KHONiKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 9 FUŽINARSKE CERKVE IZ ZAČETKA SEDEMNAJSTEGA STOLETJA NA JESENICAH blaž resman Pridobivanje železa, ki se je na različnih krajih slovenskega ozemlja uveljavilo kot postranska in občasna domača obrt kmetov- tlačanov že zgodaj v srednjem veku, se je v poznejšem času začelo vse bolj koncentrirati na gorenjskih tleh, na območju loške, blejske, bedopeške in radovljiške zemljiške gosposke, to je, ob vznožju Jelovice, v Bohinju in v zgomjesavski Dolini. Zaradi številnih ugod- nosti in svoboščin, ki so jih uživali fužinarji, se je v 12. stol. tudi pri nas' začela železarska obrt osamosvajati iz dotlej mešanih kmečko- obrtniških gospodarstev: v procesu, ki je tra- jal do 16. stoletja, je na omenjenem ozemlju nastalo 30 fužin, med prvimi v Železnikih, na Planini, v Kropi in v Stari Fužini. Važno vlo- go pri tem pa so imeli tudi tujci, za katere so bili surovinski pogoji in fužinarsiki privi- legij pri nas zelo privlačni. Doseljevanje tu- jih fužLnarjev, zlasti Italijanov, je postalo posebno močno v 16. stoletju, ko doživi naše fužinarstvo tudi prvi veliki razcvet. Zdi se, da so v času prodirajočega protestantizma, ki je mnogokrat našel številne privržence tudi j med fužinskimi delavci, deželne oblasti fa- vorizirale iprav naseljevanje fužinarjev iz so- sednje katoliške Italije. V Italiji so bila tri močno razvita železar- i ska središča, kjer so predelovali rudo z otoka ; Elbe: v Toskani, v Liguri j i in v podaipskem i pasu med jezeroma Como in Garda, to je, na \ področju mest Milana, Brescie in Bergama. i Prav to zadnje središče ipa je bilo tudi naj- j pomembnejše za ekspanzijo italijanskega že- lezarstva po Srednji Evropi, saj. se je od tod že v 16. stoletju, ko je bila proizvodnja na višku, razselilo večje število fužinarskih dru- ; žin predvsem v Svico, na Koroško in na i Kranjsko. Med prvimi kovaško-fužinarskimi i družinami, ki so se priselile na Gorenjsko, so bili Bergamski Bucelleniji.i Leta 1526 se je kovač Bernard Bucelleni naselil na Planini pod Golico, kjer dotlej tujcev ni bäo. Ker je sipoznal, da Planina zaradi pomanjkanja vod- ne sile ni perspekti\Tia za razvoj obrti, je že ; kmalu po prihodu nakupil zemljišča v dolini \ ob Savi. Leta 1538 je dobil od cesarja Ferdi- : nanda I. dovoljenje, da se preseli s Planine ¦ 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Risba Barbarine cerlcve na Plavžu iz pontifikalnih pro- tokolov škofa Hrena v ljubljanskem nadškofijskem arhivu na Savo in tu postavi plavž in fužine itali- janskega tipa. Takrat je začel Bernard Bu- celleni graditi tudi saväko graščino. Za savsko topilnico, zgrajeno do leta 1544, je Bucelleni s sinovi zgradil nove peči tudi na Javomiku (1557) in na Plavžu (1584). Planina, kjer je obratovala nekaj časa le še stara talilna peč, pa je še naprej ostala njihova rudna in su- rovinska baza. Z gradnjo novih plavžev je postal Bucelleni kmalu najmočnejši lastnik fužin na Gorenjskem. Po fužinsikem seznamu iz leta 1581 so imele fužine na Savi sikupaj z onimi v Železnikih že največjo proizvodnjo na slovenskem ozemlju. Bernardovi potomci in dediči so svojo posest postopoma širili. Po- sledica novega tehnološkega postopka, ki so ga prinesli Bucelleni j i iz Italije, je bila visoka kvaliteta; njihovih proizvodov, ta pa jim je omogočila poslovne uspehe tudi še v času, ki za veliko večino ostalih fužin pri nas nikakor ni bil ugoden. Ob koncu verskih bojev na prehodu v 17. stoletje njihova savska fužina edina na Gorenjskem ni bila na robu pro- pada, ampak je lepo uspevala in prinašala dobiček. Vrh gospodarskega razcveta so doži- veli v prvi polovici 17. stoletja, nato pa ise je i>lanje začelo spreminjati, zašli sio v dolgove in začeli počasi prodajati v prejšnjem sto- letju pridobljeno posest. Zaradi pomanjkanja surovin so kupovali vedno nove rudarske pra- vice, a jim tudi to ni pomagalo. Zaradi pre- zadolženosti so morali na začetku 18. stoletja dati savske fužine zakupnikom, ki pa iso sla- bo gospodarili in jih spravili pod prisilno up- ravo. Zato so številni upniki zahtevali pri- silno prodajo, ki se ji Bucelleniji kljub mno- gim poskusom niso mogli izogniti: leta 1764 se je za savske fužine 240-letna posest Bu- celleni j ev Ifcončala in dve leti zatem so jih priposestvovali Ruardi, pod katerimi so zno- va uspešneje zaživele. V času svojih največjih obrtnih uspehov in bogastva v začetku 17. stoletja pa Bucelleniji nisio bili pomembni samo za gospodarski raz- cvet gorenjskega fužinarstva, ampak tudi kot umetnostni naročniki. Z njihovim prizadeva- njem in denarjem so v 17. stoletju zrasle tri cerkve — nekdanje podružnice jeseniške far- ne cei^kve: Marijina cerkev na Savi na Je- senicah, Barbarina cerkev na Plavžu in cer- kev sv. Križa na Planini pod Golico. Zadnja od cerkva —¦ ustanov Bucellenijev je nastala podružna, od 1899 dalje farna cer- kev sv. Križa na Planini. Ob njej smo prav- zaprav bolj upravičeni govoriti o rudarski kot o fužinarski cerkvi, kajti čeprav ustanova je- seniških fužinarjev, je cerkev nastala v oko- lju, kjer fužine že več kot sto let niso delo- vale, ki pa je bilo še vedno glavna rudarska in drvarska baza fužin v dolini. Pa tudi čas njenega nastanka že daleč presega naš okvir začetka 17. stoletja. Kot poroča Valvasior, je namreč cerkev zgradil grof Oktavij Bucelleni leta 1684, po- svečena pa je bila 1685.^ "V pontifikalnih pro- tokolih škofa Tomaža Hrena najdemo sicer zapisek, da je ob obisku na Jesenicah 6. ok- tobra 1624 zaznamoval prostor za novO' cer- kev, posvečeno sv. Križu, angelom varuhom in isv. Justini, za kar sta ga prosila »Nobi- lissimi ac pii Domimi Paulus ac Horatius Bu- celleni«,^ vendar do gradnje cerkve takrat ni prišlo. O tem, da je mesto, na katerem cer- kev stoji, za gradnjo zaznamoval »per S. Cru- cis positionem« škof Tomaž Hren leta 1624 in da jo je slovesno posvetil ljubljanski knez)0- škof Žiga Krištof Herberstain, govori tudi plošča, vzidana v južni steni cerkvene ladje, podobna plošča na severni ladijski steni pa nam pove, da sta cerkev, ki je bila leta 1683 posvečena, »a fundamentis« zgradila Oktavij, ljubljanski stolni prost, in Janez Andrej Bu- celleni, brata-banona, gospoda na Savi.'' Da je današnja cerkev res nastala šele v 80 le- tih 17. stoletja, prepričljivo kaže njena slo- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 11 govna sitapnja." Pa tudi kaikšne druge cenkve na tem mestu prej ni bilo, kajti cerkev Po- višanja sv. Križa se v vizitacijskih zapiskih prvič pojavi kot četrta podružnica jeseniške fare šele leta 1685: zgradila da sta jo šele z novim dovoljenjem škofa Jožefa (Jožef Ra- batta, ljubljanski škof 1664—1683) gospoda barona Bucelleni ja.' Da pa je verjetno pra- vilna Valvasorjeva letnica posvetitve 1685 in ne tista na napisni plošči v cerkvi, nam pove zadnji stavek v vizitacijskem zapisku o cerk- vi: »Expectat gratiam oonsecrationis suo tem- pore oonsequendam.« Baje sta brata Bucellenija obljubila kme- tom in rudarjemj na Planini, da jim postavita cerkev, če odkrijejo nova nahajališča rude. in ker so jih res našli, sta obljubo izpotoila.' Vsekakor pa je res, da je fužinar Bucelleni, ki so ga v tem času že hudo pestUi dolgovi in drugi gospodarski problemi, z novo cerkvi- jo priklenil nase in na kraj svoje delavce ter jih močno izoliral od dogajanj v doilini. O podružni cerkvi sv. Barbare, nekdanji kapeli Bucellenijeve druge graščine na Plav- žu, poroča Valvasior, da jo je ustanovil in po- stavil Orfej Bucelleni, posvetil pa jo je ljub- ljanski škof Tomaž 9. aprila 1617.^ Hren pa je 21. avgusta 1614 posvetil in ipoložil že tudi temeljni kamen za novo cerkev," ob zapdsu o posvetitvi cerkve »ad Ferrifodinarum Fur- num Novum in Jesseniza« in njenih treh ol- tarjev pa je cerkev tudi narisal. Hkrati j« prepisal tudi ustanovno pismo zakoncev Or- fej a Bucellenija in Camille, rojene Oorenni- nia." V novejši literaturi cerkev malo več kot samo omenja edino Lavtižar, ki med drugim pravi o njej: »Leta 1763 je cerkev še stala, sedaj je ni več. Toliko sledu se še nahaja, da je bila dolga 15 m.«^^ Točnejših podatkov o tem, kdaj so cerkev podrli, nisem mogel naj- ti, verjetno pa v času po jožefinskih refor- mah. Leta 1774 so namreč zaradi pomanjka- nja kuriva opustili fužine na Plavžu, nato pa tudi staro graščino in jo podrli.^^ Tako je tudi cerkev — graščinska kapela izgubila svojo funkcijo in pomen. Hren nam o tem, kaikšna cerkev je, ne pove ničesar drugega, kakor da ima zvonik (v ka- terem je posvetil dva zvonova); njegova she- matična risba cerkve pa nam kaže precej dolgo pravokotno ladjo z dvokapno streho, ki ji je na vzhodu prizidan očitno mnogokotno zaključen prezbiterij, v kotu med njima na severni strani pa stoji zvonik s preprosto pi- ramidasto streho. V južni steni ladje so štiri precej ozka in visoka, šilasto ali polkrožno zaključena okna, na zahodni fasadi pa je nad vrati v osi le manjše okroglo dkno precej vi- soko v čelu. Podobo cerkvene zunanjščine, precej dru- gačno sicer, vendar verjetnejšo, pa nam je ohranil tudi Valvasor, na bakrorezu plavške graščine v svoji topografiji Kranjske.*^ Kaže nam pogled na cerkev od severovzhoda: v vzhodni steni ravno zaključenega prezbiteri- ja je lunetno okno, ob prezbiteriju pa je na jugu zvonik z vrati, dvojnimi linami za zvo- nove in niziko usiočeno piramidasto streho, na severu pa zakristija; vsi trije imajo vzhod- Savska cerkev na bakrorezu v Valvasorjevi Slavi Vojvo- dine Kranjske 12 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Fasada savske cerkve pred restavracijo (foto arliiv teii- niškega muzeja železarne Jesenice) no steno skupno, skupaj pa so tudi enako ši- roki kot ladja, tako da noben del stavbe ne izstopa iz tlorisnega pravoikotnika. Celo stav- bo pokriva dvokapna streha, na vzhodu za- ključena na čop. V severni cerkveni steni so vidna vrata in manjše okno tik ob vzhod- nem vogalu, očitno v zakristiji. Od vizitacijskih zapisnikov, hranjenih v ljub- ljanskem nadškofijskem arhivu, nam o sami stavbi Barbarine cerkve malo več povesta le tista iz let 1668 in 1685. Iz prvega izvemo, da je stavba čista in dosti svetla; kor je trdno obokan, na njegovi desni (severni) strani je zakristija, na levi pa zvonik. Ladja je razen razpok ob oknih dosti trdna, ima lesen strop, dvoje vrat, dve veliki okni ob stranskih ol- tarjih in dve ob strani glavnih vrat ter tretje okroglo nad njimi. Zidu okoli cerkve ni.'* Zapisnik iz leta 1685 se strinja glede oboka v prezbiteriju ter zakristije in zvonika; govori o šestih oknih (štiri se dajo odpreti, dva ne), o arhitekturi ladje pa skuša biti konkretnej- ši, vendar je precej nerazumljiv: »Corpus îîcclesiae (est) rotundum in quadro. «'^ Tako se izkaže, da je Hrenova risba resnič- nemu, videzu cerkve podobna le po okroglem oknu nad glavnimi vrati, Valvasorjevi podobi pa smemo kar verjeti. Kljub temu pa ne ve- mo prav, kako bi si razlagali oznako »rotun- dum in quadro« — morda hoče povedati sla- mo, da je ladja kvadratna, da bi šlo za v kvadratu skrit centralni tloris, pa je v tem času prav malo verjetno, saj se prvi central- ni tlorisi v naši arhitekturi pojavijo šele proti sredini stoletja. Ravno zaključeni prezbiterij, ki je bü verjetno banjasto obokan, pa se v tem času pojavlja v glavnem samo še pri ka- pucinskih cerkvah, zato je čisto mogoče, da so na obliko naše cerkve A/plivali prav ka- pucinski zgledi. Njihove ceikve pa imajo red- no banjasto obokano tudi ladjo in morda jim je bila Barbarina cerkev tudi v tem podobna, le da je bil njen banjasti »obok« izveden v lesu — vizitatorjevo oznako bi s tako obliko vsaj za silo lahko povezali. Taka pa bi lahko veljala Barbarina cerkev v primerjavi z dru- gimi cerkvami svojega časa za dokaj napred- no, saj sta prav ravno zaključen kor in ba- njasti obok najvažnejša elementa tudi v tisti italijansko orientirani smeri, ki bo v našem stavbarstvu nekaj pozneje izvedla korenit prelom s tradicijo in pripeljala do zmage ba- rok.« Kaj točnejšega in podrobnejšega pa bi bilo o arhitekturi te že zdavnaj podrte cerkve tre- nutno težko povedati. Kot prvo pa so Bucelleniji na samem pragu 17. stoletja sezidali Marijino cerkev na Savi. Drugače kot Barbarina se nam je savska cer- kev — z nekaterimi poznejšimi prizidavami in prezidavami sicer — ohranila do danes; restavracija, ki teče od leta 1965 dalje, pa ji bo v marsičem vrnila prvotni videz in raz- krila njeno stavbno zgodovino.'' V umetnostnozgodovinski literaturi se je cerkev pojavila dokaj pozno: uvedel jo je Nace Sumi kot prvo arhitekturo pri nas, ki je »uveljavila urejen, trdno obzidan in kot pot v prostoru zasnovan prostor« in po še neznanih poteh prehitela podobno občutene protiref ormacijske cerkve, ki pa so zasnovane in izvedene v »italijanskem jeziku.«'* V knji- gi o naši arhitekturi 17. stoletja označuje Šumi cerkev kot triladijsko oboikano dvorano KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 13 z empor ami nad stranskima ladjama ter v zadnji četrtini stoletja prizidanim prezbite- rijem. Cerkev po njegovem predstavlja ve- zanje itaMjansike formalne govorice s tradici- jo; s podrejenostjo stransikih ladij glavni in njeni prostorski poti pa je značilen uvod v arhitekturo 17. stoletja.'" Po napisu na plošči, vzidani v severni ste- ni glavne cerkvene ladje, je cerikev, ki sta jo v čast Marijinemu Vnebovzetju sezidala in okrasila brata Julij in Oktavij Bucelleni, posvetu ljubljanski škof Tomaž Hren 26. no- vembra 1606.20 Vaivasor nam o sami cerkvi pove isto kot na- pis v njej, pa še to, da je z lesenim mostov- žem povezana s savBiko graščinDi,^' veliko bolj. pa smo mu lahko hvaležni za bakrorez Save, na katerem je poleg graščine in nekaterih fužinskih objektov videti tudi cerkev.^2 Hren nam je v svojih protokolih zapustil dovolj izčrpne zapisike o posvetitvi temeljne- ga kamna in o končni poisvetitvi cerkve. Te- meljni kamen je Hren posvetil in položil 1.5. .septembra 1606. Potem ko je položil temeljni kamen za cerkev v Sebenju piu Bledu, sta prišla k njemu »Nobiles Domini ac Veneti Ferrifodinarum in Assling possessor es« brata Julij in Oktavij Bucelleni, »viri egregie pu ac Catholici«, ki sta želela na primernem kra- ju ob svojem domu zgraditi novo cerkev. Cer- Fasada savske cerkve — današnje stanje kev sta že začela zidati, toda »per ignoranti- am« nista poskrbela za blagoslov temeljev, potem pa da sta jo nameravala podreti, ker sta se je bila lotila v nasprotju s predpisi in brez škofovskega dovoljenja. Hren pa jima je to nepravilnost spregledal in kljub vsemu ka- men slovesno posvetil in vložil v temelje.-' Cerkev, o kateri piše, da je bila »liberaliter aedificata ac dotata«, je Hren posvetil že čez dobra dva meseca, 26. novembra istega leta, skupaj z edinim oltar j em.^* O tem, kakšna cerkev je, ni Hren ničesar napisal, in ne dosti več Peter Ricchardi, za- pisnikar škofa Rainalda Scarlichija ob vizi- taciji leta 1631: cerkev imenuje zaradi rož- novenske bratovščine, ki jo je leta 1623 pri njej ustanovil Hren, dosledno rozno'vensika kapela (Barbarino cerkev na Plavžu pa na- sprotno stalno cerkev), v njej omenja en sam oltar in zakristijo, iki da jo je treba ipoizida- ti.2^ Zelo izčrpno pa govori o savski cerkvi protokol naslednje vizitacije, ki jo je leta 1668 opravil Filip Terpia. Ta pravi, da je bi- la kaipela nekoč posvečena, zdaj pa je O'Stal le del starega prezbiterij a, ladj.a pa je pove- čana, vsa na novo zgrajena, tako da potre- buje novo posvetitev. Cerkev ima tri oltarje, vendar dva še nista posvečena. Prezbiterij so v zadnjem času podaljšali, tako da se na- daljuje še za oltarjem v nekak oratorij, po- dobno kot pri kapucinskih cerkvah, a se še vedno zdi v disproporcu z dovolj veliko cerk- vijo, zato se mora podreti, povečati in dvig- niti. Vsa ladja je oboikana; stebri in loki jo dele v tri dele. Je dovolj svetla in ima štiri okna in dvoje vrat. Ob straneh glarvnih vrat sta dve veliki štirikotni okni, slkozi kateri se da od zimaj med mašo videti v cerkev. Nad vrati je lesen kor, na katerega se da priti po lesenem mostovžu iz hiše baronov Bucelle- nijev, da le-ti lahko pridejo k maši, ne da bi jim bilo ob navalu ljudstva treba prenašati gnečo pri vratih.*^ Ob vizitaciji leta 1685 pa je ljubljanski stolni prost Oktavij Bucelleni o savski cerkvi zapisal, da je dobro zgrajena, vsa obokana in posvečena in da ima dve za- kristiji: eno za shranjevanje paramentov, drugo pa za duhovnika.^^ Bakrorez Save v Valvasorjevi Slavi Voj- vodine Kranjske nam kaže pogled na cerkev od jugozahoda. Telo cerkve se zdi sikoraj kvadratnega tlorisa; dvokapna streha je nad fasado zaključena na čop. Na fasadi je na vsaki strani vrat po eno kvadratno olkno, na- meščeno precej visoko, nad njima pa sta že na fasadnem čelu dve malo višji pravokotni okni. Pred portalom stoji lopa na stebrih, nad njeno streho je na fasadi večje ovalno okno in v osi nad njim, pod robom strehe, še eno 14 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Pogled na savsko cerkev od severovzhoda pred restav- racijo (foto arhiv tehniškega muzeja železarne Jesenice) manjše okno enake oblike. Na južni steni, ki jo delno zakriva poslopje v ospredju, je proti zahodnem robu pomaknjeno kvadrat- no okno, postavljeno nökoliko više kot spod- nji okni na fasadi. Morebitna druga okna v isti višini niso vidna, pač pa sta na tej steni še više in bolj proti vzhodu dve ležeči pra- vokotni okni. Korni del cerkve ni viden. Iz prvega nadstropja savske graščine, ki leži severnozahodno od cerkve, vodi lesen pokrit hodnik, ki se končuje nekje v višini strehe nad severno ladijsiko steno, precej više od zgornjih oken na fasadi. Stolpič, ki se zdi, da stoji nekje ob severni steni ladje, je odločno premajhen za pravi zvonik: verjetno gre sa- mo za sitrešni stolpič nad zahodnim delom ladje,' čeprav nikakor ne daje vtisa, da stoji na strehi, ampalk nekje za njo. Savsika cerkev, kakršna se je ohranila do danes, se nam na zunaj, kaže kot 13 m široka in 18 m dolga stavba pravokotnega tlorisa, iz katere je na vzhodu izbočen navidez kvadrat- ni prezbiterij s stranico 5,80 m, za njim pa je v osi prislonjena še neteoüko širša in oko- li 4 m dolga pritlična zalkristija z vhodom v severni in dvema velikima pravokotnima ok- noma v vzhodni steni. Telo cerkve je pokrito z enotno dvokapno streho, prav tako tudi ena- ko visoki prezbiterij. Nad vzhodno steno prez- biterij a se dviga majhen stoiipič s 'polkrožno zalključenimi linami in številčnicami na vseh štirih straneh, pokrit z rahlo konikavno sred- nje visoko piramidasto streho. Na prezbite- riju je v severni in južni steni po eno pra- vokotno okno, pomaknjeno proti vzhodni steni ladje, v njegovi vzhodni steni pa je nad streho zjakristije polkrožno oiknO'. V zgornjem delu severne in južne ladijsike stene sta po dve veliki lunetni okni, v spod- njem delu pa sta bili pred restavracijo po dve večji pravokotni okni. Pri restavraciji pa so tu odkrili oziroma rekonstruirali po tri ozka, šilasto zaključena okna z žlebasto pro- filiranimi kamnitimi okviri, katerih lijakasto ostenje je polkrožno zaključeno. Četrti — vzhodni — par oken je obdržal pravokotno obliko, vendar so ga (neustrezno) zmanjšali na veflikost novo odkritih. Tudi v nadstropju vzhodne ladijske stene so odprli manjši kva- dratni okenci v empöre. Zahodna fasada cei^kve je med restavra- torskimi deli doživela največ sprememb. Ob trikotno zaključenem iportalu sta bili ndkdaj dve nižji in manjši pravokotni okni ter bolj proti robu stene še dve večji in višji, nad njim pa veliko lunetno okno. V trikotnem fasadnem čelu, oddaljenem od spodnjega de- la s plitvim zidcem in zaključenem s pro- filiranim podstrešnim vencem, je bilo pri- bližno na sredi majhno oikroglo okno, ob njem pa na vsa'ki strani po ena polkrožno zaključena niša. Pri restavraciji so zaizidali okni ob portalu, preostali par oken v pritlič- ju pa zmanjšali. Veliko lunetno okno so spre- menili v manjše ovalno in ob njem odprli okni v emporna hodnika. Tako so fasado močno približali videzu, ki ga je dokumen- tiral Valvasor, manjkata ji le še zaključek strehe na čop in lopa pred portalliom. Znotraj se savska cerkev izkaže za tri- ladijsko stavbo, katere glavna ladja se s tre- mi pari okrogloločnih, a na obeh straneh poznogotsko »na ajdovo zrno« obrezanih ar- kad odpira v ožji in nižji stranski ladji. Nad njima so empöre, ki se odpirajo proti glavni ladji s po štirimi razmeroma majhnimi, zgo^ raj segmentno zalključenimi odprtinami, na- mesto petega para pa sta prehoda na leseni pevski kor nad vhodom. Glavna ladja ima banjast obok s sosvodnicami, stranski ladji pa sta križno grebenasto obokani. V vzhod- nih stenah stranskih ladij so pri restavra- cijskih delih odkrili po eno precej veliko zazidano pravokotno okno. Na vzhodu pre- ide glavna ladja preko plitvega slavoloka v enako širok in visok prezbiterij. Ta obsega KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 15 Štiri obočne pole, vendar segata nekako do polovice te dolžine še stranski ladji, v kateri sta — očitno pozneje — iz prezbiterij a pre- biti arkadi v velikosti onih v ladji, a brez porezanih robov. Čeprav sta empoima hod- nika enako dolga kot stranski ladji pod nji- ma, vanju iz prezbiterij a niso prebite od- prtine, ampak je zgoraj prezbiterij v vsej pr- votni dolžini enako oblikovan: s sosvodnica- mi, ki slone na nekakšnih konzolah, preko katerih poteka enako kot vzdolž cele stene trojen, navzgor v dimenzijah in bogatosti profilacije stopnjevan venčni zidec. Obok prezbiterij a je značilno prepreden s štuka- turno mrežo, ki imi tira rebrovje, vmes pa so s štukom oblikovani medaljonäki okviri. V vzhodni steni prezbiterija so vrata v zakri- stijo. Prezbiterij je danes skrajšan na dve traveji in pol tudi s tem, da je ob koncu četrte, novejše arkade njegov tlak zvišan za dve stopnici. Pri restavraciji je bila odkrita in po oh- ranjenih vzorcih obnovljena tudi dekorativ- na poslikava cerkvene zunanjščine. Do vi- šine oboka stranskih ladij so na vseh voga- lih ladje in prezbiterija naslikani šivani ro- bovi iz diagonalno predeljnih sivo-rumenih pravokotnikov, nad to višino pa preprostejši iz enotnih sivih polj (tudi na vogalih zvoni- ka). Motiv sivo-rumenih pravokotnikov pa se v altemaciji z belimi polji, v katerih so vri- sani rumeni križi, ponovi še na meji med stranskima ladjama in emporama na severni in južni steni ladje ter okoli polkrožno za- ključenih okenskih odprtin stranskih ladij. V severni steni ladje so odkrUi in doku- mentirali vgrajen starejši zid, dolg okoli 5 in visok okoli 3 m, ki sega do konca vzhodne traveje stranske ladje malo dlje kot do konca naslednje. Pri (slučajnem) izkopavanju v tleh znotraj cerkve pa so našli tudi del tenKeljev stene, ki je tekla v pirečni smeri od vzhod- nega konca tega zidu; v teh temeljih so ob severnem slcpu našli tudi Hrenov temeljni kamen. Poskusimo zdaj podatke iz virov, zlasti vi- zitacij, in dejstva, ki nam jih kaže sama cer- kev, povezati v logično podobo njene stavbne zgodovine. Novo odkriti starejši zid, vključen v steno severne stranske ladje, in v notranjščini od- kriti temelji, ki tečejo pravokotno od nje- govega vzhodnega konca, ter v njih najdeni Hrenov posvetilni kamen z letnico 1606 nas dobesedno izzivajo, da bi vse tri označili kot edine ostanke prvotne kapele, o kateri pravi vizitacija iz leta 1668, da ni od nje ostalo nič razen prezbiterija. V tem primeru bi morala današnja ladja nastati kot plod prezidave, o kateri govori omenjena vizita- cija, pred letom 1668, očitno pa po letu 1631, ko po vizitaciji iz tega leta sodeč na cerkvi ni bilo še nič novega. Toda slogovna stopnja cerkve, kakršna se nam kaže zlasti po^ tej restavraciji, tako pozne datacije nikakor ne dopušča: šilasto zaključena okna z žlebasto profüiranimi okviri in »na ajdovo zrno« po- rezane, čeprav okrogloločne arkade tudi za čas nastanka leta 1606 ali malo pred tem niso napredni, ampak dokaj konservativni elementi. Vendar se s splošno slogovno stop- njo arhitekture časa okoli 1600, začetka Hre- nove dobe, dobro ujemajo. V poznejšem času pa cerkev taka,, kakršna je, ne bi mogla več nastati, zlasti ne tako pozno, kot bi hoteli navedeni podatki. Najdeni temelj je vsekakor ostanek prvot- ne vzhodne stene ladje, ki je bUa ob poznejši povečavi podrta; v cerkveno steno vključeni zid pa je očitno ostanek neke starejše stavbe na tem mestu. Čeprav je malo verjetno, da bi v kapelo vzidali ostanek kake profane stavbe, to v našem primeru ni izključeno, saj je cer- kvena oblast, ki bi sicer tega ne dopustila, zvedela za cerkev šele, ko je bila ta že skoraj, dokončana. Lahko pa gre tudi za starejšo graščinsko kapelo, o kateri v virih nimamo Pogled na savsko cerkev od jugovzhoda — današnje stanje 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 IXKIatkov: prvi graščinski kaplan Ivan Ger- man se namreč omenja že leta 1597,^* morda pa so biti tu tudi že prej. O kalkšni prezidavi tedaj govori vizitacija iz leta 1668? Glavna ladja in obe stranski v dolžini treh travej so že od začetka stale z današnjimi arkadami in zunanjimi stenami, prezbiterij pa je v današnji obliki nastal pre- cej pozneje, hkrati z njim pa tudi podaljška stranskih ladij in empomih hodnikov. Zdajš- nja restavracija pa je pokazala, da so bile empöre, ki so doslej veljale za sočasno z ladjo, prizidane pozneje-^" To dejstvo, raz- vidno iz strukture stene, je podprla tudi po- slikava zunanjščine čeprav očitno še poznejša, iz časa pozidave sedanjega prezbiterij a ali ko je ta že stal. Pa tudi po sami kostrukciji se zdita enotno obüfcovana emporna hodnika v celi dolžini ladje samo prilepljena in ne kot pri drugih cerkvah z emiporami izraba nadstropnega prostora med notranjimi iopor- niki dvorane in njeno zunanjo steno. V pre- zidavi, izvedeni 'po vizitacijah sodeč nekje med leti 1631 in 1668, o kateri vizitator go- vori, da je bila v njej cerkev razen prezbi- terija «ampliata, tota de novo constructa«, je cerkev morala dobiti res precej drugačen videz: zvišali so jo (vsaj na zunaj), zaradi no- \'ih razmerij in oken v emporna hodnika pa se je povsem spremenila tudi fasada. Kako pa je bilo z obokanjem, (še) ne vemo, ker v notranjščini (še) niso bue izvedene ustrezne sonde: morda je sedaj ni obok nastal že na začetku, morda pa je bila prvotno cerkev drugače obokana ali celo ravno krita. Vse- kakor pa je šlo za zasnovo stopnjevane dvo- rane, prekrite z enotno dvokapno streho, ta- ko da srednja ladja ni imela lastne nadsvet- iobe, ampak je bila osvetljena le posredno skozi stranäki in pa skozi okna na fasadi. Prvotni prezbiterij, ki so ga ob tej. prezidavi podaljšali, je bil verjetno tradicionalno tri- strano zaključen, kakor je v tem času obi- čajno. Tako je v omenjeni prezidavi nastala stav- ba, kakršno nam je na svojem bakrorezu ohranil Valvasor: skoraj kvadratnega tlorisa S tripolno ladjo in s tremi okenskimi osmi v stranici. Da ima »Valvasorjeva« cerkev že empöre, jasno kažeta fasada in južna stena z dvema vrstama oken. V tretji gradbeni fazi je nastal prezbiterij v sedanji obliki, dve za- kristiji ob njem in nad njima podaljška em- por. Najbrž pa je pri tem prezbiterij obdržal stari tloris, kakršnega je dobil ob prejšnji prezidavi, le povišali so ga in na novo obo- kali. Stil njegovega oboka kaže nastanek v zadnji četrtini 17. stoletja, podobno pojmo- vanje in občutenost ter celo štukaturni mo- tivi kot pri oboku v ladji cerkve sv. Križa na Planini pa kažejo kar na isto delavnico in upravičujejo ožjo datacijo prezbiterij a v osemdeseta leta.^" Da sta bila 'podaljška stransikih ladij sprva od nj.iju oddeljena in imela funkcijo v zapisku iz leta 1685 omenje- nih zakristij, dokazujeta tudi v njunih vzhod- nih stenah za novejšima oltarnima nastav- koma odkriti veliki pravokotni okni. Zazidali so ju ter prebUi steno, ki je prej ločila za- krstiji od stranskih ladij, in obe arkadi v prezbiterij ob eni poznejših prezidav, mogo- če za fužinarja Valentina Ruarda 1766'' ali šele za Leopolda Ruarda 1828, ko so bile baje opravljene zadnje večje prezidave. Ta- krat je bila verjetno spremenjena tudi fasada in prizidana današnja zakristija. Mostovž, iki je cerkev vezal z graščino, pa naj bi ipodrli šele 1843, ko so tod mimo delali deželno ce- sto proti Kranjski gori. Tako se nam kaže stavbna zgodovina sav- ske cerkve v novi luči. Cerkev, ki vsaj v ob- likovanju nadrobnosti ne bi mogla veljati za napredno, ampak prej za precej konserva- tivno, tudi če bi razen prezbiterij a v celoti nastala na začetku stoletja, se tako še trdneje uvršča v smer, ki pri nas še v 17. stoletju nadaljuje tradicijo prejšnjega, nakazano npr. s cerkvijo pri Treh kraljih v Sliovensikih go- ricah, siaj ni bila njena prvotna zasnova prav- zaprav nič drugačna od tamkajšnje. Prvotna ladja je bila v tlorisu čisto kvadratna in ta- ko vzdolžna prostorska pot v njej ni mogla biti kaj prida občutna, saj tudi ostenje glav- ne ladje ni ravno poudarjeno: poznogoteki porez arkad namreč skuša steno »rešiti« nje- ne materialnosti in teže, hkrati pa omogočai, da se prostor preUva med njimi tudi v prečni smeri skoraj enako močno kot v vzdolžni. Le banjasti obok z razmeroma plitvimi sosvod- nicami kaže malo več razumevanja za vzdol- žno usmeritev, če je seveda sploh nastal že v prvi fazi. Ce je glavna ladja dominirala nad stranskima po višini in širini, pa je po osvetljenosti gotovo zaostajala za njima, saj je bila osvetljiena skoraj samo posredno skozi njuna okna, pa še teh je bilo najbrž prvotno manj kot sedanjih rekonstruiranih — vizita- tor leta 1668 omenja samo štiri. Novosti, ki so odlikovale savsko cei^kev v dosedanjih interpretacijah, so se izkazale za precej poznejše in manj nove. Tako je cer- kev izgubua prvenstvo, ki smo ji ga pripi- sovali, in iz tradicionalno občutene vrste na- ših renesančnih cerkva prejšnjega stoletja in svojega časa se äkorajda ne odlikuje več — po merah in stopnji oblikovanosti pa se po- sebno pomemben ispomenik tudi že prej ni zdela. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 17 Model savske cerkve (po načrtovanih restavracijskih delih) v tehniškem muzeju železarne Jesenice (foto muzejski arhiv) Certkev, kakršna se nam kaže danes, se stil- no in čaisovno uvršča med arhitekturo zgod- njega Hrenovega časa, torej pred skupino poznorenesančnih ali protibaročnih protirefor- macijskih cerkva, vendar pa bi kaikšno te- snejšo zvezo s Hrenom pri njenem nastanku zaman iskali: nedvomno ni o cerkvi niti vedel ničesar do tedaj, ko so ga prosili, naj bi po- svetil njene temelje. Dejstvo, da je bila dobra dva meseca po tem že dograjena in posve- čena, pa nam zanesljivo kaže, da je bila cer- kev tudi ob Hrenovem prvem stiku z njo v poglavitnem ali bolje skoraj v celoti že zgra- jena in na njeno zasnovo nikakor ni mogel vplivati, čeprav so mu ravno ob primeru sav- ske cerkve že skušali očitati, da je pri cer- kvah svoje dobe sam zavestno izbiral tip konservativne arhitekture.^^ Znano je, da je imel Hren sicer z Jesenicami in tamkajšnjimi fužinarji dokaj pogoste stike, saj je bU mdr. tudi njegov oče Lenart še leta 1595 lastnik fužin (ki so sicer razpadale) na Jesenicah, za njim pa še tudi brat Andrej in so Bucel- leniji ipozneje s temi fužinami kupili del Hre- nove rodbinske posesti.^^ Številne opravke na tem koncu pa je Hrenu dajalo tudi zek> trdno zakoreninjeno luteranstvo, zlasti med žele- zarskimi delavci. Fužinar j a Julija Bucellenija so npr. še leta 1598 dolžili, da ima pri fuži- nah okrog trideset luteranskih delavcev, in s cerkvijo, ki jo je zgradil, je gotovo tudi hotel dokazati, da je kljub takim obtožbam dober katoličan. A neposrednega vpliva pri cerkvi Hren očitno ni imel. Morda bi lahko našli njegov vpliv pri nastanku dobrih deset let mlajše Barbarine cerkve, še posebej, če je v resnici nastala po zgledu kapucinskih cerkva. saj vemo za simpatije, ki jih je Hren do ka- pucinov čutil; kaj gotovega pa tudi o tem ne moremo reči. Verjetneje se zdi, da imajo za nastanek vseh treh cerkva zasluge predvsem donatorji Bucelleniji sami. Čeprav sa se pri- ; selili iz Bergama kot preprosti obrtniški^ko- vači in fužinarji, so s svojo sposobnostjo in '¦ ambicioznostjo kmalu dosegli velike uspehe. Za bogastvom so jih zamikali tudi plemiški naslovi in z njimi visoke svetne in cerkvene službe. V času protireformacije, ko je deželo leta 1628 zaipustilo okoli 800 pripadnikov sta- rih plemiških družin, ki se luteranstvu niso hotele odpovedati, je bilo dokaj lahko priti med plemstvo.^'' Tako so bui Bucelleniji leta 1632 povzdignjeni v plemiški stan in 1634 med kranjske stanove, 1651 so postali baroni >-von Reichenberg« (s Savskih jam), nazadnje pa so leta 1686 dosegli grofovsko čast.^^ La- hko si predstavljamo, koliko je lahko njiho- vim prizadevanjem za poplemenitenje v tem času, ko je novo trgovsko-industrijsko plem- stvo nastajalo predvsem s pomočjo daril in ko je Cerkev hudo potrebovala in zato ver- jetno tudi znala ceniti podporo premožnih in kakorkoli vplivnih vernikov, pripomoglo tudi apeliranje na cerkvene oblastnike v obliki •¦¦libenter« in »ex aere suo« zgrajenih cerkva. Tudi primamejših razlogov ne smemo zane- mariti: s cerkvami ob fužinah so lahko močno prikleniH nase in na kraj svojo delovno suo. Gotovo pa moramo poleg s praktičnimi pc- trebami do neke mere računati tudi s čisto umetnostnimi ambicijami, čeprav se te po zadnjih odkritjih zde manjše kot prej. Vendar pa je ob številnih gospodarskih in drugačnih stikih, ki so jih pri velikem obsegu obrti 18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1973 Bucelleniji nedvomno imeli, vsaj za zdaj še težko povedati kaj določnejšega tudi o zve- zah, ki 90 vplivale na nastandk cerkva — njihovih ustanov. OPOMBE 1. Najvažnejše novejše delo o zgodovini fu- žinarstva, ki govori tudi o Bucellenijih (vendar le z gospodarskega stališča), je knjiga Ivan Mo- horič: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, I, Ljubljana 1969 (o Bucellenijih zlasti str. 81— 88). Z istega vidika obravnava savske fužine in Bucellenije Jože Som v članku 'Bucelleniji in Ruardi na Savi pri Jesenicah', Kronika 24, 1976, str. 69—74. Izčrpen je tudi članek Aleksandra Rjazanceva 'Preteklost v senci Karavank' v je- ir,eniškem zborniku Jeklo in ljudje, II, 1969, str. 22—31. Vse zgodovinske podatke v uvodu nava- jam po omenjeni literaturi. — 2. J. V. Valvasor: Die E^ire dess Hertzogthums Craln, Nürnberg 1689 (v nadaljnjem Valvasor: Ehre), III, str. 394. — 3. Nadškofijski arhiv v Ljubljani (v nadalj- njem NšAL): SAL/PP 1/2, str. 357. — 4. Napisa 7 obeh plošč je objavil Jožef Lavtižar: Zgodo- vina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica, Lju- bljana 1897, str. 141. — 5. Nace gumi: Arhitek- tura sedemnajstega stoletja na Slovenskem (v nadaljnjem Šumi: Arhitektura XVII), Ljubljana 1969, str. 136. — 6. NšAL: ŠAL/viz V/8, str. 170. — 7. A. Rjazancev, o. d., str. 29. Ta pripoved živi tudi v ljudskem izročilu domačinov — poleg one, da so cerkev postavili zato, ker so rudarji v jami našli križ. — 8. Valvasor: Ehre VIII, str. 720. — 9. NŠAL: ŠAL/PP 1/2, str. 81—32. — 10. 1/rav tam, str. 175—180, risba str. 175; zapisek o posvetitvi tudi v Hrenovem koledarju za leto 1617 (a) v Arhivu Slovenije: 120r, f. 15r. — 11. o. d., str. 74. — 12. I. Mohorič, o. d., str, 89, — 13. J. V. Valvasor: Topographia Ducatus Carni- oliae modernae, Bogenšperk 1679, si. 184; na ba- krorezu v Ehre III, str. 391 je cerkev odrezana. — 14. NŠAL: SAL/vdz II/4, str. 269—270. — 15. NŠAL: SAL/viz V/8, str. 169. — 16. N. gumi, 'Gorenjsko stavbarstvo v baročni dobi'. Gorenj- ska: revija za kulturo, I, Kranj 1957, str. 170. — 17. Poročilo o restavraciji je objavil I. Ko- melj v Varstvu spomenikov, IX, 1965, str. 221— 222, in X, 1966, str. 223. — 18. N. Sumi, 'Arhi- tektura 17. stoletja na Slovenskem', katalog ITmetnost XVII. stoletja na Slovenskem I, Lju- bljana 1968, str. 74. — 19. gumi: Arhitektura XVII, str. 11—17. — 20. Napis v kapitali se gla- si: D.O.M. / DIVEQ. MARIE VIRGINI ASSV- MPTE ET / SANCTO ROCCO DICATVM AB / ILLMO AC RMO THOMASIO KHREN EPSCO / LABACEN: CONSACRATV S VB DIE / XXVI MEN: NOVEMBRIS MDCVI / N. D. D. IVLLIVS ET OCTAVIVS FRATRES / DE BUCELLENIS AERE SVO A FVNDA / MENTIS EREXERVNT AC ORNA VE / RVNT. — 21 Valvasor: Ehre VIII, str. 720, in Ehre III, str. 392. — 22. Val- vasor: Ehre III, str. 393, si. 298; pred tem ob- javljeno že v Topographia Ducatus Carnioliao modernae, si. 213. — 23. NšAL: SAL/PP I/l (pre- pis; original v zagrebškem nadškofijskem arhivu), str. 165—167. — 24. prav tam, str. 178—179. — 25. NŠAL: gAL/viz I/l/l, sitr, 283—284. — 25. NŠAL: gAL/viz II/4, str. 271—274. — 27. NšAL: SAL/viz V/8, str. 169. — 28. France Torkar, 'Re- stavriranje Save v bodoči muzejski kompleks', Železar: Glasilo delavnega kolektiva železarne Jesenice, V/47—48, Jesenice 27. 11. 1963, str. 11. — 29. po izjavi Ivana Komelja. — 30. V 80-a leta datira kor tudi Sumi (Arhitektura XVII, str. 128'; F. Torkar (o. d.) navaja letnico prezi- dave 1684. — 31. F. Torkar, o. d. — 32. I. Ko- melj: Gotska arhitektura na Slovenskem, Ljub- ljana 1973, str. 274. — 33. I. Mohorič, o. d., str. 84. — 34. Branko Reisp, 'Oris zgodovinskega razvoja v 17. stoletju na Slovenskem', kat. Umet- nost XVII. stoletja na Slovenskem I, str. 25. — 55. I. Mohorič, o. d., str. 83.