Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XX maj 2014 št. 4 Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica Aktualno dogajanje v občini. Vabljeni na internetne strani: www.ivancna-gorica.si d Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica v Dam® V teh dneh smo vsi po vrsti priče porastu računanja. Šolarji odštevajo dneve do počitnic in si v zaključku šolskega leta prizadevajo za čim boljše povprečje ocen. Odrasli se jim pridružujemo v odštevanju dni do dopusta, marsikateri tudi do evropskih, parlamentarnih in občinskih volitev, ki se nezadržno približujejo. Žal imajo te dni ne daleč od nas, na Balkanu, povsem druge težave, ko računajo za preživetje. V občini Ivančna Gorica pa te dni s ponosom seštevamo leta prijateljstva s pobrateno občino Hirschaid. 15 smo jih že našteli in na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku bomo z veseljem počastili in proslavili naše sodelovanje na kulturnem, gospodarskem in drugih področjih. S tem svečanim dogodkom se v naši občini začenja bogato in pestro vsakoletno prireditveno obdobje. In tu drage občanke in občani, računamo tudi na vas. Da se nam pridružite. Matej Šteh, urednik Priloga: Volitve v evropski parlament Za nami je drugi pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače Letos je celotno Krožno pešpot Prijetno domače prehodilo 34 udeležencev AVTO MOTO CENTER Kocjancic * PÜa^FJ/lVILÜ VÜifiL + WtOVLEHfl * TffMVINA Z 4VT10DCLI JJS 777 333, OJI eai ^wbV.^rnc liMjaicic.ü fial DO val H^rs n^jj Izdelava in montaža: plise zaves, žaluzij, rolet, tend, komarnikov M SENČILA OVEN, Pot v resje 1, 1295 Ivančna Gorica GSM: +386 31 679 079, Tel./Fax: +386 1 7878 266 sencilaoven@gmail.com, www.sencila.oven.si Biološke čistilne naprave - brez elektrike in z elektriko Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica www.cistilnenaprave-dezevnica.si Spoštovane bralke in bralci Klasja, pravijo, da se je po trdem delu, ob uspehih in obletnicah treba znati tudi poveseliti. In ob letošnjem občinskem prazniku imamo kar nekaj razlogov za veselje. Zavedam se, da ima marsikdo izmed vas v tem trenutku zelo mešane občutke v skrbi za prihodnost, vendar kljub vsemu menim, da imamo v občini Ivanč-na Gorica v tem trenutku razloge za praznovanje in veselje. Letošnji praznik občine zaznamujejo številne obletnice, saj mineva 10 let od vstopa v EU, 15 let pobratenja z nemško Občino Hirschaid, približuje se tudi 20 let od ustanovitve občine Ivančna Gorica, pa še naš znameniti rojak Josip Jurčič se je rodil natančno pred 170 leti. Povrh vsega se občina lepo razvija in napreduje, kar nam priznajo tudi drugi. Prejeli smo priznanje Zlati kamen za četrto najbolj razvojno prodorno občino v Sloveniji, pa tudi za naprej imamo velike načrte. Bolj pomembno kot vsa priznanja pa je vaše zadovoljstvo, za katerega se skupaj s sodelavci rad potrudim. Vse to me navdaja s ponosom in veselim pričakovanjem in upam, da to vsaj deloma delite z menoj tudi vi. Na svečani prireditvi ob občinskem prazniku, ki bo v soboto, 24. 5. 2014, ob 19. uri, v dvorani OŠ Stična, bomo podelili priznanja najbolj zaslužnim občanom, zahvalili pa se bomo tudi nekaterim prijateljem iz pobratene občine Hirschaid za petnajstletno prijateljstvo in sodelovanje. Gostili bomo številčno delegacijo iz Nemčije in vesel bom, če bomo tudi mi dobro zastopani, zato lepo vabljeni na svečano prireditev. Slovesno bo in hkrati tudi zanimivo. Že dopoldan pa bo zanimivo na tržnici v Ivančni Gorici, ki bo tokrat podaljšala delovni čas do 15. ure in se bodo na njej predstavili različni ivanški rokodelci. Svečano bo tudi v nedeljo pri maši v Ivančni Gorici in ob poimenovanju Ceste občine Hirschaid. Naše sodelovanje s prijatelji iz Hirschaida je vzorčni primer dobre prakse, zato smo tudi edini iz Slovenije bili izbrani za sofinanciranje prireditve v drugem krogu evropskega razpisa programa Evropa za državljane. V okviru spremljevalnih prireditev bomo 29. maja, na dan, ko je postal Josip Jurčič urednik Slovenskega naroda, položili temeljni kamen za novo podružnično šolo v Zagradcu. To je v tem trenutku največja investicija na Dolenjskem, kar je pravzaprav skrb vzbujajoče. Država nima sredstev, da bi sofinancirala, zato gradimo z lastnimi sredstvi, ki smo jih prihranili v minulih letih. Ostali smo brez vlade s polnimi pooblastili, politična kriza se poglablja. Če sem torej s stanjem v občini zadovoljen, me po drugi strani skrbi. Če bo šlo namreč državi še naprej slabo, se bo to gotovo odražalo tudi na življenju občanov naše občine. Vseeno pa upam in verjamem, da se bo tudi na državni ravni premaknilo na bolje. Kar nekaj volitev je letos pred nami in vem, da boste volivci znali izbrati. Ob 15. letnici pobratenja z občino Hirschaid se zahvaljujem vsem, ki ste kakor koli prispevali in ki še prispevate k tej lepi zgodbi o prijateljstvu. Hkrati pa vsem občankam in občanom čestitam ob 29. maju, prazniku Občine Ivančna Gorica. Dušan Strnad, župan Za nami je drugi pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače štiriintrideset udeležencev uspešno prehodilo krožno pešpot po občini Drugi množični pohod po Krožni pešpoti' Prijetno domače je potekal od petka 9. maja, do nedelje 11. maja. V vseh treh dneh se je pohoda udeležilo več kot 180 pohodnikov, dnevno pa se je pohoda udeležilo od 50 do 70 pohodnikov. Vseh dvanajst krajevnih skupnosti', oziroma vseh dvanajst info točk na Krožni pešpoti' Prijetno domače je uspelo v treh dneh obiskati' 34-im udeležencem, lani je bilo takih 19, med njimi tudi župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je tudi pobudnik krožne poti' po občini. Navigacijske naprave so poka- Poleg ogleda različnih kulturnih zale, da so pohodniki v 35 urah in 30 minutah ter po približno 3100 višinskih metrov vzponov, prehodili 110 km poti. Ob zaključku pohoda na Gradišču nad Stično je župan Dušan Strnad vse pohodnike nagovoril ter jim čestital za prehojeno pot. Najbolj vztrajnim 34 pohodnikom, pa je podelil priznanje in priložnostno darilo, za uspešno prehojeno pot in obisk 12-ih info točk na krožni pešpoti. Še posebej se jezahvalil PD Polž, PD Šentvid pri Stični in GK Limberk, sekcija Ivančna Gorica, ki so lansko leto trasirali pot in zanjo skrbijo tudi med letom. Pohodniki so bili na številnih postojankah, kmetijah, izletniških turizmih, gostinskih lokalih, razglednih točkah, vinskih goricah, zaselkih izredno lepo sprejeti in pogoščeni, še posebej pa so bili veseli gostoljubja domačinov. Krožno pot Prijetno domače sestavlja 12 info točk v dvanajstih krajevnih skupnostih. Obiskovalci jo lahko obiščejo peš, s kolesom ali pa jo enostavno prevozijo z avtomobilom. Na pot se lahko podajo pri katerikoli info točki in ker je krožna, je obisk možen v obe smeri. in naravnih znamenitosti omogoča tudi aktiven oddih, stik z neokrnjeno naravo in okus domačih kulinaričnih dobrot. Vsak obiskovalec, ki obišče vseh dvanajst krajevnih središč oz. info točk in pri tem zbere dvanajst kontrolnih žigov, je na sedežu Občine Ivančna Gorica nagrajen s praktično nagrado. In kdo so bili najbolj vztrajni pohodniki na 2. pohodu po Krožni pešpoti Prijetno domače? To so bili: Marija in Jože Zajc, Rado in Jožica Kralj, Marija in Janez Čebular, Majda in Polde Sadar, Slavka in Anton Fortuna, Ana in Anton Prosen, Stanka in Tone Pungerčar, Stana in Janez Mežan, Stane Erjavc, Irma Ster-le Erjavc, Miran Slana, Jože Mestnik, Andrej Hernec, Alojz Šinkovec, Janez Golf, Uroš Šeme, Samo Butkovič, Sonja Kastelic, Janko Zadel, Marjan Mlakar, Janez Perovšek, Jože Gregorič, Anton Vencelj, Anton Košiček, Franc Kalar in Miha Genorio. Vsem čestitke, da so zdržali vse napore in na ta način uspešno promovirali aktivno in zdravo preživljanje prostega časa v naši občini. Gašper Stopar V Med razvalinami starodavnega višnjanskega gradu n Aljažev stolpič na Kamnem Vrhu Na cilju pa presenečenje v izvedbi Stiškega kvarteta in Nine Pušlar Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. junija. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Zdravstveni dom Ivančna Gorica z novim urgentnim vozilom V petek, 25. aprila, je pred Zdravstvenim domom v Ivančni Gorici potekal slovesni prevzem novega urgentnega vozila, ki je zamenjalo dosedanje dotrajano vozilo. Novo vozilo znamke Hyundai, ki ga je dobavilo domače podjetje Avto Kavšek, bo sedaj lahko uspešno služilo potrebam urgentne službe in za obiske bolnikov, ki jih izvaja osebje Zdravstvenega doma Ivančna Gorica na območju celotne občine Ivančna Gorica. Novo urgentno vozilo je v večji meri financirala Občina Ivančna Gorica, delno pa Zdravstveni dom sam. Vozilo znamke Hyundai Santa Fe je sodobno terensko vozilo s štirikolesnim pogonom, ki bo omogočalo varno in hitro vožnjo v vseh vremenskih razmerah in tudi do težko dostopnih terenov. Prostor v vozilu je ustrezno preurejen in opremljen s sodobnimi medicinsko-tehničnimi pripomočki, ki ustrezajo najnovejšim smernicam pri nudenju nujne medicinske pomoči (NMP). Vozilo je na podlagi javnega razpisa dobavilo domače podjetje Avto Kavšek iz Ivančne Gorice. Po uvodnem pozdravu pomočnice direktorja zdravstvenega doma Marte Praznike sta zbrane goste, predstavnike Občinskega sveta in zaposlene nagovorila direktor ZD Ivančna Gorica Janez Zupančič dr. med. in župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Direktor Janez Zupančič: »Projekt nabave urgentnega vozila je eden od treh velikih projektov zadnjih let, pri katerem smo dobro sodelovali z Občino kot ustanoviteljico našega javnega zavoda. Tako je bila Zdravstvenemu domu nudena finančna podpora tako v projektu obširne prenove in razširitve zdravstvenega doma pred tremi leti kot pri nabavi ultrazvoka za potrebe ginekologije pred dvema letoma. V občini, kjer je prijetno domače, naj bi živeli zdravi ljudje, ki lahko z delom pospešujejo že sedaj ugledno gospodarsko moč v okviru občine.« Župan Dušan Strnad je v nagovoru izpostavil dobro sodelovanje Občine z Zdravstvenim domom, hkrati pa dodal, da se bo Občina kot usta-noviteljše naprej trudila, da bodo zaposlenim zagotovljeni čim boljši pogoji za delo, s tem pa bo posledično tudi boljša oskrba občanov. »Če bodo pogovori z investitorji uspešni, se bodo v bližnji prihodnosti lahko začeli uresničevati tudi načrti o gradnji prizidka k zdravstvenemu domu. Uporabnikom novega vozila pa želim varno vožnjo in da bi vozilo čim manj potrebovali, ko pa bo treba, naj do- bro služi«, je še dodal župan. Vozilo in njegove vozne lastnosti je natančneje predstavil direktor podjetja Avto Kavšek Stane Kavšek, notranjo opremo vozila pa je predstavila vodja nujne medicinske pomoči v ZD Ivančna Gorica, Mateja Plut Švigelj dr. med. Matej Šteh Začela se je gradnja nove šole v Zagradcu Zagradec bo z največjo investicijo v zgodovini občine dobil novo šolo, vrtec in telovadnico Zadnje dni aprila je potel Ba3AV*S SHAFmxnu tomufvut 31MTW3 BHKfUA DiWCA SiAramc SFt>« isfr.ni7Afjit.nai !iTEAhJÜI(A VJ)<:CR V£HK1 e&iA sutö CeänüQ m ZAianDOi eeffXRJE 064*1 V>S imi*GfS»[»J jsRHva it^MKuetäKai CCX HÜ SHTVDJ SenvDmsiä« CtU» VAS m TGJChV ä«5fuc HJlHU SWUANti GnamemanCM HidHW cnescvcsc naa UBROJlU pq UCfUECU moHMOoncA ■Lit«'!'t* VAS aywiK-vfs inCNA vatsCäucE CflAÖÜM i/am BOT m mojQ (MiE VEUraKOfJWJC '^atCELEK vaKEKS VMinnaxc* vBKivfre ■MÄKAVAS van KAL ■^FmftftlNHfh -JÄAV^S VElK>CU[3eOKCI lÖClE^J? '^DBI Fn SUCNU luOlU&KAL ^ftpmsitfn WLECähUCf VFMOJEm äBirunj rtHfCi WLEKnmUE ZAQRACB: WLFIFJ= rAlfHTA^ WLEreCE ICOWUAORASA WLEROHX shOMfmnaij «MAJ& WLDOHlO B^HE VfSNtfA WLUlUn BmiUVEE MARMAA VAS aoBoeic kAI KCUCt mw vftH Hfl AivBJ^iSu I^EitEJO Klda-EU^ rJfQLODDuE P-fMtft VAJ fiJLJAVA VSHJE sflT^AVAS pnyjf OSUCÄ DÜBnAVA m sne» «rmjähiAVAn HtiAonafan» BxauffiVJE UftHAi tEDMJ unuK F^ vsilfnu SOJE Fl VäNj ODn HQTiD* na kn^i/i p^ m AHCM jflAKKjö: m TiMjKi m;fAVA >4A[>5lOlltJ HI^TAVA (n ■j^HXfKfl' snö* (HS SJi» A ft«>.9 S1) «ft&TA-rtuWvft dABfru <™i*VlLJ» VAE DKih«»' HMiair HHLXyCV^VAS R*nhU* VAS mLUrilAV^S DIEäKfL Informacije o trdoti vode na posameznem vodovodnem sistemu VODOVODNI SISTEM TRDOTA VODE* [°dH] STIČNA 17,2 GLOBOČEC 13,2 METNAJ 17,3 DEBELI HRIB = RADANJA VAS 14,6 LESTVICA TRDOTE VODE: 0 - 4 °dH zelo mehka (destilirana voda) 4 - 8 °dH mehka voda (deževnica) 8 - 18 °dH srednje trda voda (večina vodovodnih vod) 18 - 30 °dH trda voda nad 30 °dH zelo trda voda Nemške stopinje (°dH) - 1 °dH ustreza 1 mg CaO v 100 mL vode «Ani KWAI airiu ■Km IrtHUlU* LTiivHn ■K?** t" m H= h.^F ilr M >*J nuv {LiKf^Mih v^onri i 1 1 J i ! i \ i 1 a ; 1 i \ 1 t 1 i ^ 1 StPt «nt» S LI J 1 i L II » g D D D . n L i a * 1 » a □ 0 t 5 J IMnU * 1 ( 1 , LI« ) ' 1 ( ( □ ( J oblnt & ) 1 Itt läJI » i i t t □ t MifT, 1 1 1 Ml IfC. A i a D 0 n D Preglednica: Mikrobiološke in kemijske preiskave pitne vode po sistemih -notranji nadzor v letu 2013 upravljavci vodovodnih sistemov. V okviru notranjega nadzora so se opravljali sanitarno higienski pregledi vodovodov (zajetij, rezervoarjev, vodovodnih naprav, ožje okolice objektov), pregledi nekaterih kritičnih predelov vodovar-stvenih pasov, terenske meritve in odvzemi vzorcev pitne vode za mikrobiološke in fizikalno kemijske laboratorijske preizkuse. V preglednici je predstavljena izvedba mikrobioloških in kemijskih preiskav pitne vode po sistemih v letu 2013, v okviru katere je razvidno število odvzetih vzorcev in število neskladnih vzorcev po posameznih sistemih. Dezinfekcija vode na zajetjih se izvaja s plinskim klorom. Pri neskladnih vzorcih se je izkazalo, da je glavni vzrok pomanjkljivo vzdrževanje hišnih vodovodnih sistemov. Celotno Letno poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje (notranji nadzor v letu 2013) je objavljen na spletni strani http://www.jkpg.si in ga je izdelal izvajalec notranjega nadzora kakovosti pitne vode, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana oz. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje sodelovanje vseh uporabnikov pitne vode. Kakovostno stanje pitne vode je odvisno od kakovosti vodono-snika, po katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za nadaljnjo ustrezno oskrbo s pitno vodo je treba v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali. Posebno skrb je treba posvetiti v kmetijstvo, prometu, pri urbanizaciji, v gospodarstvu in tudi na področju nenadzorovanega čiščenja greznic in drugih odpadnih voda, ki nastajajo v gospodinjstvih in gospodarstvu. Na naši spletni strani boste našli tudi Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, Navodila o prekuhavanju vode (v primeru uvedenega ukrepa) in Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. Na spletno stran vabljeni tudi v primeru, ko želite več informacij z drugih področij naše dejavnosti: - Informacija iz katerega vodovodnega sistema se oskrbuje posamezno naselje v občini Ivančna Gorica, katerega vodovodni sistem je v upravljanju Javno komunalno podjetje Grosuplje. - Informacije o trdoti vode na posameznem vodovodnem sistemu Sandi Hribar, vodja sektorja za varstvo okolja, JKP Grosuplje Belentinov česen ni od muh Dobesedno, saj pri Belentinovih v hribih skoraj ne poznajo čebulne oziroma česnove muhe, ki naredi na posevkih »v dolini« veliko škode. Ekološka kmetija Belentin iz Sela pri Višnji Gori, na kateri Majda in Franci Vode pridelujeta česen in drugo zelenjavo na sonaravni način, leži na 655 m nadmorske višine, kjer so pogoji za pridelavo česna skoraj idealni. Biti el po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako, da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način, > na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 3. 6., sredo 4. 6. in v četrtek, 5. 6. 2014, med 9. in 17. uro, > na domu na dan glasovanja 8. 6. 2014, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 4. 6. 2014, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, > na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 8. 6. 2014. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do 4. 6. 2014 to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), > na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do 23. maja 2014, > volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji 4. 6. 2014. Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št.: 7810 917, 7810 910, faks: 7810 919 PREDSEDNICA: Polona Marjetič-Zemljič NAMESTNIK PREDSEDNICE: Ivan Gabrovec ČLANICA: Nevenka Zaviršek NAMESTNIK ČLANICE: Nejc Kolmančič ČLANICA: Milena Strnad NAMESTNIK ČLANICE: Bojan Novak ČLAN: Aleš Tomažin NAMESTNIK ČLANA: Franci Zorko TAJNIK OVK: Andrej Struna NAMESTNICA TAJNIKA: Dragica Urbas Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: • Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 3. 6., 4. 6. in 5. 6. 2014 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom, • Posebno volišče dostopno invalidom št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič-Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Gorniški klub Limberk na Svetih Višarjah in na drugem pohodu »Prijetno domače« C5 «i > Tudi letos smo 1. maja izpeljali turo na Svete Višarje. Tradicionalni romarski pohod ob kapelicah, ki jih je umetniško ustvaril Tone Kralj, je posebno doživetje. Proti vrhu so vladale še povsem zimske razmere, ki so več kot 70 pohodnikom ob sončnem vremenu pričarale čudovito naravno kuliso. Svete Višarje so med najstarejšimi, najvišje ležečimi, najboljpriljublje-nimi in tudi najbolj obiskanimi slovenskimi božjimi potmi. To je kraj srečevanja slovenskega, romanskega in germanskega sveta. Ta kraj že leta zbira na Marijini božji poti Slovence, Italijane, Furlane in Nemce. Več kot 650 let je že minilo od postavitve prve cerkve na Svetih Višarjah. O na- stanku božje poti se je ohranilo staro izročilo, ki pravi, da je leta 1360 neki pastir iz Žabnic iskal izgubljene ovce. Našel jih je na vrhu Višarij, klečeče okoli brinovega grma. Začudeni pastir je zagledal v njem lep lesen kip Marije z Jezusom. Drugega tridnevnega pohoda po Krožni pešpoti Prijetno domače v občini Ivančna Gorica smo se udeležili v velikem številu. Družila nas je poho-dniška vnema in dobro razpoloženje, za kar so poskrbeli številni prijazni 22. Romanov pohod tudi letos tradicionalno dobro obiskan Težko pričakovani prvomajski prazniki v Stični niso minili brez Tradicionalnega Romanovega pohoda domačini. Naš gorniški klub, ki je lani trasiral in markiral eno tretjino poti, je poskrbel za varno pot pohodnikov od Debelega hriba do Ambrusa. Vseh dvanajst krajevnih skupnosti, oziroma vseh dvanajst informacijskih točk je uspelo v treh dneh obiskati petnajstim našim članom. Marsikateri žulj je bil, po 100-tih prehojenih kilometrih, ob mislih na podvig pozabljen. Za Gorniški klub Limberk - sekcija Ivančna Gorica: Andrej Hernec V stoletjih gre meriti čas, odkar se mimo Zagradca, Gabrovke in Kitnega Vrha vije rimska pot. Novodob-niki smo jo, z ljubeznivo mislijo na naše prednamce, vestno označili z ličnimi informativnimi tablami. Pa se, nebodigatreba, pojavi stoletni žled, a tabla se ne da, kljubuje. Kot vedno je potrebna le majhna človeška brezbrižnost; spusti ostanke ledene pogube pač tam, kjer se mu zahoče in kakor se mu zahoče. Pa kaj potem, če pri tem podleže tako »nepomembna« stvar, kot je navadna tabla?! Saj ga vendar ni nihče videl in mu posledično nihče nič ne more ... Matjaž Marinček Več kot 150 udeležencev je 1. maja prehodilo 22 kilometrov dolgo pot po stiških hribih. Kljub februarskemu žledolomu je bila pot dobro prehodna, ponudba na postojankah predvsem na Selih in Obolnem je bila odlična, zanimiv pa je bil tudi zaključek na Gradišču, ki so ga tokrat samoiniciativno, z glasbo popestrili mladi » The Gradiščarji«. Vreme je služilo pohodnikom, le nekaj poznejših pohodnikov je bilo med Goričico in Pristavo deležnih celo toče, kar pa je le dodatno popestrilo pohodno zaznamovani praznik. Glede na dobro vzdušje na pohodu, ki očitno postaja ena izmed nepogrešljivih dejavnosti v naši občini, se že veselimo prihodnjega leta, ko bo na vrsti že 23. Romanov pohod! Roman Tratar, vodnik PZS Florijanova maša v šentviški župniji Župnija Šentvid pri Stični, po gasilsko sektor Šentvid, šteje šest gasilskih društev. Ob godu našega zavetnika se gasilci iz Šentvida pri Stični, Doba, Hrastovega Dola, Radohove vasi, Temenice in Sobrač zberemo pri sv. Florjanu, ki do-muje v podružnični cerkvi v Velikih Češnjicah. Njegov lepo obnovljen kip stoji v stranskem oltarju, pri maši, ki navadno poteka zunaj pa gasilci sodelujemo na čast našemu zavetniku. Gasilci se zberemo v vasi, na domačiji predsednika PGD Šentvid pri Stični Jožeta Anžlovarja. Izpred Jerumove kapelice krenemo proti cerkvi svete Ane. Tudi letos je slovesna povorka potekala z banderom svetega Florjana in ob zvokih Godbe iz Vodic, vse do prostora pri cerkvi, kjer smo v naravni katedrali sodelovali pri sv. maši. Letos jo je daroval domači župnik Jože Grebenc. Našemu zavetniku svetemu Florijanu smo se zahvalili za celoletno varstvo in mu izrekli tudi svoje prošnje. Njegovemu varstvu izročamo tudi svoje domove, da bi bili obvarovani ognja in nesreč. Po končani sveti maši so tudi letos domačini pripravili priložnostno pogostitev, sledilo je še skupinsko fotografiranje in potem spet v povorki proti dolini. K prijetnemu vzdušju vsako leto prispevajo tudi fantje pritrkovalci, saj glas zvonov mehko pošiljajo v dolino. Če je lepo vreme kot je bilo letos, je srečanje še toliko bolj uspešno in imenitno, saj se izpred cerkve svete Ane lepo vidi po naši okolici. Tradicionalna Florijanova maša pa je lepa priložnost tudi za druženje nas gasilcev, saj se radi zadržimo v pogovoru in družbi. Silvo Škrabec Ko se začne prebujati pomlad Kako pomemben je zdrav duh v zdravem telesu, prav gotovo vedo člani Kulturno športnega društva Dob, ki so imeli v dneh, ko se je v naravi prebujala pomlad, kar nekaj aktivnosti. Na prekrasno nedeljo 16. februarja so izvedli sedaj že tradicionalni 3. pohod na Vrh. Pohod je bil sicer predviden za 2. februarja, a je bil zaradi žleda prestavljen. Vreme je bilo lepo, sončno, takšno kot bi ga na platno pričaral kak umetnik. Po dolinah je bila še voda, zato je del poti potekal po cestah. Malo po deseti uri so zakorakali iz Doba. V Podborštu se jim je pridružila še ena skupina pohodnikov tako, da jih je bilo skupaj 75. Iz Podbor-šta so odšli po cesti do Sada, ter po gozdni poti do strelišča na glinaste golobe. Po ogledu strelišča se je pot nadaljevala po shojeni in utrjeni stezi do Vrha. Stezo so utrdili lanskoletni - celoletni pohodniki. V vpisni knjigi na Vrhu je bilo namreč lani vpisanih 1805 vzponov, od tega, se je ena oseba vpisala 140 krat. Na Vrhu sta pohodnike pričakala čaj in kuhanček. Pot so nato nadaljevali mimo luž pri Kremenjeku in naprej proti Šumberku. Sledil je še vzpon na hrib Šumberk. Ogledali so si cerkev sv. Katarine in razvaline gradu Šum-berk. Da je bil pohod tudi poučen, je poskrbel Marko Zorec, ki je povedal nekaj o zgodovini gradu. Vsebino je obogatil s šaljivimi anekdotami tako, da ni bilo vse preveč resno. Marko pa je bil tudi sicer nekakšen vodja celotne dogodivščine. Pohodnike je pot nato vodila v dolino, do vznožja Šumberka in nato proti vasi Sela pri Šumberku. Na Selih »pri Brigiti« so jih postregli z golažem in pijačo, za kar je poskrbela KS Dob. Proti domu so se pohodniki vračali v skupinah, saj se je nekaterim mudilo bolj, drugim manj. Tisti najbolj vztrajni naj bi se vrnili domov okoli 21. ure. V okviru kulturno športnega društva Čistilna akcija tudi v Dobu Dob pa so se tudi letos namenili na skoke v Planico. Ker letos ni bilo poletov na naši velikanki, je bilo zanimanje za izlet nekoliko manjše. Vendar kjer je cilj, se najde tudi pot in zato so se povezali s sosednjim prostovoljnim gasilskim društvom Radoho-va vas in priprave so kaj hitro stekle. Skupaj so napolnili avtobus do zadnjega sedeža. Na pot so se odpravili v zgodnjih jutranjih urah. Po slabih dveh urah prijetnega potovanja so že bili na cilju. Planica jih je pozdravila obsijana s soncem. Imeli so krajši postanek za okrepčilo in takoj naprej v nove zmage. Nekateri so se odpravili v bližnji Tamar, drugi pa so si ogledali skoke ženske reprezentance. Skupaj pa so si ogledali finale ženskih skokov in nato tudi moško tekmovanje. Navijali so z vso vnemo in zanosom, a tako želene kolajne kljub temu ni bilo. Pa nič ne de, saj so nas naši orli s svojimi rezultati razveseljevali skozi celo sezono. Kljub temu, da je vreme malo ponagajalo, ni zmotilo navija- 2014 Kin 2014 rally SATURNUS Spoštovani občani občine Ivančna Gorica in vsi ljubitelji avto športa! Pred nami je že 37. Rally Saturnus. Tokrat bo prireditev zaradi gospodarske krize iz treh, skrajšana na dva dni. Dirka se ponovno pričenja v Ljubljani na območju ŠP Stožice, kjer bo v petek, 23. maja 2014, start rallyja in prva hitrostna preizkušnja, atraktivni Superspecial. Ta bo potekal na Štajerski cesti v neposredni bližini stadiona. Sobotni tekmovalni del rallyja pa bo letos na vašem koncu. Hitrostne preizkušnje, sicer enake kot lani, bodo potekale po cestah v delu vaše občine in po nekaterih cestah občin: Ljubljana, Šmartno pri Litiji in Grosuplje. Tri različne hitrostne preizkušnje bodo tekmovalne posadke prevozile najmanj dvakrat, nato pa zaključile tekmovanja v Ljubljani, s končnim ciljem v športnem parku Stožice. Dobro je, da se seznanite o popolnih zaporah cest na trasah hitrostnih preizkušenj, poteku obvozov ter ravnanju v potrebi po nujnih prevozih. Obvestilo o popolnih zaporah cest za čas trajanja dirke bomo razdelili, najkasneje v tednu pred dirko, vsem gospodinjstvom, ki se nahajajo ob neposredni trasi rallya. Zaprti bodo tudi nekateri odseki cest, ki vodijo neposredno na traso posamezne hitrostne preizkušnje. Po teh cestah bo stanovalcem omogočen dostop do njihovih hiš. Tiste stanovalce, ki nimate možnosti dostopov po obvoznih cestah in imate res nujni prevoz, pa prosimo, da se na dan rallya obrnete neposredno na uradne osebe rallya. Te imajo na določenih točkah radijsko zvezo z vodjem hitrostne preizkušnje. Z njimi se dogovorite, kdaj bo možna vožnja po poti hitrostne preizkušnje, ki pa mora biti Celotni urnik* zapor hitrostnih preizkušenj je naslednji: Petek 23. maj 2014 HP Superspecial Stožice od 12.00 do 22.00 ure Sobota 24. maj 2014 HP Janče HP Metnaj HP Višnja Gora od 07.00 do 15.15 ure od 08.00 do 16.00 ure od 08.30 do 19.30 ure * Urnik zapore cest se lahko na sam dan tekmovanja delno spremenijo. Informacije o tem dobite na dan dirke, pri vodji HP. ške dobre volje. Po končani prireditvi je sledilo še okrepčilo za želodčke. Moški del je poskrbel za hrano, ženski del za pijačo. Za še boljše vzdušje pa sta poskrbela dva harmonikarja in klarinetist, ki so jih združili v ubranem petju. V poznih popoldanskih urah so se odpravili proti domu. To pa ne bi bilo to, če se ne bi med potjo še malo ustavili. Malo za okrepčilo, malo za krajši oddih od prijetnega potovanja. Naključno se je tako v Naklem pri Kranju zbralo večje število navijačev z vseh koncev Slovenije in je tako spontano nastal pravi žur. Kar pet harmonik, klarinet ter ubrano petje so se združili v en glas. Nekateri si niso mogli kaj in so kar zaplesali. Po uri prepevanja in veseljačenja so polni lepih spominov nadaljevali pot proti domu. Navdušeni nad skoki, s sklenjenimi novimi prijateljstvi, so že na poti domov obljubili, da drugo leto zagotovo spet obiščejo prelepo Planico. Melita Hočevar Bregar V petek, 28. marca 2014, smo se odzvali povabilu KS Dob in PGD Dob in se pridružili občinski čistilni akciji, z namenom, da poberemo smeti in druge odpadke v naši bližnji okolici. Za krajane Doba je to že desetletje utečena navada. Smeti pobiramo ob glavnih cestah in na določenih predelih ob gozdu, kjer se le-te stalno nabirajo. Vsako leto ugotavljamo, da je čistila akcija v našem kraju še kako potrebna, kar dokazuje tudi količina zbranih smeti. Za skoraj dve desetini prostovoljcev, od katerih je bilo polovico mladine, je ob zaključku čistilne akcije z malico poskrbela KS Dob, malo smo še poklepetali in tako dodali še družabni del. Silvo Škrabec iz varnostnih razlogov vedno in izključno v smeri tekmovanja. Seveda si želimo, da si boste vsaj del tekmovanja ogledali tudi sami. Še posebej ste dobrodošli na brežinah nad Štajersko cesto pri stadionu Stožice. Kot športnega prijatelja, ki se zaveda, da hitrost in adrenalinsko sproščanje v vožnji sodi na organizirana tekmovanja, vas prosimo, da nam pri izvedbi tekmovanja pomagate na način, da ob ogledu upoštevate navodila uradnih oseb. Kajti, prav zaradi varnosti' veljajo pri izvedbi avtomobilskih tekmovanj dokaj stroga pravila. Dodatne informacije lahko dobite tudi na vodstvu rallya na naslovu: Avto športno društvo SA - I, Koprska 98, 1000 Ljubljana, E-naslov info@ rally-saturnus.si. Pravočasne informacije vam bodo na voljo tudi na: www.rally-saturnus.si Zelo bomo veseli, če se nam boste pridružili. Davorin Možina, tajnik organizacijskega odbora I ^ ■'sire- sce-3e£tai/i H KANDLÖAÜER © Na letošnjem Rallyu Saturnus bo z Peugeotom 208 R2 nastopila tudi dobre-poljsko-grosupeljska posadka Alan Pajk in Jaka Cevc. Tudi na Korinju imamo doktorja znanosti Dne 27. marca 2014 smo lahko prisluhnili javnemu zagovoru doktorske disertacije Petra Noseta na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Bilo je prav posebno doživetje. Peter Nose se je rodil 17. 1. 1986 v Ljubljani. Svoje korenine ima na Malem Korinju, kjer nekajzadnjih let tudi živi. V šolskem letu 1992/93 je začel obiskovati osnovno šolo dr. Vita Kraigherja v Ljubljani. Z letom 2000/01 je kot Zoisov štipendist šolanje nadaljeval na Gimnaziji Bežigrad. Vse štiri letnike je uspešno zaključil in v letu 2004 opravil maturo. V študijskem letu 2004/05 se je vpisal na interdisciplinarni študij računalništva in matematike na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer je uspešno opravil vse izpite in 15. septembra 2008 diplomiral s končno oceno 10. Po diplomi se je delno kot asistent in delno kot raziskovalec zaposlil na Fakulteti za računalništvo in informatiko, in sicer v Laboratoriju za kripto-grafijo in računalniško varnost pod mentorstvom prof. dr. Aleksandra Jurišica. Istočasno se je vpisal tudi na magistrski študij Računalništva in informatike, kjer je opravil vse izpite in oba potrebna seminarja s povprečno oceno 10. Senat Fakultete za računalništvo in informatiko mu je nato odobril neposredni prehod na doktorski študij, ki ga je uspešno zaključil 27. marca letos, z zagovorom doktorske disertacije. Zelo smo ponosni, da imamo tudi na Korinju tako izjemne ljudi, ki s trdim delom, talentom in znanjem dosegajo tako velike uspehe! Peter, iskrene čestitke! Ponosni smo nate! Tvoji sorodniki Ustanovljena Mreža rokodelcev Srca Slovenije_ Zastopanje interesov rokodelcev, pomoč pri prodoru na tuje trge in pri njihovi promociji doma - to so ključne naloge Mreže rokodelcev Srca Slovenije. Na Spodnji Slivni pri Vačah je bila konec aprila ustanovljena Mreža Rokodelcev Srca Slovenije. Nastala je na pobudo Razvojnega centra Srca Slovenije, ki je njen nosilec. Rokodelcem osrednje Slovenije - in tudi vsem drugim, ki bodo k mreži pristopili -bodo pomagali pri promociji na domačem in na mednarodnih trgih ter si prizadevali za njihov boljši status. Preko mesečnih e-novic, poimenovali so jih Rokodelske novice, jih bodo obveščali o vsem, kar zadeva rokodelsko problematiko. Na dogodku je potekala tudi okrogla miza z naslovom Je rokodelstvo lahko priložnost?, ki se je je udeležil tudi prof. dr. Janez Bogataj. Ta je pohvalil strokovnost prizadevanj Srca Slovenije ter omenjeni razvojni center izpostavil kot svetlo izjemo na tem podro- Pod GEOSSOM zbrani rokodelci, ki so pristopili k Mreži rokodelcev Srca Slovenije, so si z zanimanjem ogledali tudi izdelke domače in umetnostne obrti. Foto: Matej Povše čju. Eden izmed udeležencev okrogle mize, umetnostni kovač Janko Grašič pa je poudaril, da rokodelci potrebujejo kakovostni in hitro odzivni podporni servis, kot je novoustanovljena Mreža. Direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradi-šek je ob ustanovitvi povedala, da bo prva naloga Mreže rokodelcev odziv na neustrezno zakonodajo. Vsi, ki bi želeli prejemati Rokodelske novice oziroma pristopiti k Mreži rokodelcev, naj se oglasijo Razvojnemu Živahna okrogla miza z naslovom »Je rokodelstvo lahko priložnost?« je dala centru Srca Slovenije glede na tuje izkušnje pritrdilni odgovor, a le, kot je rekel prof. dr. Janez Bogataj, »Če ne bo spet ena dobra ideja ostala v kakšen predalu črvive politične Karolina \i^rtačnik omare«. Foto: Matej Povše 16. KOLESARSKI MARATON TREH OBČIN Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, bo v nedeljo, 1. junija 2014, s startom ob 9. uri na Kolodvorski cesti v Grosuplju Start in cilj maratona bosta v središču Grosupja na Kolodvorski cesti. Cesta bo zaprta za promet; za udeležence bo postavljen šotor; v bližini bodo zagotovljena parkirišča. Tri asfaltirane proge, enake kot v preteklih letih, bodo potekale po občinah Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica s startom ob 9. uri, in sicer: > 92 kilometrska proga z vzponom na 600 metrov visok Korinj za dobro pripravljene rekreativce; > 80 kilometrska proga po isti trasi, le brez vzpona na Korinj; > 56 kilometrska proga, delno skrajšana v občini Ivančna Gorica. MTB proga v dolžini 35 km s startom ob 9.15 uri je primerna samo za gorska kolesa in bo letos prvič speljana po obnovljeni dvonamenski Grosupeljski planin-sko-kolesarski poti, katere otvoritev bo prav s to vožnjo. Za družine, manj pripravljene kolesarje, predvsem pa tiste, ki želijo uživati v druženju in neokrnjeni naravi, bo organiziran DRUŽINSKI MARATON. Na 15 km dolgi poti bo postanek na Boštanju z ogledom okolice. Pot je delno makadamska. Start bo ob 9.30 uri. Za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili, pa bo organiziran pohod na Magdalensko goro. Otroci do 15. leta starosti se maratona lahko udeležijo le v spremstvu odrasle osebe. Maraton bo potekal v normalno odvijajočem se prometu, upoštevajoč cestno-prometne predpise, organizator pa bo poskrbel za usmerjanje na križiščih. Računamo na strpnost med udeleženci, saj organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili ali utrpeli. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. S t a r t n i n e: - MARATON (cestni in MTB) 20 evrov; v predplačilu do 29. 5. znaša 15 evrov. Za skupine 10 ali več udeležencev in za imetnike olimpijske kartice se prizna popust 3 evre (popusti se ne seštevajo); - DRUŽINSKI MARATON: 10 evrov za odrasle in 1 evro za otroke do 15. leta starosti. - Prispevek za pohod: 5 evrov. Startnino je možno plačati: - na startu od 7.30 ure dalje; - preko interneta: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton do vključno dne 29.5.; - v Študentskem klubu GROŠ, Grosuplje, Industrijska cesta 1G (v lokalu HotSpot) do vključno dne 29. maja do 12. ure. Na internetni strani bodo sproti objavljene vse informacije v zvezi z maratonom, dodatne pa so na voljo na tel. 031-206-745 po 16. uri. Udeležencem s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrepčila in potujoči servisi; ob vrnitvi kupona na cilju pa bo vsak udeleženec deležen malice, darila, medalje in žrebanja praktičnih nagrad. Posebna priznanja bodo prejeli najstarejši in najmlajši udeleženci ter najštevilčnejša skupina. Glavna nagrada je mestno retro kolo. Obeta se tudi obisk nekaterih 'znanih športnikov' in prijetna zabava na cilju. Vljudno vabljeni! Kolesarsko društvo Grosuplje V A B I L O Turistično društvo Ivančna Gorica in Turistično društvo Suha krajina organizirata že 19. tradicionalno POPOTOVANJE PO RIMSKI CESTI od Ivančne Gorice do Dvora. Z omenjeno zgodovinsko in predvsem družabno prireditvijo želimo predstaviti zgodovinski pomen in naravno lepoto okolja, v katerem živimo. 19. TRADICIONALNO POPOTOVANJE PO RIMSKI CESTI od Ivančne Gorice do Dvora, bo v NEDELJO, 15. 6. 2014, s startom ob 9.30 uri, na ploščadi OF v Ivančni Gorici (pri banki). (tudi v primeru slabega vremena) Vabljeni! Tudi KORK Ivančna Gorica na sedmem tradicionalnem Ivankinem sejmu Tudi letos smo se prostovoljke in prostovoljci KORK Ivančna Gorica odločili, da se predstavimo na Ivankinem sejmu. Na stojnici smo predstavili delovanje RK na splošno in dejavnost RKS OZ Grosuplje, ki je naša krovna organizacija. Predstavili smo krvodajalstvo, ki je v naši občini zelo razširjeno, žal interesa za darovanje organov ni, zato smo občane seznanili tudi s tem problemom. Na svoji stojnici smo letos predstavile tudi ročne spretnosti naših prostovoljcev in ponudili voščilnice za veliko noč, ki so bile izdelane ročno. Zahvaljujemo se zadrugi Jarina in Občini Ivančna Gorica za priložnost za predstavitev našega dela. Hvala tudi vsem, ki ste podarili prostovoljne prispevke. za KORK Ivančna Gorica Stanka Pajk Srečanje starejših krajanov KS Muljava Zgodilo se je v marcu, bolj natančno 30. marca 2014 ob 14.00 uri, v kulturnem domu »Josip Jurčič« na Muljavi. Naše tradicionalno srečanje, ki je ne vem katero po vrsti in, ki ga organiziramo aktivne članice v okviru krajevne organizacije rdečega križa (KORK) Muljava, je bilo spet uspešno. Učenke in učenci podružnične šole Muljava so spet presenetili s svojo domiselnostjo in izvirnostjo, vnesli so radost in veselje v prostor ter nasmehe na obraze ljudi. Moški pevski zbor nas je s svojim izborom pesmi popeljal v čase, ko so se ljudje več in bolj družili ter tudi kakšno zapeli. Da je program potekal brezhibno, sta pa poskrbeli dve mladi nadobudni dekleti, katerih vodenje je mejilo že kar na profesionalizem. Seveda naši krajani niso sedeli ob praznih mizah, za slane in sladke do- brote smo poskrbele aktivne članice KORK, tudi žlahtne kapljice ni manjkalo, za katero se lahko zahvalimo gostilni »Obrščak«, da pa naši gostje niso odšli praznih rok domov, nam je omogočila KS Muljava, ki je prispevala za nakup rožic. Rožice so dobili tudi tisti, ki se srečanja niso mogli udeležiti, saj smo jih raznesli kasneje tudi po domovih. Predsednica KORK Muljava Marjeta Škrjanec Namig za premik 24. 5. ob 19. uri, Športna dvorana OŠ Stična: Osrednja svečanost ob prazniku Občine Ivančna Gorica 24. 5. ob 20. uri, Kulturni dom Stična: Koncert Godalnega orkestra KD Stična 24. 5., Metnaj in Višnja Gora: 37. Rally Saturnus 25. 5., ob 11. uri, Krka: 38. Kajakaški spust po reki Krki 25. 5., ob 18. uri, Kulturni dom Stična: Koncert Godalnega orkestra KD Stična 28. 5., ob 19.30. uri, Srednja šola Josipa Jurčiča: Letni koncert mešanega pevskega zbora in dekliškega zbora srednje šole 29. 5., ob 17. uri, Zagradec: Položitev temeljnega kamna za podružnično šolo v Zagradcu 1. 6., ob 11. uri, Šentvid pri Stični: Motokros dirka za Pokalno tekmovanje Slovenije 6. 6., ob 20. uri, Višnja Gora: Srečanje krajanov Višnja Gora 7. 6., ob 18. uri, Višnja Gora: Slavnostna povorka z obeležitvijo 35-letnice pobratenja s PGD Piran in prevzem gasilskega vozila za gašenje gozdnih požarov 7. 6., ob 20. uri, Kulturni dom Stična: Koncert Oktet fantov KD Stična 8. 6., ob 13. uri, Lučarjev Kal: 20. Tekmovanje v košnji s koso 8. 6., ob 10. uri, Gradišče nad Stično: Tekmovanje v kuhanju obare 13. 6., ob 17. uri, Temenica: Odprtje doprsnega kipa Toneta Kozlevčarja in počastitev 100. obletnice njegovega rojstva 13. 6., ob 18. uri, Zagradec ob Krki - Toplarjeva Loka: 5. Bloody Friday Metal Fest 13. - 15. 6., Gradišče nad Stično: 2. Festival kiparjev z motorno žago in 2. državno hitrostno tekmovanje z motorno žago 14. 6., ob 18. uri, Muljava: Svečanost ob 90-letnici PGD Muljava in prevzem motorne brizgalne 15. 6., ob 9.30 uri, Ploščad OF v Ivančni Gorici: Popotovanje s kolesi po rimski cesti 20. 6., Jurčičeva domačija na Muljavi: premiera Jurčičevega dela Deseti brat v letnem gledališču 21. 6., ob 16. uri, Gasilski dom Ivančna Gorica: 21. meddruštveno gasilsko tekmovanje članic in članov za pokal KS Ivančna Gorica 21. 6., ob 20. uri, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični: Koncert zamejskih zborov 22. 6, ob 12. uri, Šentvid pri Stični: 45. Tabor slovenskih pevskih zborov 25. 6., Polževo: Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti na Polževem 28. 6., 12. uri, Ivančna Gorica: Moto zbor MK Fire Group VABILO NA 20. TEKMOVANJE KOSCEV Turistično društvo Grča Lučarjev Kal vabi na tradicionalno, že 20. tekmovanje v košnji s koso, ki bo v nedeljo, 8. junija 2014, ob 13. uri, na Lučarjevem Kalu. • Ocenjevali bomo kakovost in hitrost košnje. • Kosci naj bodo košnji primerno oblečeni. • Razglasili bomo »naj kosca«. • Po tekmovanju bo veselo druženje z ansamblom DIVJA KRI! • Prizadevni člani turističnega društva bodo za vas poskrbeli z dobro hrano in pijačo. • PRIJAVE: Marija Turk (041 367 335) Vljudno vabljeni kosci in gledalci! PRAVILNIK ZA TEKMOVANJE V KOŠNJI S KOSO 1. Tekmovalec kosi na parceli, ki mu jo določi žreb. Parcela je velika 3x8m. Kosa mora biti normalne velikosti, vendar rezilo ne sme biti daljše od 90 cm. 2. Tekmovalci kosijo »v skončnik«, kar pomeni, da kosijo v obe smeri. 3. Štarta se z dvignjeno koso na znak predsednika komisije. 4. Tekmovalec konča košnjo ob številki parcele z dvignjeno koso. 5. Kosca ocenjuje tričlanska komisija. Ocenjujeta se čas in kvaliteta, in sicer: a. Kosec, hitrejši od 30 s, dobi maksimalno število 15 toč, kosec, počasnejši od 4 minute pa 0 točk. Za čase med tema vrednostma dobi kosec proporcionalno število točk, za vsake vsakih 14 sekund daljši čas eno točko manj. Za 2 minuti 50 sekund dobi tako na primer 5 točk Za čas lahko dobi kosec največ 15 in najmanj 0 točk. b. Komisija ocenjuje tudi kvaliteto košnje, in sicer: - poravnava 1-10 točk - enakost rezi 1-10 točk - čistost rezi 1-10 točk Za kakovost lahko dobi kosec v svoji kategoriji največ 30 in najmanj 3 točke. Maksimalno število točk za čas in kvaliteto je 45 in najmanjše število 3 točke. 6. Tekmuje se v naslednjih kategorijah: a. moški: do 40 let od 40 do 60 let nad 60 let b. ženske: do 50 let nad 50 let 7. Tekmuje se lahko le posamezno. 9. Štartnina znaša 10 € na kosca. Organizator si pridružuje pravico do spremembe pravilnika za košnjo TD Grča Lučarjev Kal Zlato za DU Ivančna Gorica Komisija za šport, rekreacijo in gibalno kulturo pri Mestni zvezi upokojencev Ljubljana, Osrednji slovenski zvezi društev upokojencev, je tudi letos uspešno izvedla pokrajinska športna tekmovanja upokojenk in upokojencev Ljubljane in okolice. Ker do zaključka redakcije vsa tekmovanja še niso čisto pod streho, za pokušino samo zlato ekipe Društva upokojencev Ivančna Gorica in zlato posameznice v pikadu. Na posnetku je zmagovalna ekipa (od leve proti desni): Lojzka Kastelic, Kati Kralj, ki je zmagala tudi posamično, Anica Kastelic in Rozi Lavrih. Več o dosežkih naših upokojencev pa v prihodnji številki Klasja. Matjaž Marinček Ustanovitev Mladinske sekcije VSO Triglav Grosuplje-Ivančna Gorica Dne 17. 2. 2014, je bila v Grosuplju ustanovljena Mladinska sekcija VSO Triglav Grosu-plje-Ivančna Gorica. V tem kratkem času delovanja smo tudi že vzpostavili našo Face-book stran, kamor ste vljudno vabljeni, da si ogledate naše prve objave. Najdete nas na spletni strani www.facebook.com/VSOGrosupljeIvancnaGorica. člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, se skozi združenje zavzemamo za ohranitev vrednot, ki so slovenski narod, v času od pomladi 1988 pa do januarja 1992 združile in nam prinesle samostojno državo. S tem smo Slovenci iz nacije zrasli v narod. Ob osamosvajanju smo se končno začeli zavedati pomembnosti tega, kaj bi za Slovence doma in po svetu pomenila samostojna in suverena država. Končno smo videli, da takratni režim ni bil dober za Slovenijo, kot del nekdanje skupne države in Slovence kot državljane nekdanje države. Ugotovili smo, da lahko Slovenija obstaja samo kot suverena, na demokraciji ter pluralizmu temelječa država, ki spoštuje pravice ljudi in ohranja njihovo svobodo. Zaradi ohranjanja teh vrednot je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve pomembno, da so se morali teh vrednot zavedati tako takrat živeči Slovenci kot, kot se morajo tudi Slovenci rojeni po osamosvojitvi. Vrednote, kot so demokracija, svoboda, spoštovanje človekovih pravic, pluralizem in seveda, ključ uspešnega osamosvajanja, in enotnosti Slovencev, mora vedno živeti v nas in s tem duh osamosvojitve. Nikoli ne smemo pozabiti, da nam samostojna Slovenija ni bila podarjena, ampak priborjena. Ne smemo pozabiti, da je Slovenija šla skoziprestala trnovo pot. Status suverene države, je pridobila v boju z močnejšo vojsko JLA. Ta je imela na razpolago večje število vojakov in orožja in je bila ena največjih vojsk po koncu hladne vojne. Vendar smo Slovenci dokazali, da smo imeli na takratnem obrambnem in notranjem ministrstvu sposobne ljudi, ki so dobro pripravili pripadnike teritorialne obrambe na napad JLA. Ravno tako so pripadniki teritorialne obrambe in vsi podporniki osamosvojitve prikazali neverjetno voljo in trdno odločenost, da se Slovenija odcepi od takrat že zelo skrhane in sprte Jugoslavije. Nikakor, res nikakor, ne smemo pozabiti tudi v kakšnem številu smo se Slovenci zbrali v podporo, po krivem obsojeni četverici »JBTZ« zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Sodba je bila po osamosvojitvi razveljavljena in nična. Pokazali smo, da nam ni vseeno kako, kako ravna takratna oblast z nami in da nismo hlapci. Temveč smo ponosen narod, ki ima svojo nacionalno zavest ter svoje vrednote. KaterihKi jih ne more poteptati nobena diktatorska oblast in nobena vojska, naj si bo še tako velika in močna ter strašna. Te vrednote ne smejo nikoli utoniti v pozabo. Prav zaradi tega je VSO pomemben, saj se zavzema, da v Sloveniji ohranimo svojo nacionalno zavest in pripadnost Slovenstvu. Moramo za vedno pomniti, kako velik odstotek ljudi se je udeležil plebiscita za osamosvojitev Slovenije in da je več kot tri četrtine Slovencev podprlo odcepitev od komunistične Jugoslavije. Ta je imela veliko podporo v zahodnih državah, saj so se le-te še vedno zavzemale za status quo v Evropi. Zavedati se moramo, da je Slovenija v prvi vrsti pri boju za osamosvojitev zmagala na političnem in diplomatskem področju, na katerem je znala pokazati svoje vrednote in odločnost, da bo suverena na svojem ozemlju, da bomo Slovenci imeli svojo državo, ne glede na pritiske tujih sil. Šele nato smo pokazali tudi svoje veliko srce na bojišču, kjer smo se borili za svoje vrednote, za svobodo, za samostojno državo, za pluralizem v naši družbi in demokracijo. Zaradi tega je VSO po mojem mnenju zelo pomemben, saj ohranja spomin na osamosvojitev in na složnost celotnega Slovenskega naroda za vrednote, ki jih morajo poznati tudi prihodnji rodovi. Naj na koncu še povabim vse zavedne Slovence, da se pridružijo Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve in nam pomagajo pri ohranjanju vrednot, ki so nam pred več kot dvajsetimi leti pomagale pri osamosvojitvi in so tudi danes enako pomembne za učinkovito in stabilno ter svobodno samostojno Slovenijo. Bodimo ponosni na našosvojo majhno državo z velikim srcem. Nives Rupčič, predsednica Mladinske sekcije VSO Triglav Grosuplje-Ivančna Gorica Razlogi za čebelarsko nesrečo ostajajo neznani_ V zadnji številki Klasja smo poročali o množičnem pomoru čebel, ki se je zgodil v okolici Šentvida pri Stični v dneh po velikonočnih praznikih. Kot je zapisal predsednik Čebelarskega društva Stična Alojz Janežič, je čebelarstvo Blatnik iz Šentvida pri Stični doletela huda nesreča, v kateri je iz neznanih vzrokov prišlo do množičnega pomora njihovih čebeljih družin. Pristojne službe so takoj ukrepale in začele s postopki za ugotavljanje vzrokov in čeprav analize trajajo dalj časa, se je med možnimi vzroki navajala tudi nekontrolirana oz. nedovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev v okolici. Kot so sporočili iz ČD Stična, so mesec dni po nesreči rezultati analize pobranih vzorcev znani, vendar iz njih ni moč sklepati o vzrokih pomora, nikakor pa ni potrjeno, da bi bil vzrok za nesrečo neodgovorno ravnanje kmetov. K sreči so bili Blatnikovi deležni pomoči številnih čebelarjev, ki so prispevali iz svojih čebelnjakov čebele za obnovo čebeljih družin. Matej Šteh Zahvala V času najbolj burnega spomladanskega razvoja narave in čebeljih družin je nenadoma prišlo do pomora čebel. Številčno so bile oslabljene do te mere, da bi brez pomoči in oskrbe čebelarja le stežka preživele. Radi bi se zahvalili vsem čebelarjem iz bližnje in daljne okolice, ki so darovali nekaj čebeljih družin za lažje vzdrževanje stanja. Hvala tudi osebju Občine Ivančna Gorica in ostalim občanom za tople in spodbudne besede. Družina Blatnik, Šentvid pri Stični 25. obletnica Majniške deklaracije Na začetku maja, če smo natančni 8. maja, je minilo že neverjetnih 25 let od javne predstavitve Majniške deklaracije, ki jo je na zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani 8. maja 1989 prebral zdaj že pokojni Tone Pavček. Zborovanje se je zgodilo v podporo zaprtim JBTZ, ki so jih obtožili domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Po osamosvojitvi je bila sodba razveljavljena. Podlaga za vsebino Majniške deklaracije je bila Majniška deklaracija Korošca iz leta 1917, ki je pomenila nekakšen simbolni konec takratne Avstro - Ogrske. Druga Majniška deklaracija iz leta 1989, pa je pomenila začetek konca Jugoslavije. Kot taka ima za Slovenijo neverjeten pomen, saj je napovedala neizbežen konec Jugoslavije in samostojno, svobodno in suvereno Slovenijo. Spisali so jo v pisarni FSPN, in sicer Janez Janša, France Bučar, Hubert Požarnik, Veno Taufer, Ivo Urbančič in Dimitrij Rupel. Prvotno so jo podpisala naslednja opozicijska združenja: Slovenska demokratična zveza, Društvo slovenskih pisateljev, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovensko krščansko - socialno gibanje in Slovenska Kmečka zveza. Do 8. maja sta se pridružili še UK ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev. V svoji vsebini je zahtevala za nas Slovence samostojno in suvereno državo. V svoji drugi točki je imela zapisano zahtevo, da kot suverena država, Slovenija sama odloča o morebitnih povezavah z južnoslovanski-mi in drugimi narodi Evrope. S tem smo Slovenci izkazali svojo odločno držo, da se ne mislimo nikakor ukloniti pritiskom takratne komunistične oblasti in bomo ne glede na vse zasledovali svoja prizadevanja za svojo državo. V svoji tretji točki je imela deklaracija zapisano, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Torej neizpodbitno smo takrat dokazali, da se znamo Slovenci še kako združiti in pokazati svojo moč, ter izpeljati načrtovano pot osamosvojitve in da ni nobene prepreke, ki bi nas ustavila v naših prizadevanjih. Zborovanje je bilo prepovedano s strani takratne oblasti, zato so ga poimenovali kot »odprto sejo predsedstva RK ZSMS«. Torej, pred 25 leti smo bili Slovenci odločeni, da izpeljemo to, kar je zapisano v Majniški deklaraciji in uspeli smo. Če ne bi bili takrat tako odločeni in se ne bi zbrali v takem številu na Kongresnem trgu ter podprli zapisane besede v Majniški deklaraciji, danes ne bi imeli svoje samostojne in suverene države. Pokazali smo, da hočemo napredek in ta napredek je bil mogoč samo skozi demokracijo, ki jo poznamo danes. Napredek je bil možen samo skozi svobodo, ki smo jo takrat Slovenci zahtevali in jo s trdno voljo tudi dosegli. Danes je Slovenija mednarodno sprejeta država in pomembna članica vseh mednarodnih institucij, kot so EU, Nato, OZN, OECD in še bi lahko naštevali. Brez te deklaracije in javnega podpisa le te, ne bi mogli nikoli doseči toliko, kot smo dosegli v svoji kratki zgodovini naše samostojne države. Majniška deklaracija iz leta 1989 je zelo pomembna za Slovenski narod, ker smo Slovenci s to deklaracijo začeli več kot odkrito boriti za svojo, slovensko državo, ki bi pripadala vsem Slovencem, tako doma kot v tujini. Prav tako pa je pomenila začetek konca Jugoslavije in njenega pritiska na našo domovino ter oblasti, ki je vladala z železno roko ter teptala človekove pravice. Majniško deklaracijo so nekaj dni po podpisu objavili tudi v časopisu Delo, in sicer 10. maja 1989. Postala pa je tudi temelj političnega programa Demosa, Demokratične opozicije Slovenije. Kamor so se pod vodstvom Jožeta Pučnika združile opozicijske stranke v Sloveniji. Slovenija se mora po nekaj več kot 20 letih samostojnosti, še vedno ravnati po zapisanih tezah v Majniški deklaraciji, saj bo le tako lahko še naprej napredovala in ostala viden član v mednarodnem okolju ter poskrbela za blaginjo svojih državljanov. MAJ/MIŠKA DEKLARACIJA 1989 N^jipora^umi. prvvokaciju in tudi -ucikrile ^^vrsžnuslt. ki jih daTicij dudčivljajo Slovenci v Jugoslaviji, nas prepričpjejo o pivIcHiniioSli sedanje^ zgudovin^iJicga IrüJiutta in nas o■buel^ujl:J^l, da v jqxnL i^hiiki i^ricčcnin sviuju ikiJJo, it fcsTcrt-^IccJijo de^janjsi v jtri hckd nvKl i. Ptitlpisniki le liaiine iz/avljarriv in spumcurnu^ kor auvmna ^IrJinva hotmt m tioy fofitvmnju tlavekuvUi pravic tn svoboMIn. — deoMltracIJl, ki vJc]Jutu>c püllLl£nS plurallzKm. — dručbcnl ureditvi^ ki bo- UBoCaviJata dnJiu-vrid In gtiHtna biof In^ v «hladu K nnravntnLi donostmi Srt v aklodii a £l(ivicAUinl Tnmjnoaimt državljanov Slovenje. EJru^ivu sicvcnskiii pisaiciji>v. älovun^k^ niü SIUVETJI^LU kmi.'vka xvcjui. Skfvun^Jiu kri^niuko SQctsiIno ^bai^e, Sv^ pn lÜc-moLral skii Kvcia Siuvtrnijo. Univxirzitdna kj|>]i ^clHsnca ZSMS. Di-ušiVo slovenskih ickl-adatcijcv. B. niajn Pohod na Nanos - 2014 V soboto, 26. aprila 2014, smo se pohodniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje odpravili proti Primorski. Namenili smo osvojiti nekaj nad 1200 metrov visok Nanos. Zbralo se nas je 11 pohodnikov, na pot pa smo se odpravili s kombijem. Kmalu smo prispeli v vas Razdrto, ki leži pod Nanosom. Na vrh smo se odpravili po daljši, manj zahtevni poti. Uživali smo v prelepem razgledu na okoliško pokrajino in občudovali cvetje, ki v tem letnem času začne cvete-ti. Po treh urah še kar naporne hoje smo prišli do Vojkove koče na vrhu Nanosa. V prijetni koči smo se okrepčali in poveselili. Posebejmoramo pohvaliti oskrbnico in njeno pomočnico v koči. Obe sta bili prijazni, tako da je tudi to prispevalo k dobremu razpoloženju. Preden smo se odpravili v dolino, smo prižgali sveče z našim znakom pred vse tri spomenike, ki stojijo ob koči. To je spomenik organizaciji TIGR, spomenik Janku Premrlu-Vojku in spomenik slovenske osamosvojitve. Tako smo počastili spomin na tiste, ki so se borili za to, da imamo danes svojo državo. Mnogi so za to dali tudi svoja življenja. Kmalu smo se odpravili nazaj v dolino in se odpravili proti domu. Navdušeni nad doživetjem tega dne smo si obljubili, da se prihodnje leto spet odpravimo na kakšen pohod v naše prelepe gore. Upamo, da se nas bo zbralo več, saj je lahko vsakemu žal, da se nam ni pridružil. Jelka Janežič, OZVVS GROSUPLJE Polepšajmo Kaiu zimo življenja Dobrovoljni dihurček po imenu Kai je po naporni življenjski poti prispel v oskrbo Društva za zaščito živali Ljubljana. Star je 8 let, kar pomeni, da je že pravi dihurji starček. Starost je prinesla s seboj tudi bolezen in čeprav ne vemo, koliko časa mu je še ostalo, mu nameravamo zagotoviti najlepšo možno zimo življenja. Kaiu namreč v življenju nikoli ni bilo z rožicami postlano. V osmih letih je zamenjal kar nekaj domov in se selil od enega neodgovornega skrbnika k drugemu. Nekateri niso imeli časa, da bi se zares ukvarjali z njim, drugi so se mu odrekli zaradi selitve, tretji so ugotovili, da niso sposobni dobro skrbeti za dihurja in ga primerno vzgajati. Nenehne selitve in menjave skrbnikov so Kaiu povzročale nemalo stresa. Z leti ga je stres ob spremembah vedno bolj obremenjeval, kar se je kmalu pokazalo tudi na njegovem zdravju. Kai se danes spopada z okvaro srca in boleznijo, ki ji pravimo inzulinom. Zato potrebuje kakovostno prehrano, vsakodnevno terapijo z zdravili, dnevno merjenje nivoja sladkorja v krvi in redne veterinarske preglede. Kljub vsem težavam, ki Kaia pestijo, kaže voljo do življenja in se s svojo začasno skrbnico, prostovoljko Društva za zaščito živali Ljubljana, vsak dan bolj veselo igra. Čeprav dihurček že slabo sliši in je skorajda slep, izkušena skrbnica vseskozi skrbi za to, da ima Kai poleg počitka tudi dovolj gibanja in igre, kar je malemu radovednežu še kako všeč. Prav tako budno spremlja njegovo zdravstveno stanje, ga hrani in mu daje vsa potrebna zdravila. Zaradi svoje starosti' in zdravstvenih tegob Kai ne išče novega doma, pač pa mu želimo omogočiti varno okolje z oskrbo, kot si stari dihurček zasluži. Verjamemo pa, da nismo edini - pomaga mu lahko čisto vsak; tudi ti': - tako da deliš dihurčkovo zgodbo s svojimi prijatelji in družino, - tako da podpreš dihurčkovo oskrbo na način, ki nič ne stane: z donacijo dohodnine: več izveš na www.dzzz. si ali na 041/437 084 - z donacijo na TRR SI56 0510 0801 0655 733, Abanka d. d., sklic 00-08-04-2006 (datum rojstva Kai-a), Društvo za zaščito živali Ljubljana, Rusjanov trg 5, 1000 Ljubljana Z donacijo 5 evrov priskrbiš Kaiu vsa potrebna zdravila za 5 dni. Z donacijo 10 evrov priskrbiš Kaiu 5 brezskrbnih dni oskrbe. Z donacijo 25 evrov omogočiš Kaiu veterinarski pregled. Lahko pa za pomoč Kaiu tudi zbiraš star papir in ga 7. junija 2014 med 8. in 18. uro prineseš na parkirišče Centra Vič v Ljubljani. Tam bo spet stal zabojnik za star papir, ki ne bo nič manjši kot lani, zato prinesite čim več papirja. Za prijetno vzdušje bodo skrbeli naši prostovoljci in vam ponudili kaj lepega s stojnice za nakupe iz srca, ponovno nam bodo pomagali fantje iz Gasilske brigade Ljubljana, najmlajše pa čakajo tudi ustvarjalne delavnice. Del izkupička od zbranega papirja bomo namenili še projektu pomoči brezdomnim psom na Kosovu, za katerega skrbi društvo Mačjelovka. S tem boš pomagal/-a Društvu za zaščito živali Ljubljana, ki bo lepo skrbelo za dihurčka do konca njegovih dni. Če pa razmišljaš o posvojitvi ali nakupu katere koli živali dobro razmisli, ali si pripravljen za žival skrbeti celo njeno življenje, da se ji ne bo godilo, tako kot se je Kaiu. Odločitev za ljubljenčka mora biti trezna in premišljena. Lastništvo živali je velika odgovornost, saj v gospodinjstvo sprejmete živo bitje, ki bo vse svoje življenje v veliki meri odvisno od vas. Vi boste odločali, če bo neka žival imela čudovito življenje, samo srednje dobro ali pa bo životarila. Da ne bi bili vi nesrečni z ljubljenčkom in on z vami, je pomembno, da se za žival odločate glede na potrebe posamezne živalske vrste in glede na svoj življenjski slog. Izberite si tako žival, ki se bo lepo vključila v vaše življenje, ne da bi se morali pretirano prilagajati. Seveda vsako so-bivanje zahteva neko mero prilagajanja, a če recimo niste ravno ljubitelj/ljubiteljica gibanja v naravi v vseh letnih časih, potem pes, ki potrebuje veliko gibanja, ni prava izbira. Nikar se ne odločajte za žival na hitro, pač pa si vzemite čas za premislek, saj gre za odločitev, ki bo vplivala na vaše življenje za nekaj prihodnjih let. Smiselno je, da se čim bolj poučite o potrebah posamezne živali, sploh če se za neko živalsko vrsto odločate prvič. Preberite kakšno knjigo, poiščite informacije na spletu in stopite v stik s kom, ki tako žival že ima. Zberite čim več različnih informacij, da boste res vedeli, v kaj se podajate. Opremljeni s pravimi informacijami boste lahko sprejeli odločitev, ki je kasneje ne boste obžalovali. Ljubljenček bo v vaše življenje prinesel kup lepega in pozitivnega, kar je pravzaprav tudi smisel lastništva družnih živali. Več o nas izveš na: www.dzzz.si ali na 041/751 722. Maša Cerjak Kastelic Tekmovanje v kuhanju obare Lavričeva koča na Gradišču Vabljeni k Lavričevi koči na Gradišču, kjer boste lahko kuhali in pokušali obaro (ajmoht), v nedeljo, 8. 6. 2014, od 10. ure dalje. Kuhanje bo ocenjevala strokovna komisija v tričlanski zasedbi. Tekmovanje bo potekalo od 10. do 13. ure, ko bo komisija vzela vzorce. Na osnovi ocene komisije bodo javno razglašene najboljše ekipe, ki bodo prejele priznanja. Za obaro, ki se bo delila obiskovalcem, bomo sprejemali prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni v sklad za nagrade tekmovalcev. Organizator zagotovi mizo, klop, pribor in skodelice, za vse drugo poskrbi tekmovalna ekipa. Tekmovalna ekipa mora poskrbeti za ustrezno št. pomočnikov, največ 3 člane, delovno obleko (predpasniki, servieti, kape kuhinjski pribor (nož, podlaga za rezanje, zajemalka Obara se kuha po želji ekipe (telečja, piščančja, zajčja _ ) v enem od kotličkov na plin. Minimalna količina je 8 litrov. Tekmovalna ekipa si meso in druge sestavine za pripravo obare po želji priskrbi sama, ravno tako kruh, plin in gorilec. KRITERIJI OCENJEVANJA: • Priprava in vtis prostora • Struktura obare, barva, vonj, okus • Splošni vtis Vabljeni! Rotaractova velikonočna stojnica Pošteno smo že zakorakali v pomlad, narava se je odela v živahne odtenke, velikonočni prazniki so prinesli pisane barve v naše domove in čas za druženje z našimi prijatelji. Vse našteto je bilo povod za to, da se nam je v Rotaract klubu Grosuplje porodila ideja o velikonočni stojnici, na kateri bi predstavili delovanje našega kluba, ker nas marsikdo, kljub našemu nekaj letnemu delovanju, še vedno ne pozna. Kot vedno smo združili skupne moči, ustvarjalne ideje ter dobro voljo in se že nekaj dni pred velikonočnimi prazniki dobili na skupni ustvarjalni delavnici, kjer so pod spretnimi rokami nastajale prikupne pisane košarice za pirhe. Več kot sto smo jih našteli in ravno toliko pirhov mnogovrstnih barv in tehnik smo pripravili dan pred velikonočno soboto. S ponosom smo v soboto, 19. 04. 2014, z unikatnimi izdelki obložili našo stojnico na tržnici v Ivančni Gorici. Obkroženi s prijaznimi sosedi, ki so prodajali same domače dobrote, je čas mineval kot bi mignil. Vreme je bilo pravo aprilsko, med oblaki so si pot utirali sončni žarki, za osvežitev pa so poskrbele posamezne dežne kapljice. A to ni zmotilo vedrega vzdušja na domači tržnici, kjer ni manjkala niti domača glasba, obiskovalci pa so eni bolj, drugi manj, hiteli po zadnjih nakupih, da bi bila njihova praznična miza popolno obložena. Z veseljem so se ustavili pri naši stojnici, nekateri so nas že poznali, drugi so z veseljem z nami poklepetali, povprašali po naših preteklih in tekočih projektih, vsakemu pa smo poklonili košarico ali dve, ki so jim doma popestrile praznično mizo. Kot običajno smo združili prijetno s koristnim, preživeli prijeten dan v dobri družbi, dobrodelni prispevki naših obiskovalcev pa bodo namenjeni našemu letošnjemu projektu Otroški nasmeh, s katerim smo v zimskih mesecih otrokom socialno ogroženih družin omogočili nakup oblačil, v poletnih mesecih pa v istem sklopu sledi še projekt Otroci na morje, peljali pa jih bomo tudi v živalski vrt in na bowling. 16 Volitve EU parlament maj 2014 številka 4 »se ^ f # KRKA OTctnaj urnim ■lll.lH Sobrače Temenica maj 2014 številka 4 Volitve EU parlament 1-7 Dr. Milan Zver na Muljavi remiziral, na volitvah naj zmaga! V soboto, 17. maja, smo lahko na Muljavi spremljali zanimiv dvoboj v velikem vrtnem šahu med ekipo dr. Milana Zvera, nosilca liste SDS za evropske volitve in ekipo Dušana Strnada, župana občine Ivančna Gorica. Domačini so se okrepili z dvema mednarodnima šahovskima mojstroma, saj je dr. Milan Zver tudi dober šahist. Sam se je obkrožil z dvema prelestnima damama, ki sta odvračali pozornost od šahovskih polj, prikazali pa sta tudi solidno šahovsko znanje. Spremljali sta ga poslanka Romana Tomc, podpredsednica Parlamentarne skupščine sveta Evrope in dr. Vlasta Krmelj, strokovnjakinja za zadeve Evropske unije in trajnostni razvoj. Dvoboj je bil napet in dinamičen, saj je hitro prišlo do izmenjave figur in strateške igre s kmeti. Euro poslanec je upravičil visok rating in spravil v zadrego domačo ekipo, ki je predlagala remi. Gosti so razumevajoče sprejeli neodločen izid in napovedali ponovni dvoboj jeseni. Prijazni gostitelji družina Zupančič so poskrbeli za dobrote in tudi za žejne, dvoboj pa se je zaključil s prijetnim druženjem in željami, da bi lista SDS prepričljivo zmagala. Dr. Milan Zver je še enkrat več dokazal, da je kljub znanju in položaju še vedno preprost in prijazen človek, ki pooseblja vrednote, s katerimi želimo sobivati v Evropi. V nedeljo, 25. maja, bomo obkrožili številko 8. Štirje ključni vsebinski poudarki liste SDS, ki temeljijo na skupnih točkah med evropsko in nacionalno politiko, so: • zagotoviti Sloveniji dodatne vire za nadaljnji razvoj z evropskimi sredstvi in mehanizmi pomoči; • zmanjšati brezposelnost med mladimi z reformo šolskega sistema in trga dela; • stop birokraciji in visokim davkom, ki dušijo gospodarstvo; • več pravičnosti v državi nasploh. V tem trenutku je SDS edina stabilna stranka, ki je programsko in kadrovsko pripravljena na vodenje države. Zaupajte nam. Ne bomo vas razočarali. Ker stojimo za svojimi besedami, ker imamo prave rešitve, ker imamo Slovenijo v srcu. Prednostne naloge Evropskega parlamenta v naslednjem mandatu 1. mag. Darja Radič 2. dr. Andrej Rus 3. Ivana Gornik 4. Vito Rožej ifš -/ Alliance of LIBERALS ^^^^ DEMOCRATS for Europe | P^^I^^Y 5. mag. Simona Potočnik 6. Matic Smrekar 7. dr. Cvetka Ribarič Lasnik 8. dr. Pavel Gantar jf jf I and mag. Darja Radič, nosilka liste zares Predlagamo temeljito spremembo politike odzivanja na krizo, ki bo prilagojena posamičnim državam. Odločno se tudi zavzemamo za uvedbo evroobveznic. Predlagamo časovno podaljšanje rokov za zmanjševanje javno finančnega dolga ob vzporednem uveljavljanju strukturnih reform. Do sedaj seje reševalo banke, potrebno je reševati delovna mesta in pospešiti gospodarski razvoj. Evropska unija mora ponovno postati vodilna pri boju s podnebnimi spremembami in pri prehodu v nizko ogljično družbo in gospodarstvo. Razvoj nizko ogljičnih in neogljičnih tehnologij mora postati prva evropska razvojna prioriteta. www.zares.si Potrebna je večja odprtost, demokratična preverljivost in preglednost institucij Evropske Unije. Zagotoviti je treba univerzalno spoštovanje in zagotavljanje človekovih pravic ter svoboščin. Na ravni EU je potrebno zagovori minimum socialnih pravic, ki pripadajo vsem državljanom EU. Naročnik: Zares, Dunajska 106, 1000 Ljubljana Zlato priznanje na tekmovanju Več znanja za več turizma V sredo, 23. 4. 2014, se je ekipa dijakov iz Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, udeležila turističnega tekmovanja v Novem mestu z naslovom Več znanja za več turizma. Dosegli smo odlično zlato priznanje. Projektno nalogo za tekmovanje sva izdelala Urša Pugelj in Marko Papež, na tekmovanju pa so nama pomagali še dijaki: Tina Ižanec, Lan Pevc, Aljaž Zobec, Janja Tomažič in Laura Čož. Nalogo smo opravili pod mentorstvom Ane Godec, ki se ji iskreno zahvaljujeva za vso pomoč, trud in spodbudo. Tekmovanja se je udeležilo 35 tekmovalnih ekip iz Slovenije in tujine. Namen naloge je bil mlade spodbuditi k razmišljanju o turizmu. Izdelali smo projektno nalogo, ki bo mlade privabila v naravo. Za prizorišče dogajanja smo si izbrali Višnjo Goro in Krko. Pri projektu so sodelovali tudi dona-torji, ki se jim iskreno zahvaljujemo, to so: Turistično društvo Višnja Gora, Turistično društvo Krka, Krajevna skupnost Višnja Gora, Turistično društvo Polževo, Jamarski klub Krka, Kajak kanu klub Krka, Pletilstvo Papež, Cementni izdelki Zobec, Občina Ivančna Gorica, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Zahvaljujemo se tudi: - Mestnemu kopališču Višnja Gora, oz Urbanu in Kristini Zadel, ki sta nam pomagala pri celotni predstavitvi na tekmovanju, nas vseskozi podpirala in nam bila vedno v pomoč. - Nejcu Travniku, ki nam je pomagal pri snemanju promocijskega video posnetka. - Profesorjem, dijakom in delavcem na šoli za podporo in pomoč. Urša Pugelj, Marko Papež Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Ivanški plesalci osvajajo vrhove V četrtek, 8. 5. 2014, je v Mariboru potekalo državno tekmovanje Šolski plesni festival, ki so se ga udeležili tudi plesalci in plesalke Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Bili so zelo uspešni. Nastopilo je 14 plesnih parov, ki so se predstavili z angleškim valčkom, ča-ča-jem in rokenrolom. Plesalci naše šole so slavili kar s trojno zmago. Eva Levstek in Matej Pekolj sta pometla z vso konkurenco in že drugo leto zapored osvojila naslov državnih prvakov. Nika Kavšek in Luka Hočevar sta bila izvrstna druga, Špela Zupančič in Jaka Trilar pa tretja. V kategoriji posamičnih plesov: hip-hop, pop, latino so se dobro odrezale vse štiri naše plesalke. Maša Rački je bila odlična 15., Barbara Tekavec 29., Špela Zupančič 41., Tina Hočevar pa je zasedla 53. mesto. V tej kategoriji je bila konkurenca res velika, saj je nastopilo več kot 70 plesalcev. Plesalci naše šole so s svojimi dosežki ponovno dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega srednješolskega plesa. Ob tem bi se zahvalila tudi prof. Mariji Majzelj Oven, ki plesne pare vodi do takšnih velikih uspehov. Špela Zupančič V deželi Josipa Jurčiča Letos praznujemo 170-letnico rojstva našega pisatelja Josipa Jurčiča. V počasti'tev tega dne potekajo na OŠ Sti'čna in podružničnih šolah spominske ure. Za uvod smo obiskali šolsko knjižnico, kjer je učiteljica Branka Lah pripravila kviz o pisatelju in mlajše učence popeljala v ti'ste stare čase. Izjemno zanimiva je bila šolska ura v muzeju na Muljavi, ki sta jo izvedli učiteljici Mateja Jere Grmek in Maja Sever. Premierne predstavitve so se udeležili učenci četrtih razredov Zagradca, Muljave, Krke, Višnje Gore in matične šole. Popeljali sta nas v čas »an taužnt devetstuštir« - 1904. Pri pouku ni smela manjkati šiba, koruza in osel. Učenci so dvigovali roke in olikano odgovarjali na vprašanja gospodične učiteljice. Velik poudarek so namenili lepopisju in disciplini, kakršno danes pri pouku težko dosežemo. Prejšnja leta smo si takšne ure ogledali v šolskem muzeju v Ljubljani, sedaj, po ureditvi učilnice in muzeja na Muljavi to ne bo več potrebno. V spominski sobi na Jurčičevi domačiji so muljavski učenci pod mentorstvom učiteljice Barbare Maver pripravili predstavitev pisatelja in njegovih del. Odigrali so krajše prizorčke, v katerih so se predstavili Jurčičevi junaki. Najbolj nam je ostal v spominu Krjavelj, ki je hudiča na dva kosa presekal. Zagraški šolarji pa letos gostujemo v Srednji šoli Josipa Jurčiča, zato ob tem jubileju pripravljamo posebno razstavo, kjer bomo pisatelja podrobneje spoznali. V urah, ki so posvečene Jurčiču, smo že spoznali, da je veliko pisal po pripovedovanju svojega deda. Podobne zgodbe se dogajajo tudi v današnjem času, pišemo in beremo jih pri pouku ter ustvarjamo nove. Slavka Nahtigal 170-LETNICA ROJSTVA JOSIPA JURČIČA Lipa zelenela je Josip Jurčič se je rodil pred 170 leti na Muljavi. Ker je pisatelj naš rojak, smo želeli na PŠ Muljava to obletnico še prav posebno počastiti. Na šoli smo se odzvali vabilu Turističnega društva Muljava, ki je razpisalo natečaj za turistični spominek. V okviru projekta PŠ GIBALO RAZVOJA - OTROCI ZA RAZVOJ, katerega letošnja tema je tudi turistični spominek, so učenci narisali »hudička« iz Jurčičevega Desetega brata. Nastale umetnine smo razstavili v prostorih šole. V četrtek, 8. maja, smo imeli na šoli dan odprtih vrat. Obiskovalcem smo ponudili ogled prostorov šole in vrtca, ogled risb učencev, dejavnosti OPB in ogled šolskega muzeja. Po roditeljskem sestanku smo pripravili prireditev za starše učencev in krajane KS Muljava. Zakaj naslov Lipa zelenela je? Za Slovence je imela lipa v zgodovini poseben, simbolni pomen, veljala je za središče družbenega življenja. V mnogih slovenskih vaških skupnostih je bil običaj, da so na kamnitih sedežih pod lipo vaščani obravnavali manjše medsebojne spore, sprejemali odločitve o medsebojni pomoči pri tekočih opravilih, volili, pod lipo pa so se tudi zbirali na praznovanjih, veselicah in plesih (Wikipedija). Tudi šole na Muljavi na prav poseben način spremljajo lipe. Lipa pri šoli na Polju 9. oktobra 1934 je v Marseillu v atentatu umrl Aleksander Karadordevič, kralj Jugoslavije. V spomin na ta dogodek so posadili lipo, pod korenine pa položili steklenico, v kateri je ta dogodek zapisan, verjetno pa so priloženi tudi podpisi prisotnih. Lipo so že posekali, steklenica pa je še v zemlji. Pri saditvi lipe ji bil prisoten 8-letni Vinko Sever. Lipa pri šoli na Muljavi 15. marca 1957 je v Parizu umrl Moše Pijade, pomemben politični funkcionar tedanje Jugoslavije, bil je tudi novinar in slikar. Polde Bregar se spominja, da so v njegov spomin posadili lipo. Lipo so iz gozda prinesli: Nace-tov France, Štefanov Ciril, Mežnarjev Jože, Gracarjev Lovre in Bebrov Tone. Leta 2009 je poletni vihar odlomil južni vrh te lipe. Lipa se je začela nagibati in maja leta 2013 grozila, da bo padla na stanovanjsko hišo. Druge rešitve ni bilo, kot da smo lipo posekali. Tretja lipa Leta 2010 so čebelarji podarili vrtcu Muljava lipo. Naši učenci so jo, sku-pajz vrtcem, posadili ob stoletnici šolstva na Muljavi. Ta lipa sedaj prav lepo raste. Prvi dve lipi sta bili posajeni ob smrti za tiste čase pomembnih mož. Tretja pa v čast učenju, spoznavanju, znanju in spoznanju, da lahko živimo in preživimo le v sožitju z naravo. Ker smo želeli, da se del lipe, ki je do lani rasla ob šoli, nekako ohrani, smo se povezali z vsestranskim umetnikom - amaterjem Mitjo Cenclem. Mitja - Mitch je prav poseben ume- tnik, pričeska v stilu rockabilia, vojaška obleka, tatuji, sončna očala ..., v prsih pa nežno srce. Že v vrtcu je bilo vsem jasno, da ima talent za risanje, pri tem pa sta ga spodbujala strica, ki sta prav tako vsestranska umetnika, Vlado in Slavko Cencel. Pod njunim mentorstvom je spoznal mnoge tehnike ustvarjanja. To pa še ni vse. Mitch ima še eno veliko ljubezen. V prostem času se zelo rad posveča motorjem. Tudi ti so nekaj posebnega, saj je usvojil posebno tehniko air brush, ki iz motorjev, avtomobilov, kamenja, betonskih zidov itd. naredi prave umetniške mojstrovine. Mitch ima zelo rad izzive, zato se je preizkusil še v kiparjenju z motorno žago. Pri tovrstnem kiparjenju uporablja posebno žago, ki se od navadnih razlikujejo po tem, da je manjša, lažja in ima meč, ki je primeren za izrezovanje manjših delov. Pri tem ga je budno spremljal stric Vlado in tako je nastala njegova prva lesena skulptu-ra. S stricem sta bila tudi ena izmed ustanoviteljev društvo kiparjev z motorno žago, ki vsako leto junija prireja festival na Gradišču nad Stično, kjer se zberejo kiparji iz vse Slovenije in število udeležencev je vsako leto večje. Na prireditvi se med seboj pomerijo v hitrostnem žaganju ali s tujko speed carvingu, kjer morajo v eni uri, le s pomočjo motorne žage, ustvariti skulpturo po lastni izbiri. Prvo leto je na festivalu izdelal sovo in zmagal. V marcu smo ga povabili tudi na našo šolo. Vabilu se je, kot sam pravi, z veseljem odzval. Lipi, ki je skoraj šest desetletij poslušala prepevanje, branje in računanje učencev te šole in je lani obležala kot mrtev hlod, je s pomočjo motorne žage, obilico talenta in ljubezni povrnil dušo in iz nje izdelal šolarja, ki bo vsem obiskovalcem našega hribčka že od daleč pripovedoval, da tu stoji hram učenosti, v katerem so otroci, ki vedo, da je znanje največja vrednota. To je vedel tudi Josip Jurčič, saj je zapisal, da so mu rojenice ob porodu naklonile, da bo delal z glavo in potreboval namesto otke gosje pero. Med šolanjem se je srečeval s stiskami, revščino in nadlogo, a vendarle vztrajal in uspel. Na prireditvi je bil prisoten tudi gospod Dore Južna, ki že desetletja na Jurčičevini pripravja makete za izdelavo scene, po kateri se sprehajajo Jurčičevi junaki, in s čopičem ustvarja čudovite poslikave, tako da obiskovalci velikokrat, kot nejeverni Tomaž, poskušajo vtakniti svoj prst v razpoko v zidu, pa šele takrat ugotovijo, da je to le kos platna napet na okvir. V cerkvi na Muljavi je njegov križev pot, ki ga je naslikal na steklo. Gospod Dore je lani, ob odprtju šolskega muzeja, prispeval napis nad vhodom v muzej. Ob koncu nas je nagovoril tudi rav-nateljOŠ Stična, gospod Marjan Potokar. Rekel je, da je naša lipa res še majhna, da pa znamo kljub temu modro ravnati, se dogovarjati, sprejemati pravilne odločitve v dobro nas vseh. »Šolarja«, ki so ga učenci ob ploskanju gledalcev odkrili, je sprejel v četrti razred zato, da bi ga še eno leto lahko imeli na Muljavi. Za zaključek prijetnega druženja so nas člani turističnega društva povabili na sok in štrukeljčke. Učenci in delavci PŠ Muljava se zahvaljujemo vsem, ki so nam pri pripravi praznovanja pomagali: matični šoli, vsem krajevnim društvom (TD, PGD, ŠD, KD), vsem posameznikom, še posebej hvala tebi, Mitch. Učenci naše šole želimo, da bi bil mali Jožek, ki je na peči poslušal deda, ko mu je pripovedoval zgodbe in jih je kasneje zapisal, naš vzor in bi tudi mi lepoto slovenske besede negovali in jo s ponosom širili med ljudmi. Za PŠ Muljava zapisala Antonija Sever Blazinice tolažbe na PŠ Muljava V petek, 25. 4. 2014, nas je v oddelku podaljšanega bivanja obiskala policistka Stanislava Zupanc. Gospa Zupanc nam je predstavila, kje je dobila navdih za blazinice tolažbe, ki jih policistke in drugi prostovoljci po celi Sloveniji šivajo ročno. Te blazinice so namenjene otrokom, ki se znajdejo v težkih situacijah. Otrokom nudijo tolažbo in jim misli iz težkih okoliščin preusmerijo na lepše. V oddelku podaljšanega bivanja PŠ Muljava smo se odločili, da želimo pomagati, zato smo tudi mi začeli šivati blazinice tolažbe. Učenci in učenke 1., 2., 3. in 4. razreda so zelo spretni s šivanko in motivirani, še dodatno pa jih je navdihnila Staša, ki so jo toplo sprejeli in takoj vzljubili. Dogovorili smo se, da nas spet obišče, ko končamo blazinice. Polona Pajk, učiteljica OPB, PŠ Muljava Temenčani obiskali vojašnico Edvarda Peperka Učenci podružnične šole Temenica smo tudi letos dobili prijazno povabilo očija naše učenke Tare, da obiščemo vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljani. Vabilu se z veseljem odzvali. Nekateri smo bili tam že lansko leto, zato smo vedeli, da nas čaka zanimivo in poučno doživetje. Težko smo pričakovali petek, 9. maja 2014, ko je bil tam dan odprtih vrat. Ob prihodu so nas prijazno sprejeli. Pričakal nas je tudi gospod Sergej, ki se mu še posebej zahvaljujemo za povabilo. Za začetek so nas prav vse namaskirali, da smo bili bolj podobni vojakom. Prisostvovali smo postroju vojakov in dvigu zastave ob slovenski himni. Popeljali so nas naokoli. Ogledali smo si razstavljena vojaška vozila, oblačila, orožje in vse druge pripomočke, ki jih vojaki uporabljajo pri svojem delu. Gledali smo telovadbo vojakov in tudi sami poizkušali izvajati vaje. Ogledali smo si predstavo častne garde slovenske vojske in kratek nastop karateistov. Povabili so nas za kratko delavnico karateja, kjer smo se naučili nekaj osnovnih veščin. Za nagrado smo dobili papirnate ta-tuje. Videli smo tudi spretnostno vožnjo vojaških policistov na motorjih in kako poteka delo s službenimi psi. Preizkusili smo se v streljanju z lokom. V bojnih vozilih so nas popeljali okrog vojašnice. Za zaključek pa smo se prav vsi opogumili za spust po vrvi, seveda ob skrbnem varovanju vojakov. Čas je prehitro minil. Ker nas je že čakal avtobus, smo se morali posloviti. Malo utrujeni, a polni lepih vtisov in nepozabnih doživetij smo se vrnili nazaj v šolo. Zapisala: Mojca Kravcar Glavič MALI OGLASI V Spodnji Dragi pri Ivančni Gorici ugodno prodamo parcelo s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, v izmeri 1151 m2, asfaltni dostop, služnosti urejene, mirna lokacija ob gozdu, na koncu vasi. Informacije: 041 221 051 V Ivančni Gorici oddam opremljen lokal v najem za mirno dejavnost: 30 m2 ali 50 m2, wc in parkirni prostor. Lokal deluje 24 let in ima dobro ime. Informacije: 051 613 861. V Ivančni Gorici prodam 400 parov čevljev po polovični ceni od št. 18-37, športno obutev in vso ostalo obutev pa akcija -30%. Kontakt: 051-613-861. Prodam polovico parcele številka 1657/2, k. o. Zagradec, Dečja vas 11a (približno 450 m2) in polovico stanovanjske hiše (približno 80 m2). Informacije: 041 812 326 V okolici Ivančne Gorice iščemo skladišče za seno in slamo v kockah. Prostor min. 100 m3 in z možnostjo dostopa s tovornjakom s prikolico (šlepar). Informacije: 041 56 00 68 (Dušan) Medvedkov knjižni nahrbtnik V vrtcu na Krki smo se spet zbrali dedki in babice, tokrat na imenitnem slavnostnem zaključku projekta »KNJIŽNI NAHRBTNIK« in doživeli radostno dopoldne s svojimi vnučki, ki so nas prisrčno in odgovorno popeljali v svet knjige, gledališča in glasbe. Sončnega majskega dopoldne smo se nasmejani dedki in babice nagnetli v prijazni učilnici Medvedkov. Le kdo se ne bi odzval prijaznemu pisnemu vabilu vzgojiteljice Nataše in pomočnice vzgojiteljice Tanje, iskrenemu, tolikokrat ponovljenemu povabilu svoje vnučke! Napeto pričakovanje gostov in nastopajočih se je hitro razblinilo, ko nas je nagovorila deklica Julija in veliki dogodek se je začel s pravo gledališko predstavo Pod medvedovim dežnikom. Komunikacija je bila enkratna. Malčki so se nam želeli predstaviti pogumno in odgovorno, iskreno in spontano, saj so čutili naše navdušenje, ljubezen, prijetno vzdušje. Nada- ljevali so s pravim malim koncertom prisrčnih pesmic in spet izzvali naše navdušenje. Ker je bil dogodek posvečen zaključku Knjižnega nahrbtnika, jih je prva nagradila knjižničarka Anita z občutenim branjem zgodbice o živalih. Kako napeto so spremljali odkrivanje čarobnih doživetij! Na spontan način je bila tako spodbujana otrokova domišljija, njegova čustva, obogaten besedni zaklad, skratka na najboljši način približan svet knjige v predbral-nem obdobju. Tudi doma jim še naprej pridno be-rimo, se pogovarjajmo z njimi, jih poslušajmo, popeljimo v svet lepega, k zdravemu socialnemu, emocional- nemu, intelektualnemu in fizičnemu razvoju, ustvarjanju pozitivnih medčloveških odnosov, saj jih v času, ki ga živimo, tako pogrešamo. Vrhunec srečanja naših vnučkov pa je bil, ko so se jim podelile lične pisne pohvale za uspešno sodelovanje v projektu KNJIŽNI NAHRBTNIK, ki sta jih pripravili Nataša in Tanja. Na koncu srečanja so naši vnučki za nas babice in dedke pripravili presenečenje in nas pogostili še z domačim dišečim pecivom. Naj ponovim iskreno zahvalo vodstvu vrtca, vzgojiteljicam in vsem, ki so jim zaupani naši mali sončki. Vemo, da so v dobrih rokah, deležni najboljše vzgoje, zdravo hranjeni in srečni. Tatjana Lampret Ustvarjalni na Jurčičevi poti Tradicionalno srečanje otrok in mladostnikov slovenskih sredo, 14. maja, je minilo v znamenju množične udeležbe Okrog 170 udeležencev iz vse Slovenije je ujelo edini lepi dan v času ledenih mož in se podalo po Jurčičevi poti v obratni smeri. Začetek na Muljavi, v sončnem jutru, ob pozdravu ravnatelja VIZ Višnja Gora Jožeta Horvata, je služil kot preizkus poznavanja Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori, hkrati pa so na kose platna slikali motive iz navedene humoreske. Na poti proti Polževem so morali skozi pajkovo mrežo, prepoznavali so nabrana zelišča z vonjem ter otipom. Krjavljev čevelj so skušali vreči v sredino kroga. Tekmovalni del se je zaključil z »grajsko igro« na Starem gradu nad Višnjo Goro. Tam so morali uprizoriti prizor, kako Sofija Vi-šnjegorska reši beneškega doža. Mladi so pokazali ogromno iznajdljivosti, odličnih improvizacij in oživeli staro legendo o grajski gospodi. Med 11. ekipami so prva tri mesta zasedli Zavod za gluhe Ljubljana, Center za vzgojo, izobraževanje in zavodov za usposabljanje, v in ustvarjalnosti. usposabljanje Logatec ter Zavod Smlednik. Mladi so kljub prehojenim 10. kilometrom zmogli po kosilu še veliko energije. V družabnem delu so tekmovali v karaokah, skečih in raznih spretnostih. V atriju grajskega poslopja se je do poznega popoldneva razlegal razigran smeh ob spontanem druženju mladih iz vseh koncev Slovenije. Pri organizaciji pohoda so se izkazali kot vodiči skupin tudi zunanji dijaki VIZ Višnja Gora, vsem nagrajenim posameznikom in skupinam pa smo dodali prospekte Občine Ivančna Gorica s sloganom »Prijetno domače«. Upamo, da so se udeleženci tako tudi počutili. Peter Pal 50 let od začetka šolskih šahovskih tekmovanj na našem področju Na povabilo gospoda Marjana Poto-karja, ravnatelja Osnovne šole Stična in v skupnem dogovoru z gospodom Janezom Dremljem, smo šahisti iz Višnje Gore in Stične proslavili 50 let od začetka šolskih šahovskih tekmovanj pri nas. Zbrali smo se 18. aprila v Osnovni šoli Stična, kjer je uvodni govor imel gospod Marjan Potokar, nato pa še začetnik organiziranega šaha gospod Janez Dremelj in častni predsednik ŠK Višnja Gora - Stična, ki mu v 73. letu žal pomanjkanje zdravja več ne dopušča aktivnega delovanja. Vseeno pa še vedno zavzeto spremlja novice s področja šaha. Seveda smo se spomnili tudi gospoda Vinka Kočana, ki je s svojo šolsko ekipo približno 25 let nazaj dvakrat osvojil naslov ekipnega prvaka Slovenije in dosegel tudi ekipno dvakrat 3. mesto v tedanji Jugoslaviji. Srečanja se je udeležil tudi Peter Podobnik, nekdanji direktor Šolskega centra Josip Jurčič Ivančna Gorica, drugače pa se nas je zbralo deset ša-histov, tako še aktivnih kot tudi nekaterih, ki so bili prisotni od samega začetka. Žal se nekateri šahisti (Marko Tratar, Mitja Piškur, Andrej Markovič) zaradi drugih obveznosti niso mogli udeležiti tega srečanja. Spomin na 50 let smo obeležili z dvobojem med šahisti Višnje Gore in šahisti Stične. Dvoboj je potekal v prijateljskem vzdušju, kjer rezultat ni bil tako pomemben, kot je bilo po- OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI Povabilo k izvajanju interesnih programov v šolskem letu 2014/2015 Bliža se konec šolskega leta, zato na šoli že načrtujemo številne interesne dejavnosti za naslednje šolsko leto, ki jih bomo ponudili učencem in njihovim staršem. Še naprej si želimo ohraniti pestro in kvalitetno ponudbo, zato vabimo društva in posameznike, da se v čim večji meri vključite v naš razširjeni program dela in na ta način delite svoja znanja z našimi učenci. Če imate znanja, sposobnosti in željo po delu z osnovnošolci, nam svojo ponudbo posredujte na naslov šole. Ponudba naj vsebuje vsebino, s katero želite sodelovati z nami oziroma našimi učenci ter starost učencev. Navedite tudi okvirni čas in ime strokovnega delavca, ki naj bi izvajal dejavnost. Strokovni delavec mora imeti vsaj srednješolsko izobrazbo in mora biti usposobljen za izvajanje programa. Ponudbo nam posredujete do 1. 7. 2014. Najem šolskih prostorov v šolskem letu 2014/2015 Društva, zasebnike in posameznike, ki želite najeti šolske prostore za izvajanje različnih dejavnosti (športne, plesne, pevske, igralske, likovne vabimo, da nam do 1. 9. 2014 posredujete vlogo za najem prostorov. Prosimo, da v vlogi navedete: • vsebino, ki jo nameravate izvajati, • prostor (učilnico, avlo, športno dvorano, plesno dvorano, prostor z nizko plezalno steno), ki ga želite najeti, • dan in uro izvajanja dejavnosti. Ponudbe pošljite na naslov Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 46, 1296 Šentvid pri Stični. Po zaključku zbiranja ponudb bomo povabili ponudnike in se dogovorili o vseh podrobnostih sodelovanja. Vodstvo OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični ItAtoADitA L __ Nagradna? Tako je. Višnjanski polžki, znamka višnjanskih spominkov in sladic, vam je pripravila niz nagradnih pobarvank iz še sveže serije enopoteznih ilustracij Roberta Kuharja. Vsaka pobarvanka iz niza lahko sodeluje v irebanju in prisluži nagrado. Kako? Pobarvaj, vpiši Ime, izreži, prinesi ali pošlji jo v Kavarno Mestnega kopališča Višnja Gora (Kopališka 25,1294 Višnja Gora) kjer bomo 28. junija ob 18.00 Javno Izžrebali 100 srečnih umetnikov, ki prejmejo 90 različnih darilc znamke Višnjanski poižki in 10 celodnevnih kart IMestnega kopališča Višnja Gora. Nagrade: 3x plišasti polž Višnjanski poIžkI 10x celodnevna karta IVIestnega kopališča VG 20x kapa Višnjanski poižki 30x polžji medenjak Višnjanski poIžkI 37x zgibanka-plakat serije letošnjih Ilustracij Jurčičeve satire avtorja Roberta Kuharja Starost ni omejitev. Nagrade delimo le na žrebanju in ne pošiljamo po pošti, zato bodite v soboto 28. junija z nami. Celotna pravila nagradne Igre so vam na voljo na _ internetnem naslovu: www.visnjagora.eu/vp-igra. membno samo obeležje igranja šaha. Šahisti Stične, za katere so nastopali Milan Perovšek, Damjan Lesjak, Janez Lampret, Jože Glavič in Matija Škafar, so zmagali s 3,5:1,5 proti šahi-stom Višnje Gore, za katere so nastopali Sašo Pirnat, Pavle Sotirov, Anton Kastelic, Franci Ambrož in Jože Gros. Na koncu je sledil družabni del z zakusko in pogovori v sproščenem ozračju. Naj dodam samo še to, da smo se šahisti ŠK Višnja Gora - Stična v pravkar končani 67. Ljubljanski ligi uspeli obdržati med najboljšimi, zasluge najbolj pripadajo Hinku Krumpaku in Pavlu Sotirovu, ki sta za igranje na svoji deski prejela Hinko Krumpak bronasto in Pavle Sotirov srebrno medaljo. Dne 8. 6. 2014 pa ŠK Višnja Gora -Stična organizira, skupaj s TD Polževo, hitropotezni šahovski turnir na Polževem. Iskreno vabljeni! Šahovski pozdrav! Damjan Lesjak Teden Kulture na Krki, praznovanje 20-letnice Kulturnega društva Gledališče Krka »Vem za dolino, ki je lepša od Kulturno društvo Gledališče Krka je v aprilu praznovalo 20-letnico obstoja in bogatega kulturnega udejstvova-nja. Ob tej priložnosti smo pripravili bogat kulturni program, ki je obsegal osrednjo svečanost ob 20-letnici Kulturnega društva Gledališče Krka, predpremierno in premierno predstavitev nove gledališke predstave Frana Milčinskega Butalci v izvedbi domačega gledališča, razstavo del akademskega slikarja Franceta Slane in razstavo fotografij Milene Bregar, razstavo domačih izdelkov in ročnih del Pridne krške roke Turističnega društva Krka, razstavo likovnih izdelkov učencev Podružnične osnovne šole Krka, nastalih v okviru slikarske delavnice pod okriljem akademskega slikarja Franceta Slane in čebelarsko razstavo., Na osrednji prireditvi so se pred številno in ugledno publiko predstavile vse sekcije našega društva, saj smo dejavni na področju gledališča, drugih dolin«. zborovskega petja, instrumentalne glasbe, literarne dejavnosti in plesa. S prisrčnim programom so se nam pridružili naši najmlajši, otroci iz Podružnične osnovne šole in vrtca Krka. Ponosni smo, da nam pri oblikovanju programa ni bilo potrebno posegati po tujih avtorjih, predstavili smo svoje domače, krške literate in pesnike. Z drobno pozornostjo smo se zahvalili dolgoletnim članom našega društva, ki so postavili temelje kulturne dejavnosti na Krki. Ob obletnici izšel zbornik o kulturnem dogajanju na Krki Kulturno društvo je obeležilo svojo 20-letnico z izdajo zbornika, katerega vsebina povzema kulturno dogajanje od danes pa vse do časov, kamor še seže spomin naših najstarejših članov. Ta pa seže daleč nazaj, v prva desetletja prejšnjega stoletja. Naša dejavnost izvira iz kulturne tradicije kraja, v katerem živimo in ljudskega izročila naših prednikov, ki ga pleme- nitimo z vedno novimi ustvarjalnimi pobudami. Ta dolgoletni splet starega in novega ustvarjalnega duha smo poskušali obeležiti in zapisati za prihodnji čas, za prihodnje generacije kulturnikov. Nastala je knjiga z naslovom: Vem za dolino, ki je lepša od drugih dolin, Zbornik ob 20-letnici Kulturnega društva Gledališče Krka. Zbornik je zbir pripovedi posameznikov in zapisov, nastalih na podlagi dokumentov iz zasebnih arhivov, zasebnih zbirk fotografij, zapisov osebnih vtisov in spominov, raziskovanj uradnih, javno dostopnih zbirk dokumentacij. Vsem, ki ste nam pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Popisali smo obsežno časovno obdobje, ki je razdeljeno v tri sklope: pred, med in zgodaj po 2. sv. vojni (od leta 1920 pa vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja), obdobje od šestdesetih pa do leta 1994 in obdobje po letu 1994, ko se je formalno registriralo naše društvo, Kulturno Butalci na Krki Županovo priznanje Kulturnemu društvu Krka Župan Dušan Strnad je ob okroglem jubileju društvu podelil posebno županovo priznanje v obliki spominskega kovanca Prijetno domače. Ob tej priložnosti je izrekel zahvalo za doprinos Kulturnega društva Krka k bogastvu kulturnega ustvarjanja v občini Ivančna Gorica. Prav Krka s svojo tradicijo in naravnimi lepotami je po besedah župana eno tistih območij, ki mu je smiselno dajati posebno pozornost. Zato je še toliko bolj vesel, da h krajevnemu dogajanju in ponudbi kraja veliko pripore tudi domače kulturno društvo. Na ta način se uspešno udejanja tudi občinska znamka Prijetno domače, s katero želi Občina Ivančna Gorica nagovarjati goste in obiskovalce. Krški gledališčniki smo pripravili novo premiero. V sklopu tedna kulture na Krki, ki je bil posvečen 20-letnici društva in izidu zbornika ob tej obletnici, smo se predstavili z Butalci Frana Milčinskega v režiji Marjane Hočevar. Lahko rečem, da se je trnova pot napornih ter dolgotrajnih priprav in številnih vaj, ki jih je tokrat zahtevnejša igra potrebovala od nas, tisti večer zaključila s težko opisljivimi občutki zadovoljstva ob nabito polni dvorani družbenega centra na Krki. Čeprav so na predstavi gledalci tisti, ki bi naj prejeli, pa je trenutek, ko igralec na odru od gledalcev dobi več, kot jim lahko da, posvečen, skorajda pravljično čaroben. In taki občutki so se nam porajali na odru in v zaodrju. Dvorana sprejme skoraj 300 gledalcev, pa so nekateri ostali zunaj. Naj jih tudi na tem mestu povabim na našo ponovitev na Krki, ki bo v petek, 20. 6. v sklopu vseslovenskega tedna ljubiteljske kulture. Le ta je na Krki, gledano samo novodobno, s to predstavo zakorakala v 3. desetletje. Korak, ki ob zadovoljstvu nad že prehojeno potjo še posebno prija. In ko so gledalci na naše povabilo po predstavi res ostali z nami, nam segali v roke, dajali iskrene pohvale in delili z nami zadovoljstvo ter nazdravili ob doseženem in na nove uspehe, smo se res počutili ob pravem času na pravem mestu in nam je bila koža najbolj prav. Kot smo ponosni na svojo predstavo, smo ponosni tudi na svoje zveste krške gledalce. Moram povedati, da s pohvalami niso skoparili. Naj še mnoga leta ostane tako. Hvala vsem soigralcem in tehnični ekipi, da smo prišli do cilja, ki se je na trenutke zdel skoraj nedosegljiv. Hvala za sponzorstvo podjetju Smrekca d. o. o. in Pekarni Grosuplje. Za nami je peta premiera v zadnjih dvanajstih leti'h. Ena v vrsti', pa vseeno nekaj posebnega. Najbrž zato, ker je naša režiserka Marjana Hočevar tokrat postavila letvico še višje, tako nam kot sama sebi. V vsakem kotičku posameznika in pri sebi je iskala nove rezerve, nove možnosti'. In če je kjerkoli primanjkovalo igralčeve samozavesti', jo je Marjana nadomesti'la s svojim zaupanjem in prepričanjem v njegove sposobnosti'. In nekaj posebnega tudi zato, ker smo se v vseh dosedanjih igrah srečevali z realnimi liki iz vsakdanjega življenja, čeprav v hudih preizkušnjah in posebnih okoliščinah. V tej igri pa smo se spopadli s povsem nerealnimi osebnostmi in situacijami. Prepričati' gledalca, da si res tako »butast« pa ni enostavno. Je pa za nas enostavno igrati v pristnem domačem dialektu, ki ga uporabljamo tudi tokrat. Za sokrajane je domač, za gledalce na gostovanjih, predvsem daleč od Krke, pa popestritev. Z vsako novo igro smo se na Krki trudili narediti korak naprej in ga, o tem sem prepričan, tudi naredili. Naj si bo s kvaliteto predstave, s tem, da smo se preizkusili še kje drugje, kot samo v komediji, s številom uprizoritev, z eminentnostjo odrov po raznih koncih Slovenije in podobno. Kaj bo presežek te predstave, bo pokazal čas. Po svoje so bile presežek že same vaje, ki so trajale sedem mesecev dva krat tedensko, pa tudi sama premiera in dogodki ob njej. Sedaj so na vrsti gostovanja. Prepričan sem, da na krilih tako uspešne premiere ne bo težav. Predvsem pa je s tako ekipo lahko biti samozavesten. Naša ekipa je super. Poleg režiserke je tu Vojteh Hočevar, ki skrbi za luč, ozvočenje in zvočne efekte. V vlogi šepetalk sta igralcem v oporo Eva Bregar in Anka Kandus, ki je poleg tega še maskerka in tudi sicer veliko prispeva k funkcioniranju skupine. Na odru sta osnovno linijo vlekla Janez Miklavčič v vlogi policaja in Robi Škufca v vlogi Cefi'zlja. Policaj ga je sicer že večkrat ujel, vendar je razbojnik Cefi'zelj še vedno na prostosti. Jaz sem Jože, zadnje tedne pa mi otroci na Krki rečejo župan. Joži Petrič je kot vedno briljantna, tokrat v vlogi France. Minka Strah, Franci Koželj in Miro Podržaj so že dve desetletji stalnica Krškega gledališča. Jurij Piškur je tudi že uspešno nastopal z nami. Kot novinci na odru pa so tokrat debitirali Damjan Zajc, Marjet-ka Uršič (prejšnjič šepetalka) in Anja Markovič. Bravo vsejekipi. Kdo je uspel biti bolj »butast« ali »butasta« pa prepuščamo gledalcem. Spoštovani bralci, če nas še niste videli, bo za to še priložnost, in sicer nekje v vaši bližini. Če ne prej jeseni ali naslednje leto. Dobrodošli v Buta-lah. Jože Pečjak, vodja gledališke sekcije KD Krka Foto: Milena Bregar društvo Krka. Vsebinsko so zajeta vsa področja ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja, zlasti pa zborovsko petje, gledališče in ples. V knjigi so predstavljeni in dokumentirani ključni dogodki, pomembni za razvojkulturnega življenja na Krki. Povzeti so največji kulturni dosežki, predstavljena področja kulturnega ustvarjanja, najpomembnejši kulturniki, igralci, plesalci, pevci, režiserji, zborovodje. Sledili smo ustvarjalni niti, ki so jo na Krki v preteklosti spletali župnija, šola in tovarna. Spotoma smo odkrili godbo Gasilskega društva Krka, dejavno v tridesetih letih prejšnjega Moja dolina Vem za dolino, ki je lepša od drugih dolin. Vem za bregove najbolj zelene, vem za trate dehteče in poznam pesem valov Krke šumeče. Poje nam Krka to pesem brez not, a lepšo zaman iskal bi drugod. Skrite zaklade nam Krka deli, a le, če prav znamo odpreti oči. So mnogi iskali že srečo po svetu, pa so vrnili se h Krki ob letu. Saj kdor ljubi ta košček sveta, ve, da je sreča ob Krki doma. (Tina Strah) stoletja in prvo folklorno skupino v petdesetih letih. Se selili iz gledališča na skednju na župnijski oder in skozi uničujoč požar odkrili fabrški oder -vse do novega Družbenega doma. Kljub trudu, da bi zabeležili in ubranili pred pozabo čim več, smo najbrž marsikaj omembe vrednega izpustili. Žal nam je za dogodke in ideje, ki smo jih nehote pozabili, žal nam je za ljudi, ki bi jih morali, pa jih mogoče nismo omenili. Kriv je pretekli čas, ki je v dolgih letih zabrisal sledi, kriv je moderni čas, ki v ihti, kljub trudu, tudi kaj spregleda. A prav ta čas nam nudi priložnost, da svoje pričevanje dopolnimo. Ob naslednjih obletnicah, v naslednjih zbornikih. Kulturno društvo Gledališče Krka z novim imenom Kulturno društvo Krka stopa v tretje desetletje delovanja z veseljem in svežim ustvarjalnim elanom. Veliko idej in želja še čaka na uresničitev. Povezovanje društva z mladimi, nenehno izobraževanje, spoštovanje kulturne zapuščine preteklih rodov in ljubezen do domačega kraja usmerjajo naše delo. Zato nas ni strah za ljubiteljsko kulturo na Krki. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na naši poti. Ob zaključku pa še pesem dolgoletne članice našega društva, ki najlepše povzema sporočilo našega zbornika, povzema iskreno bit umetniškega prizadevanja v našem društvu. Franc Koželj, Kulturno društvo Krka Jubilejni festival Slofolk spet navdušil šentviško publiko Štiri folklorne skupine iz Dolenjske in Posavja so letos priredile že deseti' mednarodni folklorni festi'val SLOFOLK, na katerega so letos povabile folklorne skupine iz Bolgarije, Črne gore, Makedonije in Portugalske. Svoje bogato ljudsko izročilo so predstavile v Velikih Laščah, Arti'čah, Novem mestu ter v soboto, 26. aprila, tudi v Šentvidu pri Sti'čni. Da je postal festival Slofolk, ki ga so- organizira Kulturno društvo Vidovo, stalnica vsakoletnega dogajanja v Šentvidu pri Stični je dokazala tudi letos napolnjena dvorana Doma kulture. Uvodna beseda je pripadla županu Dušanu Strnadu, ki je v pozdravnem nagovoru izrekel dobrodošlico tudi gostujočim skupinam in slavnostno odprl večer plesa in petja. Župan Strnad je ob tej priložnosti domačemu Kulturnemu društvu Vidovo, ki je lani praznovalo 30 let obstoja, podelil posebno županovo priznanje v podobi spominskega kovanca Prijetno domače, ki ga je v imenu članov in članic društva prevzel predsednik Franjo Čuček. Vsaka od gostujočih skupin se je svojim programom predstavila dvakrat. Kot prva se je na odru predstavila makedonska folklorna skupina »Jon-ce Hristovski« iz Skopja, imenovana po velikem makedonskem folkloristu Joncetu Hristovskem, ki je globoko zasidran v srca ljubiteljev plesa plese in pesmi od obale hladnega Atlantika pa vse do prisrčnih malih planinskih vasi, ki so skozi leta bogatile portugalsko folklorno. Dandanes je skupina tudi ambasador portugalske kulture in tako skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Kot tretji so se na odru predstavili mladi iz folklorne skupine Mladost Montana iz Bolgarije. Skupina ima za sabo že bogato pot, saj je odplesala več kot tisoč koncertov, pohvalijo pa se lahko tudi z velikim številom zlatih medalj doma in po svetu. Z močnim aplavzom pa so obiskovalce navdušili tudi mladi iz Kulturno-umetniškega društva »Korak« iz Črne gore, natančneje iz Nikšica, mesta jekla in piva. Seveda so se na domačem odru pred- stavili tudi folklorniki Folklorne skupine Vidovo, ki deluje pod vodstvom Nataše Hribar. Navdušenje publike je bila najlepša nagrada za njihov trud in prava popotnica za njihovo letošnje gostovanje v daljni Braziliji. Gašper Stopar in glasbe. Sledil je nastop skupine plesalcev iz folklorne skupine Viana do Castelo iz Portugalske, ki zajema Slikanica Prijetno domače za male sanjače se je predstavila v projektu Noč knjige_ V sredo je ob svetovnem dnevu knjige prvič v Sloveniji zaživel tudi projekt Noč knjige. Gre za mednarodni dogodek, ki podpira in slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe, nagovarja vse generacije bralcev ter spodbuja dvig bralne kulture, pismenosti' ter vrednot domišljije in znanja v družbi. Projekt se je uspešno izvedel tudi v občini Ivančna Gorica. Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični je v sklopu projekta pripravila literarni večer s pisateljico in ustvarjalko Dragico Šteh, ki z besedo bogati kulturni prostor v občini in tudi širše. Skupaj z ilustratorko Tino Zajec, obe sta tudi nekdanji učenki šentviške šole, sta učencem in njihovim staršem predstavili slikanico Prijetno domače za male sanjače. Slikanica mladega bralca popelje skozi dvanajst krajevnih središč oz. dvanajst turističnih biserov občina Ivančna Gorica. Pogovor s pisateljico je vodila profesorica Anica Volkar in v sproščenem vzdušju, smo lahko spoznali njene prve literarne začetke in ustvarjalno pot vse do omenjene slikanice, ki jo je Občina Ivančna Gorica izdala ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. Pogovor je avtorica sklenila s spodbudnimi besedami učencem, da bi na široko razpirali svoja krila vedoželjnosti in ustvarjalnosti ter uživali v branju in pisanju. Slovesni nagovor je imel župan Dušan Strnad, ki je predstavil projekt slikanice kot enega od načinov, kako občinsko blagovno znamko Prijetno domače približati različnim ciljnim skupinam. Obenem pa je, kot je dejal, izredno ponosen in vesel, da je slikanica delo in plod domačih ustvarjalcev, ne nazadnje je bila tudi natisnjena v domači občini. Ob koncu je župan ravnatelju Janezu Peterlinu podelil izvode slikanice, ki jo bodo imeli sedaj učenci na voljo v šolski knjižnici. Literarni večer so z recitacijami pesmi iz slikanice popestrili učenci OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, v kulturnem programu pa je sodeloval tudi šolski pevski zbor in godalna glasbena skupina Gross upi. Gašper Stopar Noč knjige tudi v Višnji Gori Svetovnemu dnevu knjige in projektu Noč knjige so se pridružili tudi v Višnji Gori. V Mestni hiši sta domače turisti'čno društvo in Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti' Ivančna Gorica pripravila odprtje razstave stripovskih ilustracij in predstavitev stripa Kozlovske sodbe v Višnji Gori avtorja Santi'aga Marti'na. Zgodba o sosedskem prepiru o kozlu in pravični sodbi, ki jo še vedno zelo brana med našimi osnovnošolci, poznamo tudi po številnih izdajah v svetovnih jezikih ter različnih likovnih interpretacijah. Poleg ilustracij za španski prevod ilustratorju Martinu ustvarjalna žilica ni dala miru in tako je nastal še odličen strip na isto tematiko. Omenjeni strip je namenjen mladim in starejšim bralcem večne in legendarne Jurčičeve zgodbe. Po besedah župana Dušana Strnada ima literarno ustvarjanje v občini Ivančna Gorica bogato zgodovino. »Poleg Jurčiča je dal naš prostor v preteklosti vrsto literarnih ustvarjalcev, in jih še daje tudi v današnjem času. Zbirka prevodov Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori pa je pomemben kamenček v mozaiku našega literarnega bogastva in prepričan sem, da bo doživela še kakšen prevod. Prav tako, kot vsi prevodi, bo svoj pomembni prostor v knjižnicah dobil tudi strip avtorja Martina«, je na koncu še dodal župan, ki je omenjeni strip tudi že prebral. Novice iz knjižnice Enota Ivančna Gorica, Cesta II. Grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si AKCIJA KNJIŽNIČAR PRI VAS bo v vašem kraju tudi letos. V krajevnih knjižnicah smo ves dan od 11. do 18. ure in vam izposodimo neomejeno število knjig za čas do konca počitnic - do septembra brez zamudnine. Tudi vpisujemo brezplačno in izkaznica vam potem velja v vsej knjižnični mreži. Izkoristite to priložnost. In kdaj je knjižničar pri vas? V Stični smo v ponedeljek, 23. junija, v Šentvidu pri Stični smo v torek, 24. junija, v četrtek, 26. junija, na Krki in v petek, 27. junija v Višnji Gori. URO PRAVLJIC bomo imeli na Krki v času akcije Knjižničar pri vas, v četrtek, 26. junija, ob 17. uri. Verjamemo, da bo lepo vreme in da jo bomo lahko poslušali na prostem, pred knjižnico. Poletje bomo proslavili z nanajsko ljudsko pravljico O medvedu in lisici in ustvarjalno delavnico po pravljici. Se vidimo©. LIKOVNA RAZSTAVA MELITE GARVAS z naslovom Vpeta v radost je na ogled še do 15. junija. O razstavi objavljamo tudi obširno recenzijo. Vabljeni. VITRAŽI GORDANE VESEL: Od 15. junija do konca julija bo v času odprtosti na ogled razstava vitražev z naslovom »Igra svetlobe«. Vitraži so slike, ki nastajajo iz koščkov barvnega stekla, ki se spaja s kovino, tako nastane celota - unikat, obogaten z domišljijo, delom in ljubeznijo. Njihova izdelava je idealno preživljanje prostega časa. Izdelki so trajni in leta razveseljujejo s prijetnimi občutki in nepredvideno igro svetlobe. Tehnika je sicer zahtevna in je zbir kreativnosti in domišljije. V vseh fazah izdelave je potrebna izjemna potrpežljivost in natančnost. Vitraž je umetnost lomljenja svetlobe v barvah in strukturi stekla. Nekomu je lahko hobi, drugemu poklic - avtorici je predvsem v veselje in kreativno dopolnilo poklicnim arhitekturnim izzivom. BRALNI KLUB je končal z delom v tej sezoni, nadaljujemo pa spet v mesecu septembru. Do takrat beremo Marqueza: Ljubezen v času kolere, s tem bomo počastili letos umrlega pisateljskega genija. Odločite se in postanite naš član ali naša članica. Časa za razmislek je dovolj ©. POLETNI DELOVNI ČAS V juliju in avgustu bo knjižnica za obiskovalce odprta ob pon., tor., pet. od 13. do 19. ure, ob sre., čet. od 9. do 15. ure,, ob sobotah bo zaprto. C e m e nzn J ROJEČ J Z D e L K J CEMENTNI IZDELKI ANTON RGJEC s.p. WWW. r o j ec jnet □4i I 031 /655-B22 DOBRA MERA ZA POŠTENO CENO PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV z DOSTAVO IN ČRPANJEM BETONSKO IZDELKI ZA GRADNJO PO TRAJNO NIZKIH CENAH O BETOKSKE BLOKE; Širine 12-20-25-30 cm O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-25-30 cn O OPEČNE VOGALNE BLOKE: 20-30 cm O OPA2NIKE > ^KARPNtKE S POLOVIČARJI: širine 20-30 crri ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 1S, 18 in 20 0 Državno Sankukai tekmovanje ZA MLADINCE, MLADINKE, ČLANE IN ČLANICE V ŠPORTNIH BORBAH DOMŽALAH Karateisti in karateistke pridno in vztrajno treniramo in izpopolnjujemo svojo tehniko skozi celo leto, da napredujemo, dosežemo svoje cilje, premagamo strah, lenobo in postanemo pravi borci. To seveda dosežemo s tem, da redno obiskujemo treninge in popravljamo svoje napake. Naše znanje in vztrajnost pa preizkusimo pri polaganjih za višjo stopnjo pasu, ter na tekmovanjih. Samo enkrat na leto dobimo priložnost, da se preizkusimo na državnem tekmovanju. Za nas mladince, mladinke, člane in članice je letos tekmovanje potekalo, 16. marca v Domžalah. Na tekmovanje smo se karateisti in karateistke karate kluba Ivančna Gorica pridno pripravljali celo leto, bolj intenzivno pa nekaj tednov pred tekmovanjem. Na tekmovanju je pomembna fizična tako kot psihična priprava. V življenju, še posebej pa na tekmovanjih, se dostikrat srečamo s strahom, ki ga moramo premagati, ravno to pa nas učijo trenerji pri karateju. Vedno pa je na tekmovanjih prisotna tudi trema. Če je le-te preveč, lahko nastopi problem. Moramo se naučiti, kako obvladovati tremo in jo obrniti sebi v korist, saj ti ravno ta trema lahko da adrenalin, ki ga še posebej na takšnih tekmovanjih potrebuješ. Tremo in strah lahko premagamo le na en način, to je, da se z njima soočimo in ravno na tekmovanjih je popoln čas za to. Tekmovanje je bilo lepo organizirano in ni trajalo predolgo, kar je še posebej ustrezalo tekmovalcem z bolj oddaljenih krajev. Tekmovanje je svečano odprl župan mestne občine Domžale Toni Dragar, ki je odprl tekmovanje ter vsem tekmovalcem zaželel veliko športne sreče. Samo tekmovanje je bilo velik izziv za vse udeležence, ki so prvič dosegli potrebno število točk za udeležbo na državnem tekmovanju. Še posebej pa za tista dekleta, ki so prvič tekmovala v športnih borbah in za fante, ki so bili prvič na mladinskem oz. članskem tekmovanju. Na tekmovanju so bile naslednje kategorije: Člani nad 18 let (2. kyu dalje) do 75 kg 1. mesto Dejan Levačič (FOR), 2. mesto Žan Dežman (Šentvid.), 3.-4. mesto Gabriel Borštnik (FOR) in Sašo Mrnjec (KOČ). Člani nad 18 let (2. kyu dalje) nad 75 kg: 1. mesto Samo Levačič (FOR), 2. mesto Darko Marič (FOR), 3.-4. mesto Mihael Borštnik (GRO) in Boris Zadravec (KAM). Mladinke 15-18 let, 3. kyu in višji pas absolutno: 1. mesto Tajša Šinkovec (DOM), 2. mesto Klavdija Resnik (DOM), 3.-4. mesto Lara Šinkovec in Alja Valenčič (DOM). Mladinci 15-18 let, 3. kyu in višji pas do 60 kg: 1. mesto Uroš Čirovič (KAM), 2. mesto Armin Saljija (KOČ), 3.-4. mesto Benjamin Novak in Nejc Primc (FOR). Mladinci 15-18 let in višji pas nad 60 kg: 1. mesto Peter Kranjec (FOR), 2. mesto Konstantin Janev (DOM), 3.-4. mesto Darijo Lazič (Iv. Gorica) in Boris Podobnik (FOR). Članice nad 18 let, 2. Kyu in višji pas absolutno: 1. mesto Teja Grad (DOM), 2. mesto Ana Vidrih (FOR), 3.-4. mesto Nuša Babnik (FOR) in Teja Medle (DOM). Še posebej dobro pa sta se odrezala Žan Dežman in Darijo Lazič. Žan je dolgoletni član demonstratorske skupine, ki se intenzivno pripravlja na črn pas. Dosegel je 2. mesto in s tem dokazal, da se s trudom in vztrajnostjo doseže vse. Darijo se že od septembra pripravlja za demonstra-torski izpit, je nosilec zelenega pasu in predno trenira za polaganje modrega pasu. Kljub poškodbi je zasegel 3.-4. mesto in s tem vsem pokazal, da je pravi borec in da ne obupa zlahka. Zagotovo ju bomo še videli na zmagovalnih stopničkah. Martin Mikelj (5.-6. mesto) in Pia Jakše (8.-9. Mesto) sicer nisva prišla do stopničk, ampak sva si pridobila potrebne izkušnje in lepe spomine. To nikakor ni najino zadnje tekmovanje. Udeležba na tekmovanju je bila nepozabna izkušnja, od katere se lahko le učimo. Nekateri smo premagali strah do borb, nekateri postali borci in kljub tremi, poškodbam in strahu dosegli lepa mesta in smo nase lahko samo ponosni. Pia Jakše Državna prvaka v parih Za konec sezone se igralci v namiznem tenisu pomerijo še za naslove državnih prvakov. Letos se je državno prvenstvo odigralo v Puconcih. 12. 4. 2014 se je preko 150 igralcev in igralk pomerilo za najprestižnejše naslove v državi v namiznem tenisu. V novi telovadnici v Puconcih je bilo postavljenih kar 21 miz, pogoji za igranje pa na vrhunskem nivoju. V konkurenci posameznikov sta člana ŠD Krka Luka Mlakar in Bojan Vokal obstala v predkolu četrtfinala. Luka je sicer svojo tekmo izgubil z 2:3 v nizih, Bojanu (lani četrti) pa za uspeh ni zadostovalo niti vodstvo z 10:7 in 2:0 v nizih. Na koncu sta se zadovoljila z uvrstitvijo 9.-12. mesta. Če bi nekdo dejal, da ju tudi za ta rezultat čaka nagrada, bi jo v tako močni konkurenci z veseljem sprejela. V polfi'nalu sta po izenačeni igri premagala Gajška in Škerla iz Dobove, nato pa v finalu po pravi drami še prva nosilca Ungerja in Benkoviča iz Murske Sobote. Finalna tekma se pri vodstvu z 2:0 in 11:10 ni izšla po njunih načrtih, a sta vseeno zbrala moči in slavila v petem, zadnjem nizu in tako postala državna prvaka v kategoriji moških parov do 39 let. Naslov državnih prvakov je tako še pika na i odlični sezoni, v kateri sta Mlakar in Vokal z zmago na zadnji tekmi računalniške lestvice (skupaj sta zmagala na treh od sedmih tovrstnih turnirjev, Vokal je zmagal še na eni tekmi z Andrejem Godcem z Raven na Koroškem) prehitela tudi prvaka zadnjih treh let Žganka in Poropata iz Celja. Boljša sta bila za eno samo točko v skupnem seštevku. Jože Kozinc, Športno društvo Krka Puconci DP 2014 z leve: Benkovič, Unger, Vokal, Mlakar, Gajšek in Škerl Mlajši dečki A RK SVIS Ivančna Gorica ubranili naslov državnih prvakov v rokometu V nedeljo, 18. maja 2014, natanko leto dni po osvojitvi prvega naslova državnega prvaka v rokometu, je v »Leteči« dvorani v Krškem potekal zaključni turnir najboljše četverice za naslov državnega prvaka v kategoriji mlajših dečkov A (letnik 2001 in mlajši), kjer je tekom sezone v državnem prvenstvu nastopalo 41 ekip iz vse Slovenije. Finalni turnir najboljše četverice, na katerega so se poleg RK SVIŠ Ivančna Gorica uvrstile še gostitelj turnirja RK Krško, MRK Krka iz Novega mesta in RK Celje Pivovarna Laško, so na krilih izjemnega navijanja več kot 80-ih vijoličnih privržencev in podpornikov drugič zapored osvojili mladi rokometaši RK SVIŠ Ivančna Gorica. Nepisano pravilo je, da je »lažje« prvič osvojiti naslov kot pa ga obraniti, vendar je bila ekipa mlajših dečkov A v tej sezoni nepremagljiva, saj so v rednem delu državnega prvenstva nanizali 12 zmag, v polfi'nalu 6 ter na zaključnem turnirju še 3 in tako sezono končali s skupno 21 zmagami in brez poraza. Drugo mesto na fi'nalnem turnirju je osvojili ekipa MRK Krka, tretji je bil RK Krško, četrti pa RK Celje Pivovarna Laško. Pokale in medalje je ekipam in posameznikom podelil selektor slovenske rokometne reprezentance g. Boris Denič. Potek tekem RK SVIŠ Ivančna Gorica: 1. tekma: RK KRŠKO : RK SVIŠ IVANČNA GORICA 11:13 (5:7) KRŠKO: Gačnik, Levičar, Arh M., Golob, Požeg 3, Arh V., Šiško 8 (2), Švalj, Novak, Cvar, Arh A, Lupšina, Kozole, Resnik, Zupanc, Škrabar; Trener: Daniel Pfajfar. SVIŠ: Strmšek, Perpar, Košir D. 5 (3), Struna, Pajk, Bregar 3 (1), Korevec, Novak, Žgajnar, Kutnar 2, Lesjak 1, Možina, Tekavčič 2, Trček, Ropič M., Ropič N.; Trener: Aleksander Polak. SVIŠ-evi rokometaši so se na igrišče podali že pred samo otvoritvijo turnirja, prvi nasprotnik pa je bila domača ekipa Krškega. Po začetni nervozi na obeh straneh so v 5. minuti prvi uspeli zadeti SVIŠ-evi igralci. Krško je izid izenačil na 1:1, nato pa so sledile minute vijoličnih, ki so nekajkrat po-vedli s tremi zadetki prednosti (1:4, 2:5, 4:7). Do polčasa so domačini uspeli izid znižati in na odmor odšli z zaostankom 5:7. V nadaljevanju si je SVIŠ prvič na tekmi priigral prednost 4-ih zadetkov (6:10), vendar so igral- ci Krškega odgovorili z dvema zaporednima zadetkoma (8:10), podobno so nato storili tudi Ivančani (8:12), ki so dobro minuto pred koncem znova vodili s plus 4 (9:13). Sledilo je nekaj nezbranosti, prejeli so še dva zadetka, vendar zmaga ni bila ogrožena. Končni izid je bil 11:13. 2. tekma RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO : RK SVIŠ IVANČNA GORICA 13:19 (6:10) CELJE: Šeško, Hohnjec 2, Ježovnik, Berčnik, Puc, Potočnik, Turnšek, Co-kan, Kroflič, Šuntner, Knez, Gaberšek, Verbovšek, Rakita, Mlakar; Trenerka: Hana Kadivnik. SVIŠ: Strmšek, Perpar, Košir D. 6 (3), Struna, Pajk, Bregar 5 (1), Korevec, Novak, Žgajnar, Kutnar, Lesjak, Možina, Tekavčič 8, Trček, Ropič M., Ropič N.; Trener: Aleksander Polak. Drugo tekmo turnirja so ivanški rokometaši odigrali proti ekipi Celja PL. Začeli so silovito in povedli z dvema zadetkoma prednosti. Igralci Celja se niso dali in izid izenačili na 2:2. Vijolični so znova zadeli dvakrat zaporedoma (2:4), Celjani samo enkrat. Razlika enega ali dveh zadetkov je bila vseskozi v prid vijoličnih. Nasprotnik iz Štajerske se je še zadnjič uspel približati le na zadetek (5:6), nato pa so se v ivanških vrstah razigrali Košir, Tekavčič in Bregar ter naredili delni izid 0:3 in povedli z velikih +4 (5:9). Na odmor so odšli z rezultatom 6:10. V drugem delu je zgoraj omenjena trojica nadaljevala začeto in pri izidu 9:17 in osmih zadetkih prednosti je bilo jasno, da se Celjanom ne piše nič dobrega. Trener Aleksander Polak je proti koncu tekme zamenjal svoje udarne može, tudi rezervisti pa so tekmo mirno pripeljali do zaključka in še druge zmage. Izid je bil 13:19. 3. tekma MRK KRKA : RK SVIŠ IVANČNA GORICA 11:12 (5:6) KRKA: Gazvoda, Majstorovic, Avsec 1 (1), Rajh 4 (1), Jug, Jakše 1, Nosan, Kabur, Ravnih, Košmrl, Srebrnjak 4, Dravince, Gros, Muhič, Luzar 1; Trener: Iztok Adamčič. SVIŠ: Strmšek, Perpar, Košir D. 2, Struna, Pajk, Bregar 2 (2), Korevec, Novak 1, Žgajnar, Kutnar 3, Lesjak, Možina, Tekavčič 4, Trček, Ropič M., Ropič N.; Trener: Aleksander Polak. Zadnjo, tretjo tekmo na turnirju, so Ivančani odigrali proti ekipi Krke iz Novega mesta. Slednja je prva po- vedla, toda naši so izenačili, pri izidu 2:3 pa prvič na tekmi povedli. V nadaljevanju so naši dvakrat imeli prednost plus 2 (3:5, 4:6), na polčas pa odšli z minimalno prednostjo (5:6). V začetku drugega polčasa so igralci Krke izenačili in večkrat povedli (7:6, 8:7), toda razlika nikoli ni bila višja od zadetka. Pri izidu 8:9 so bili znova v prednosti vijolični, Novomeščani pa se niso predali (9:9). Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, nazadnje pri izidu 11:11. Ivančani so po nekaj neuspešnih napadih, v 27. minuti le uspeli zadeti in povesti z 11:12. Krka je imela napad za izenačenje, vendar je vijolična obramba postavila neprebojen zid in se ob zvoku sirene zasluženo veselila še tretje zmage in novega naslova državnih prvakov. Končni vrstni red: 1. RK SVIŠ Ivančna Gorica 2. MRK Krka 3. RK Krško 4. RK Celje Pivovarna Laško Najboljši igralci zaključnega turnirja: Sedem najboljših: Domen Košir, Matevž Tekavčič in Denis Struna (RK SVIŠ Ivančna Gorica), Jernej Avsec in Žan Srebrnjak (MRK Krka), Peter Šiško (RK Krško) in Tim Cokan (RK Celje Pivovarna Laško). Najboljši igralec: Matevž Tekavčič (RK SVIŠ Ivančna Gorica) Najboljši vratar: Denis Struna (RK SVIŠ Ivančna Gorica) Najboljši strelec: Peter Šiško (RK Krško) Za mlajše dečke A RK SVIŠ Ivančna Gorica so pod vodstvom trenerja Aleksandra Polaka, pomočnika Simona Stoparja in vodje moštva Marjana Potokarja nastopili: Matevž Kutnar, Ambrož Bregar, Denis Struna, Matic Ropič, Domen Košir, Matevž Tekavčič, Jure Perpar, Jaša Novak, Rožle Pajk, Danijel Korevec, Simon Vidmar, Mark Pirnat, Nejc Batis, Jakob Trček, Primož Žgajnar, Nejc Ropič, Gregor Možina, Klemen Lesjak, Jan Strmšek. Ponovni naslov državnega prvaka je plod strokovnega in prizadevnega dela trenerjev mladih selekcij RK SVIŠ Aleksandra Polaka, Nikole Radiča in Klemna Saška, kar je še en dokaz več, da se v Ivančni Gorici odlično dela z mladimi rokometaši. Za osvojeni naslov prvaka Slovenije si tako igralci kot strokovno vodstvo zaslužijo vse čestitke. Maja Ceglar in Boštjan Košir Člani RK SVIŠ v končnici ohranili nepremaganost v domači dvorani in kljub 11. mestu še upajo na 1. ligo v prihodnji sezoni Mlajši dečki A ponovno osvojili naslov državnih prvakov Medtem, ko so naši mladi SVIŠ-koti navduševali v Krškem in si s tremi zmagami na fi'nalnem turnirju priigrali 1. mesto, so na zaključnih turnirjih svoja tekmovanja v tekmovalni sezoni 2013/14 končale oz. še končujejo tudi druge starostne kategorije. Vse mlajše ekipe so se uvrstile vsaj v polfinale, kar lahko štejemo za izvrsten uspeh, seveda pa je naslov prvakov mlajših dečkov prava jagoda na torti! Čestitamo!!! S tekmovanji so končale oziroma končujejo tudi druge ekipe. Mlajši dečki B so v petek, 9. maja, v Račah igrali za razvrstitev od 5.-8. mesta. V prvi tekmi s Celjem se jim zmaga izmuznila skozi podaljške, v drugi pa so plačali davek utrujenosti in poškodb ter zaključili prvenstvo na končnem osmem mestu, kar je prav tako zelo lep rezultat. Starejši dečki B se bodo v soboto, 24. maja, spet v Krškem merili v konkurenci domačinov, Maribora in Izole borili za končno 9. mesto. Kadeti so tekmovanje sklenili v soboto, 17. maja, ko so v domači dvorani na turnirju najprej premagali Izolane s 27:16, nato pa na tekmi z Metliko za 13. mesto ostali gol prekratki in se 26:27 morali zadovoljiti s končnim 14. mestom. Največ zanimanja je gotovo pri članih, ki so do zadnjega bili bitko za ostanek v elitni ligi. Žal jim to letos na tekmovalni lestvici ni uspelo, a vseeno so fantje pod vodstvom Miloša Aksentijeviča prikazali kar nekaj lepih predstav ter v končnici domačo dvorano OŠ Stična ohranili nepremagano. O nizu zmag proti Ormožu, Krškem in Slovanu smo že pisali, sledila je ključna tekma s Krko v Novem mestu. V dramatični končnici fanatične bitke so naši srebrni pokalni fi'nalisti ostali nekoliko prekratki, kar je pomenilo zgolj teoretično upanje v nadaljevanju. Naslednji - usodni spodrsljaj je bil tokrat »le« neodločen izid proti vedno neugodni Izoli doma, kajti tudi lepa zmaga za slovo pred domačimi navijači z Ormožem pretekli petek ni zadostovala za preboj na rešilno deseto mesto. Zadnja tekma v Krškem bo tako le še prestižnega značaja in ne bo odločala o ničemer. A upanje za prihodnjo sezono v prvi ligi še obstaja, namreč zelo verjetno je, da bo 1. liga tudi po odhodu naših najboljših klubov Gorenja in Celja v ligo Seha štela dvanajst članov, kar pomeni, da bodo v njej igrali tudi Ivančani. Zadnji rezultati: MRK Krka- SVIŠ 26:24 SVIŠ Ivančna Gorica - RD Izola 25:25 SVIŠ Ivančna Gorica - RK Jeruzalem Ormož 30:28 23.5.14 RK KRŠKO- SVIŠ Ivančna Gorica ob 19.30 Lahko rečemo, da je za Rokometnim klubom SVIŠ Ivančna Gorica, katerega glavni sponzor je Občina Ivančna Gorica, verjetno najuspešnejša sezona, saj pokalnega fi'nala zvesti navijači gotovo še nekaj časa ne bodo pozabili. Vse bolj pa odmevni so tudi nepremagljivi mlajši dečki, ki pridno polnijo klubsko vitrino z najžlahtnejšimi pokali! Velika zahvala s strani igralcev in delavcev kluba seveda tudi navijačem in staršem, ki so naše ekipe skozi vse prvenstvo spremljali in glasno vzpodbujali na praktično vseh tekmah!! » D E J M O S V I Š !!!« Roman Tratar 2. Dobrodelni tek po Suhi Krajini uspel V petek 2. maja 2014 je v organizaciji Športnega društva Zagradec potekal 2. Dobrodelni tek in pohod po Suhi Krajini. Prireditev je v lepem vremenu potekala v okolici Zagradca. Teka in pohoda se je udeležilo okrog 50 ljudi, med njimi kar nekaj otrok, ki so z dobrodelno »štartnino« zbirali sredstva za deklico Lindo, ki ima cerebralno paralizo. Zmagovalci so bili vsi, ki so zastavljeno pot opravili, najboljši pa so bili nagrajeni še z medaljami. V teku je bil absolutno najboljši domačin Aljaž Zaletelj. Predstavnika ŠD Zagradec Andraž Škoda in Anže Hrovat sta staršem bolne deklice podarila zbranih 380 evrov, za kar sta jima bila starša zelo hvaležna. Čestitke organizatorjem za lepo gesto in dobro organizacijo, naslednje leto pa naj se jim priključi še kak udeleženec več. Simon Bregar Zgodovinski uspeh NŠ Ivančna Gorica - Ekipa T & D četrta na Dirki selekcije U-13 Nogometni turnir Cordial Cup v Radomljah, ki je potekal 3. in 4. maja 2014 je postregel z največjim uspehom naše nogometne šole - 3. mestom selekcije U-13 med 24 ekipami. Med udeleženimi ekipami so bili zmagovalci turnirja Olimpija ter Maribor, Domžale, HIT Gorica, Triglav Kranj in še mnogo drugih, tudi iz Srbije in Hrvaške _ Odlična organizacija ter lepo, sončno vreme in smola v polfinalu - po epskem izvajanju 11-metrovk smo po devetih poskusih nesrečno izgubili _ In nato za končno 3. mesto, zopet po izvajanju 11-me-trovk, premagali Interblock Ljubljana in pokazali ter dokazali, da je skupno delo in ekipni duh lahko prava zgodba o uspehu. Seveda gre za ta uspeh čestitati prav vsem igralcem in seveda tudi trenerjema Janezu in Franciju, ki sta fante pripravila in pripeljala do tega zgodovinskega uspeha. Pohvaliti velja tudi vse starše za izjemno spodbujanje skozi celoten turnir. Le tako naprej!!!! Sicer delo po vseh selekcijah poteka tekoče, tekme in treningi si sledijo v kar precej gostem ritmu. Sveže novice si lahko sproti ogledujete na spletni strani Nogometne šole: www. ns-ivancnagorica.si. Izmenjava slikic nogometašev Smo tik pred Svetovnim nogometnim prvenstvom v Braziliji. Naši nadebudni nogometaši zelo radi zbirajo sličice nogometašev za album svetovnega prvenstva Fifa World Cup Brasil 2014. Vse, ki zbirate sličice, obveščamo, da lahko vsak petek ob 18.00, pri garderobi ob igrišču z umetno travo, med seboj zamenjate sličice nogometašev v skladu s pravili, ki jih boste določili sami. Povabljeni ste tudi tisti, ki niste člani NŠ Ivančna Gorica. Trenutno menda velja, da sličico Ro- Naše mlade »risinje« Dekleta premoremo izjemen potencial in prav nogomet je lahko tisto, preko katerega ga lahko izrazimo. Tako je, tudi dekleta igramo nogomet. Na ta način razvijamo motorične sposobnosti, se zabavamo ob igrah z žogo in brez nje, se naučimo nogometnih spretnosti in spoznavamo nove prijateljice. V Nogometni šoli Ivančna Gorica poleg ekip »risov« sestavljamo tudi ekipo »risinj« od 1. do 5. razreda. »Bi tudi ti poskusila igrati nogomet? Vabim te, da se pridružiš dekletom na nogometnem treningu vsak četrtek ob 17.00 na stadionu v Ivančni Gorici. Potrebuješ le športno opremo in veliko dobre volje.« Več informacij na telefonski številki 040 416-915 (Manca) ali 031 843-616 (Matej), oziroma na spletni strani http://ns-ivancnagorica.si/. Športni pozdrav, trenerka Manca Kavšek AMD Šentvid pri Stični Zdaj gre že zares V mesecu maju se je letošnja sezona v motokrosu dodobra razplamtela. Dočakali smo drugo dirko državnega prvenstva in začetek pokalnega tekmovanja Slovenije, člani AMD Šentvid pri Stični pa se že vneto pripravljajo na prvo letošnjo prireditev v Dolini pod Kalom, ko bo 1. junija dirka za pokalno tekmovanje Slovenije. Državno prvenstvo se je na praznični 1. maj nadaljevalo z dirko v Hrvaškem Zaboku. Jaka Peklaj je bil v kategoriji MX 50 drugi, Stane Pečjak v MX Veterani 50 drugi in Branko Kavšek v isti kategoriji tretji. Pri mlajših veteranih je bil Igor Pancar drugi, medtem, ko je bil njegov sin Jan Pancar zmagovalec kategorije MX 125 2T. V elitni kategoriji MX Open je Borut Koščak končal na 5. mestu. Začetku letošnjega pokalnega tekmovanja je 11. maja sledilo še tekmovanje v Slovenskih Konjicah, kjer je ekipa AMD Šentvid pri Stični zopet zabeležila nekaj vrhunskih uvrstitev. Jaka Peklaj je bil zopet drugi, Jan Pancar se je preizkusil v kategoriji MX 125 R1 v konkurenci z vozniki na močnejših motorjih in zabeležil visoko tretje mesto. Prvič je v elitni kategoriji Open R1 nastopil tudi Rok Virant in končal dirko na visokem drugem mestu. Pri veteranih nad 40 let je Igor Pancar zabeležil prvo letošnjo zmago, medtem, ko je bil pri ve- Vabljeni v šolo motokrosa AMZS v sodelovanju z AMD Šentvid pri Stični organizira na dirkališču Dolina pod Kalom v Šentvidu pri Stični, šolo motokrosa za začetnike. Razpisana termina: - petek, 23. 05. 2014 od 16. do 20. ure - četrtek, 29. 05. 2014 od 16. do 20. ure. Šola je namenjena predvsem otrokom starim od 6 do 14 let, udeležijo pa se jo lahko tudi novinci, stari od 14 do 18 let. Vsi udeležencu morajo imeti svoj motor in svojo zaščitno opremo. Na vseh prizoriščih bo za otroke, stare med 6 in 10 let možen tudi preizkus 50 kubičnega motokros motorja. Udeležba na motokros šoli stane za licencirane voznike 20 EUR, za nelicen-cirane pa 30 EUR. Za vsako šolo je potrebna predhodna prijava. Informacije in prijava: www.sport.amzs.si. okoli Slovenije Tudi letos sta naša občana Tomaž Oven in Darko Perko na vzdržljivo-stni kolesarski Dirki okoli Slovenije (DOS Extreme) več kot uspešno zastopala našo občino. Dirka s startom in ciljem v Postojni je potekala v dneh od 8.- 11. maja, trasa neprekinjenega kolesarskega podviga pa je bila speljana po orisu slovenske meje. Udeleženci so skupno prevozili nekaj več kot 1200 kilometrov. nalda dobite za 10 drugih sličic, sličica Messija pa ima trenutno menda malo nižjo vrednost. Vpis Če želite svojega otroka vpisati v našo Nogometno šolo so na naši spletni strani na voljo ustrezni kontakti, tukaj pa vam prilagam še urnik vadbe na igriščih po selekcijah. Za NŠ Ivančna Gorica: Simon Bregar Ekipa T&D (Tomaž Oven in Darko Perko) se je tako kot že lansko leto pomerila v kategoriji moških dvojic. Kolesarja sta lani s časom 1 dan 18 ur in 36 min dosegla 6. mesto med moškimi dvojicami, letos pa sta zasedla odlično 4. mesto, s skupnim časom 1 dan 18 ur in 35 minut. Svoj rezultat med 12 ekipami v dvojicah sta tako izboljšala za debelo minuto. Pred odhodom na letošnjo dirko okoli Slovenije ju je sprejel tudi podžupan Tomaž Smole, in jima izročil kolesarski dres v podobi občinske znamke Prijetno domače. In del poti proti zavidljivemu končnemu uspehu sta prekolesarila tudi v občinskih barvah. Gašper Stopar teranih nad 50 let Stane Pečjak drugi, Branko Kavšek pa četrti. Najštevilčnejša zasedba šentviškega društva pa je bila v kategoriji MX R3, kjer je bil Rok Miklič peti, Anže Svetek deveti, svoje prve nastope nasploh pa so zabeležili Matej Rus, Primož Hrovat, Blaž Koderman in Matjaž Debevec. Matej Šteh KK Ivančna Gorica Intervju z Žigo Kajfežem, najboljšim ivanškim strelcem Žiga Kajfež je 22-letni, 180 cm visoki, v Ljubljani rojeni branilec Košarkarskega kluba Ivančna Gorica, ki se s košarko ukvarja že od svojega šestega leta dalje. Košarkarsko pot je začel v Postojni, nato pa je na poti do Ivančne Gorice zastopal še barve mladinskih selekcijKošarkarsko društvo Slovan in Košarkarski klub Grosuplje. V Košarkarski klub Ivanč-na Gorica je prišel leta 2009, ko se je tudi prvič preizkusil v članski kategoriji. Tisto leto je vzporedno igral tudi mladinsko državno prvenstvo za Košarkarski klub Grosuplje. Letošnja sezona je, kar se strelske učinkovitosti tiče, njegova najuspešnejša članska sezona do sedaj, saj je v letošnji sezoni v poprečju na tekmo dosegal 22,9 točke, kar ga uvršča na odlično drugo mesto med strelci v 4. slovenski košarkarski ligi, z naskokom pa je najboljši strelec našega kluba. V 14 tekmah sezone je dosegel povprečni koeficient učinkovitosti 29, kar ga uvršča na drugo mesto v če-trtoligaški konkurenci. V petem kolu skupine za prvaka 4. SKL je nasprotnikom nasul kar 33 točk, kar je njegov najboljši dosežek letos. Na igrišču velja za vsestranskega igralca, ki s svojo domiselnostjo obrambne igralce spravlja v obup, obenem pa je pravi motivator na in ob igrišču. Z Žigo smo po končani sezoni opravili krajši intervju; kaj zanimivega nam je povedal, si lahko preberete v nadaljevanju. Kako ocenjuješ sezono, ki se je pravkar končala? V letošnjo sezono smo krenili z mešanimi občutki, glede na to, da so nekateri igralci iz preteklih sezon prenehali z igranjem, obenem pa so se nam pridružili tudi nekateri novi igralci. Začetek sezone je bil zato težji, to je bilo razvidno iz naše igre, saj smo potrebovali kar nekaj časa, da smo se uigrali. Po treh tekmah smo zaigrali bistveno bolje, kar je tudi pomenilo, da smo bili neporaženi do konca rednega dela in smo se nato uvrstili v drugi del tekmovanja, v boj za prvaka četrte lige. V drugem delu sezone smo naleteli na dodatne težave, ko so se nam poškodovali nekateri ključni igralci, nekateri pa so tudi prenehali z igranjem košarke. Kljub temu, da smo bili v drugem delu močno zdesetkani, smo prikazali dobro igro, predvsem borbeno, v nekaterih tekmah pa nam je tudi zmanjkalo nekaj športne sreče. Glede na težave in poškodbe v ekipi lahko rečem, da sem s sezono zelo zadovoljen. Kako pa si zadovoljen s svojo igro v letošnji sezoni? S svojimi igrami sem zadovoljen, v primerjavi z lansko sezono se v moji igri pozna določen napredek, je pa za napredek še veliko prostora, tako z vidika igre v napadu, predvsem pa igre v obrambi. Si prvi strelec ekipe in drugi strelec lige. Imaš za mehko roko kakšne posebne priprave oz. kako vzdržuješ formo tako dobrega strelca? Veliko je fizične in kondicijske priprave, kar se posledično tudi pozna pri igri v napadu, kakšnih posebnih priprav pa nimam. Edine priprave, ki jih imam, so dan pred tekmo, ko imamo ponavadi »šuterski« trening. Bistvo uspešnega meta na tekmah pa je zagotovo v iskanju primerne pozicije za met. Kaj tebi osebno pomeni košarka? Glede na to, da se z njo ukvarjam že kar dolgo, mi pomeni zelo veliko. Sam jo vidim kot timsko igro, v kateri se lahko zelo zabavam, obenem lahko odmislim vse druge stvari in se prepustim sami igri. Nudi mi neko veselje, druženje in tudi tekmovanje z drugimi. Kdaj si začel z igranjem košarke, kdo te je zanjo navdušil in kdo je tvoj košarkarski vzornik? Sam že igram košarko že dobrih 16 let, od svojega šestega leta dalje. Zanjo me je navdušila predvsem košarkarska žoga, ki sem jo dobil za šesti rojstni dan, ravno takrat pa je tudi moj starejši brat začel z igranjem košarke in sem mu tudi sam nekako sledil. Kot mlajša sva veliko skupaj preigrala na igriščih, tako da je tudi on eden tistih, ki so me navdušili za košarko. Potem pa sem se odločil, da bom košarko začel trenirati in tako se je nadaljevalo vse do danes. Vzornik mi je nekako vedno bil Allen Iverson. Glede na njegovo višino sem ga vedno z velikim užitkom gledal in spremljal, kako enostavno lahko igra košarko. Kot mlajši sem ga vedno hotel posnemati, tako da zagotovo je on moj vzornik. Si se kdaj poskusil tudi v kakšnem drugem športu? Preizkusil sem se tudi v drugih športih, nekajčasa sem poleg košarke treniral namizni tenis, vendar sem hitro obupal. Sem pa bil pa enkrat kot mlajši prisoten tudi na nogometnem treningu. Čeprav nogomet rad spremljam preko TV ekranov, je bil vseeno tisti trening moj prvi in zadnji nogometni trening. Kakšni so tvoji največji košarkarski uspehi v karieri? Med moje največje košarkarske Sezona se je za člane končala, tekmovanje zaključili med prvimi ■ ■ ■ ■ ■ osmimi ekipami V petek, 21. 3. 2014, se je za ivanške košarkarje, z zadnjo tekmo skupine Vzhod A za prvaka 4. Slovenske košarkarske lige, končala že šesta sezona v tem tekmovanju. Po rezultatih bi sezono lahko razdelili na dva dela, izredno uspešnega prvega in nekoliko manj uspešnega drugega. Celotne sezone se bomo spominjali kot povprečne, saj so košarkarji tekmovanje končali med prvimi osmimi ekipami 4. SKL, kar je nekoliko manj od pričakovanj pred sezono. Prvi del se je končal z izkupičkom šestih zmag in dveh porazov. Oba poraza sta se zgodila na začetku sezone v domači dvorani, ko je igralcem še primanjkovalo nekaj uigranosti, ki pa je prav hitro minila. S tekme na tekmo so postajali bolj uigrani, hitrejši in bolj nevarni, tako da so do zaključka prvega dela zmagali prav vse tekme. Predvsem zmagi na gostovanju proti Metliki in Kočevju sta bili odločilni, da so se Ivančani uvrstili na drugo mesto skupine Vzhod 2, ki je vodilo v nadaljnje tekmovanje, v skupino Vzhod A za prvaka 4. SKL. Tekmovanje v skupini prvaka pa se ni začelo po željah. Poškodbe in druge odsotnosti so zdesetkale ekipo, tako da je imel trener Ulčar pred začetkom tekmovanja na voljo le osem igralcev. Poleg standardnega člana prve postave Aljaža Omejca sta sezono predčasno končala še Gavranič in Sterle, Janez Erčulj pa je kljub bolečinam stisnil zobe in pomagal ekipi na nekaterih tekmah. Za še slabšo popotnico je ekipa doživela visok poraz v prvem kolu na gostovanju v Nazarju, prvouvrščeni ekipi iz skupine Vzhod 2. Nazarje je slavilo za 27 točkami razlike, Ivančani pa so kljub temu sklenili, da se ne bodo predali. Klub zavzetemu delu na Rezultati drugega dela 4. SKL, skupina datum domača ekipa gostujoča ekipa rezultat 15.02.2014 NAZARJE Ivančna Gorica 85-58 22. 02. 2014 METLIKA Ivančna Gorica 81-67 01. 03. 2014 Ivančna Gorica BISTRICA 66-70 08. 03. 2014 Ivančna Gorica NAZARJE 58-70 15. 03. 2014 Ivančna Gorica METLIKA 76-85 21. 03. 2014 BISTRICA Ivančna Gorica 61-58 uspehe prav gotovo spadata osvojitev 4. mesta na pionirskem državnem prvenstvu s takratnim klubom KD Slovan ter prav tako osvojitev 4. mesta na kadetskem državnem prvenstvu s KK Grosuplje. Takrat smo igrali pred domačo publiko, sam pa sem bil izbran za najboljšega obrambnega igralca. Kot velik uspeh pa si štejem tudi 1. mesto na turnirju v Italiji s Slovensko pionirsko reprezentanco. Kje se vidiš v prihodnosti? V prihodnosti si prav gotovo želim ostati in delovati v košarki, zanimajo me bolj organizacijske funkcije v klubu. Vsekakor želim tudi v prihodnje prispevati k nenehnemu razvoju košarke. V prihodnosti tudi želim postati fizio-terapevt, zato se čedalje bolj spogledujem tudi s študijem fi'zioterapije. Kaj poleg košarke še počneš v življenju? Poleg košarke tudi delam v telekomunikacijskem podjetju. Delo, ki ga opravljam, je svetovanje strankam po telefonu. Se pa že tudi nekaj časa ukvarjam s fi'tnesom, ki mi je tudi v veliko veselje. Imaš kakšno sporočilo za vse košarkarske navdušence iz naše občine? Svetoval bi jim naj se čim več ukvarjajo s športom, ki ga imajo najraje, pri katerem uživajo, ter da pri tem vztrajajo. Naj se poskusijo tudi v košarki, ker je to zares lep, dinamičen in zanimiv šport. Naj si najdejo svojega vzornika, po katerem naj se zgledujejo, mogoče pa ravno nekdo iz naše občine, s trdim in vztrajnim delom, čez nekaj let postane tako dober košarkar, kot so Dragic, Lakovič in Nachbar. Jernej Strnad, Košarkarski klub Ivančna Gorica Občinska liga v malem nogometu občine Ivančna Gorica Izenačene in zanimive tekme tako v 1. kot v 2. ligi Za nami je dobra četrtina letošnje občinske lige. Že se kažejo prvi obrisi, kdo bo letos krojil vrh in kdo dno lestvic v 1. in 2. ligi. V 1. ligi sta se oblikovali dve skupini ekip: v prvi jih je 6, ki se bodo borile za mesta pri vrhu, v drugi pa 4, ki bodo določile kdo bo na koncu izpadel iz 1. lige. V drugi ligi Bar Glorija melje vse pred seboj in zanesljivo vodi. Trenutno kaže na to, da bodo po dolgih letih le uspeli spoznati prvoligaško konkurenco. Trenutna lestvica v 1. ligi: treningih in srčni borbenosti na tekmah, je do izraza prišla kratka klop, tako da je ekipa do konca zabeležila še pet porazov. Za nameček se je na zadnji tekmi poškodoval še prvi organizator igre Simon Boljte, tako da so Ivančani sezono končali s šestimi igralci. Rezultate drugega dela si lahko ogledate v spodnji tabeli, celotno statistiko pa na povezavi Košarkarske zveze Slovenije. Omeniti velja, da je član KK Ivančna Gorica, Žiga Kajfež, v povprečju dosegal 22,9 točke na tekmo, kar ga uvršča na drugo mesto strelcev 4. košarkarske lige! Jernej Strnad, Košarkarski klub Ivančna Gorica Vzhod A za prvaka: Ekipa: T Z R P DG PG GR TO 1 Dolinox Višnja Gora 5 4 1 0 17 11 +6 13 2 Tyson team Gačnik Šport 5 4 0 1 32 6 +26 12 3 Mizarstvo Rogelj 5 4 0 1 13 3 +10 12 4 Bar pr~Livarni 5 3 1 1 16 11 +5 10 5 FSK Mafijozi 5 3 0 2 23 9 +14 9 6 ŠDM Krka 5 3 0 2 9 12 -3 9 7 ŠDM Ambrus 5 1 1 3 8 20 -12 4 8 Bar Šipca 5 1 0 4 7 24 -17 3 9 BS ŠD Zagradec 5 0 1 4 8 17 -9 1 10 Fortuna No1 5 0 0 5 4 24 -20 0 T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke Med strelci v 1. ligi premočno vodi zadnja leta najboljši strelec naše lige Kristijan Čož s 15 goli, pred Simonom Ostankom s 6 goli, 3. mesto si 5 goli delijo Gašper Klemenčič, Jure Erazem in Klemen Zaletel, ki se je očitno naveličal braniti mrežo, saj jo raje trese. Ekipa: T Z R P DG PG GR TO 1 Bar Glorija 5 5 0 0 30 13 +17 15 2 Gradbeništvo Glavan Muljava 5 3 1 1 15 12 +3 10 3 Raja 4 3 0 1 22 11 +11 9 4 MSU Team 5 2 1 2 18 19 -1 7 5 Pekarna Dobrot 4 2 0 2 11 8 +3 6 6 ŠDM Kaligula 4 1 1 2 10 14 -4 4 7 ŠD Ambrus 4 1 0 3 9 16 -7 3 8 Carpe Diem 5 1 0 4 12 24 -12 3 9 FC Padrta Šula 4 0 1 3 13 23 -10 1 T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke Med strelci v drugi ligi z 11 goli vodi Ivo Furdi, 8 jih je dosegel Patrik Horvat, 3. mesto pa si s 6 doseženimi goli delijo: Benjamin Pečjak, Dominik Horvat, Jaka Rus, Primož Bogolin in Robi Lekan. Več o ligi si lahko ogledate na spletni strani: www.kapodol.com- letne lige-Ivančna Gorica 1 in 2. yVo/ vrücerk Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega. Strune in koloradski hrošč Eden od razlogov za velike težave s strunami, zaradi katerih se v zadnjih letih pritožuje čedalje več vrtičkarjev, je porušeno ravnovesje in pogosto prepredanje vrtnih oziroma njivskih površin s travnimi. Strune so podobne glisticam, velikim od 0,5 do 3,5 cm. Gre za ličinke podolgovatega, do centimeter dolgega hrošča pokalice. V Sloveniji jih živi kar 150 vrst, ki imajo različno dolg razvojni cikel in v zemlji ostanejo od enega do več let. Na njihovo navzočnost sklepamo po venenju rastlin, saj objedajo podzemni del, pregriznejo koreninski vrat ali se zavrtajo v gomolje. Rastline namreč izločajo ogljikov dioksid, ki jih privlači. To lastnost lahko izkoristimo pri vabah: lovimo jih na naka-jene gomolje krompirja, v katere se zavrtajo, ali z lončki, napolnjenimi z nakaljenim žitom. Zadnji način se je v raziskavah in tudi v praksi izkazal za zelo uspešnega. V zemljo zakopljemo manjše cvetlične lončke, v katerih se plasti netretirane pšenice ali ječmena izmenjujejo s plastjo vermikulita, zmlete vulkanske kamnine, ki dobro zadržuje vlago. Za zadnji sloj uporabimo prst, na vse skupaj pa kot pokrov poveznemo cvet-lični podstavek. Poleg ogljikovega dioksida, ki obeta sočno hrano, namreč strune privlači tudi vlaga. Ker v rastlinah iščejo vodo, so vrtninam zlasti nevarne v sušnih letih. Pogoste so v tleh, na katerih je bila prej gosta rastlinska odeja, npr. na preoranih travnikih ali v pretekli sezoni zelo zapleveljenih terenih. Hrošči pokalic se namreč hranijo s cvet-nim prahom cvetočih plevelov. Na vrt jih zanesemo tudi s starim hlevskim gnojem ali nepresejanim kompostom. Njihovo število omejujemo z rednim okopavanjem rastlin Koloradski hrošč je sicer majcena živalca, a pomeni veliko nevarnost za naš krompirjev pridelek, saj je največji sovražnik krompirja in mu predstavlja največjo nevarnost. Kot njegov najhujši škodljivec lahko tudi »zagotovi«, da krompirja sploh ne boste pridelali, če mu ne boste prekrižali računov. Težava je tudi v tem, da so samice koloradskega hrošča, ki so rahlo večje in bolj okrogle od samca, neizmerno plodne. Izležejo lahko namreč tudi do 800 jajčec, ki so na pogled rumena ali oranžna, v premer pa merijo komaj dober milimeter in pol. Previdno jih odlagajo na spodnje strani napadenih listov in v enem leglu pustijo samo do trideset jajčec. Iz njih se v najkasneje štirinajstih dneh, lahko pa že prej, izvalijo rdečkaste ličinke, ki imajo na boku dve vrsti črnih pik. Kar takoj se začnejo prehranjevati z napadenimi listi, na katerih so se izvalile. Razvijejo se skozi štiri stopnje in do zadnje stopnje zrastejo do osmih milimetrov. Ličinke v času razvoja uničijo od osemindvajset do trideset kvadratnih centimetrov. V najpozneje šestnajstih dneh se na-žrejo in popadajo na tla, kjer se zabubijo v zemljo. Nekaj tednov zatem se iz bub razvijejo mladi hrošči. Potem, ko se iz bub razvijejo mladi hroščki, ki splezajo iz zemlje, se ti preprosto vrnejo nazaj na liste, ki so jih glodali kot ličinke, in žrejo dalje. Še več kot to: kar takoj se začnejo tudi pariti, kar pomeni, da ustvarjajo vedno novo generacijo škodljivcev. Tako ni redko, da se na eni njivi najdejo tudi po tri generacije teh škodljivcev. Če uničijo do dvajset odstotkov listne površine, nevarnost ni tako huda. Pomembno je tudi, da listov ne uničuje v času, ko rastlina šele oblikuje gomolje. Pozneje ali celo tik pred izkopom ne more narediti veliko škode. Prav tako je nevarnejši pred cvetenjem kot po njem. Samo 10-12 ličink na grm je dovolj, da se pridelek zniža za tudi do deset odstotkov. Na trgu je na voljo ekološko sredstvo, namenjeno zatiranju že prve generacije koloradskega hrošča. Če opazimo, da je rastlina krompirja slabotna in najdemo vsaj dva hrošča na grm, jo pravočasno škropimo s povsem ekološkim pripravkom iz naravnega piretrina, ki ga pridobivajo iz dalmatinske rastline bolhač. Prvič moramo škropiti v maju, ko so listi grmičkov še majhni. Drugič pa škropimo, ko opazimo ličinke, ki ogrožajo liste pred cvetenjem rastline. Tretje škropljenje uničuje že novo generacijo. Ne pozabite, da se lahko ponovno pojavijo na vašem polju kljub temu, da ste jih lani že uničili, saj izredno dobro letajo. Največji naravni sovražnik koloradskega hrošča naj bi bil fazan. Med najpomembnejše naravne sovražnike pa dokazano spadajo plenilske stenice, nekatere polonice, hrošči brzci in entomofagne glive, ki okužijo bube in hrošče v tleh. Ihan Irena, dipl. ing. agr. in hort. ZAHVALA MARIJA KOVACIC Dob, Šentvid pri Stični 1929-2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, dr. Zupančiču in sestri Heleni za veliko pomoč. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ' V SPOMIN MARIJI GARBAS (1975-2004) Dvaindvajsetega aprila je minilo deset let, odkar smo se poslovili od nje. Hvala vsem, ki se jo spominjate v molitvi z mašami in prižiganjem sveč ob njenem grobu. Njeni najbližji. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN Minilo bo leto dni, odkar si se poslovila od nas draga mama JOŽEFA TOPOLOVEC 26. 5. 2013-26. 5. 2014 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. hčerka Zdenka s Sandro in Karlom Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN 20. maja 2014 je minilo eno leto, odkar si odšla od nas draga mami, sestra in babi JOŽI KRALJ iz Velikih Kompolj 8 Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu, prinesete cvetje, prižgete sveče, se jo spomnite v molitvi in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Ni začetka, nič se ne konča, ni razlogov za skrbi, sva midva, si ti, smo mi. m V SPOMIN JANJI PRIMC (1959-2008) Maja je minilo šest let, odkar naju je zapustila najina draga mami. Najlepša hvala vsem, ki na njenem grobu prižgete svečo, ga okrasite s cvetjem ali ob njem samo postojite. Hvala, da jo še nosite v srcu. Nežka in Janez Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Pjotr Andrejevič Pavlenko) J V SPOMIN AMALIJI KRALJ-JAKLIC (1933-2010) Na začetku aprila so minila štiri leta, odkar se je poslovila naša Amalija. Hvala, ker jo ohranjate v lepem spominu in se ji na grobu poklonite s svečko ali cvetjem. Vsi njeni Odšel si fizično, ni te več med nami, prišel si v srce in tu ostal za vedno z nami! (P. Vrhovec) ZAHVALA V maju mineva 10 let, odkar je od nas odšel JOŽE MIKLAVCIC iz Škoflja Tvoje bivanje in tvoje dajanje nam je, čeprav v kratkem snidenju v tem človeškem življenju, dalo vse in največ, zato hvala ti! Dal si nam odprto in ljubeznivo srce, dal izkušnje, vodil čez preizkušnje ter nam prenesel smisel resnice in pravice. Predvsem pa si dal samega sebe, čeprav te fizično ni, si na slehernem koraku v naših srcih in spominih, če pa zapremo oči in pogledamo v srce, te vidimo, slišimo in čutimo, z nami si, ker si resnično živel! Hvala prijatelji, ker postojite na njegovem zadnjem domu, ter mu posvetite molitev in ohranjate lepe spomine. Vedno smo skupaj! Žena in hčerke z družinami V naših srcih je praznina ker te več med nami ni, tiha nema je gomila, kjer sedaj počivaš ti. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 92. letu starosti sklenila draga mami, babica in prababica PAVLA PUSTOTNIK (7. 1. 1923 - 12. 4. 2014) iz Šentvida pri Stični zadnja štiri leta oskrbovanka DSO Grosuplje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Izredna zahvala osebju DSO Grosuplje za nesebično pomoč pri premagovanju starostnih težav. Žalujoči vsi njeni Tvoje srce je bilo utrujeno in bolno, za nas pa ljubezni polno. Mnogo si nam v življenju dala, zdaj pa mirno in spokojno si zaspala. ZAHVALA v 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in praprababica ter tašča franCiška gorišek 27. 07. 1928-06. 05. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se župniku JOŽETU GREBENCU za lepo opravljen pogreb in pogrebni službi PERPAR za njegovo organizacijo. Žalujoči vsi njeni Rada si imela življenje, rada si imela svoj dom. Čeprav si za večno zaspala, v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 94. letu je končala svoje zemeljsko popotovanje TEREZIJA BLATNIK po domače Andrejkatova Rezka s Kitnega Vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Novak, župniku, pevcem in govorcem za lepo opravljen obred in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Človek lahko vse potrpi v zavesti', da izvršuje svoje poslanstvo, ki se ga zaveda. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob izgubi mame, tašče, babice, prababice, sestre, svakinje in tete MARIJE KASTELIC iz Malega Kala se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste čutili z nami v trenutkih boleče resnice. Hvala vam za molitve, darovane svete maše in dobre namene, sveče in cvetje, katero ji je bilo vedno še posebej pri srcu. Posebej hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste prišli na dan slovesa in našo mami pospremili na zadnjo pot k Bogu. Vsi njeni Srce je omagalo tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 85. letu življenja je odšel k večnemu počitku oče, dedek, pra-dedek in stric CIRIL GRČMAN, po domače Platnikov ata iz Poljan 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli številna sožalja, darovali cvetje in sveče, ter prispevali za svete maše in dober namen. Hvala gospodu Branku in gospodu Jožetu Petku za lepo opravljen obred. Hvala sosedu Lojzetu Janežiču za poslovilne besede, ter pogrebnemu zavodu Perpar. Zahvaljujemo se tudi PGD Stična za dane usluge. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Ni res, da je odšla- nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, draga mama, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA V 84. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mama, TEREZIJA TRNOVŠEK iz Podboršta 9 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter sosedom za izrečena sožalja, maše in sveče. Posebna zahvala gre sodelavcem Euroteka in Frizerskemu salonu Aubreht. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Doba, gospodu župniku in pogrebnemu zavodu Perpar. Vsi njeni žalujoči: hčerke Vera, Joži, Olga, Marija in sinova Ivan ter Milan z družinami Žalujoči vsi njegovi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob težkih trenutkih slovesa od naše dobre mame, stare mame in prababice IVANKE POLJŠAK iz Petrušnje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo dr. Tonji Gomzi-Hrabar in osebju ZD Ivančna Gorica za oskrbo na domu, gospodu župniku Jožetu Grebencu in pogrebni službi Perpar za lepo opravljen pogrebni obred, vokalni skupini Šentviški slavčki za lepo odpete pesmi ter Gregorju za odigrano pesem na trobento. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli neizmerno radi ZAHVALA Od srca se zahvaljujemo dragim sosedom Bregarjevim, Čampovim, Gorenčičevim, Hrovatovim, Kalarjevim, Leka-novim, Miklavčičevim, Obrčevim, Samec-Smolejevim in Va -lantovim za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter vso ostalo pomoč, ki smo jo bili deležni v težkih trenutkih slovesa od našega dragega ata, tasta in dedka ANTONA MALUSA iz Orešja na Bizeljskem Njegovi: Alenka, Branko in Primož Šekoranja J C^os^iodinjikci stran Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec B©0© v dDfflžbO rumsm© - ®@vsž0Dm® pecBv® Vedno se najde razlog, da spečemo kaj sladkega. Vroči dnevi nas največkrat sami od sebe pripravijo do tega, da jemo drugače kot v drugih letnih časih. Privoščimo si okusno zapeljivo belo pecivo v kombinaciji s sezonskim sadjem, ki se nam ponuja v tem letnem času. Kmalu za češnjami nabiramo jagode, sledijo marelice, zgodnje hruške, zgodnje breskve, slive ... V iskanju pravega recepta za belo sadno pecivo najdemo številne možnosti in variacije, kako uporabiti' različno sadje, ki ga največkrat kombiniramo z jogurtom, skuto, belo čokolado, limono, limeto, kokosom, sirom mascar-pone, ... Enostavno in hitro lahko pripravimo razne tiramisuje, ki jih kombiniramo s sadjem in kremo, sadno pecivo z jogurtom ali snežno beljakovo odejo ... Pa veliko slastnih užitkov! Bezgova krema Sestavine: 200 g manj mastne skute, 150 g maskarponeja, 100 g sladke smetane, 100 g jogurta, 40 g bezgovih cvetov brez stebelc, 5 kolesc limone, 40 g medu, 1 dl jabolčnega soka, 0,5 dl belega vina, 4 listi zelati'ne, 1 vanilijev sladkor Priprava: pristavimo 1,5 decilitra vode, jabolčni sok, vino in kolesca limone. Zavremo, nalijemo na bezgove cvetove, pokrijemo in pustimo stati na liladnem 6 do 12 ur. Olilajeno zavrelico precedimo sl