NAROČNINA Celoletna........$2.— Polletna .........$1-2: Chicago celo leto $2.5« Inozemstvo-...... SUBSCRIPTION One Year . ..... .$2.0' Half Year . ...... r,iicago one Year .2.5' Europe.........$3-or * . _i ^Jiljuč do napredka UST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO PISARNA iS49 W. 22nd St. Chicago. 111. Telephone- Canal 98. Ključ do zmaqt jVedinost. ^ f ■>c ' y l ' 1 yf^y^f \$logajaci\^ ■1 ■ , (fyshgam\J NasUkal yj.--pWWWWBBpMBBIIM r r TERICH a—kJ^ry ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919-» AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OP MARCH 3rd 1879. VOLUME VX LET G SOBOTA, JULIJA 31. 1920. ~~ ~ ŠTEV- (NO.) 42. Published and distributed nnder permit (No. 330) authorised by the Act of October 6» 1917, on file at the Pot Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General. čitateljem in prijateljem. Kakor ste čitali. obsodili so nas kot pohu j sevalce mladine . Iz priž--nice je slovenski duhovnik Rev- Venceslav Šolar O-S.B. opozarjal na Pohujšljivost našega lista in to po^m izrabil " Amerikanski Slovenec" v znamenje svojega sovraštva proti našemu listu. Mr. Zupan urednik "Gla sila" je smatral ta napad tako važnim, da ga je priobčil na prvo stran in na prvo meto o F Gre se" za članek "Spoštuj ženo — spfistuj dekle" katerega smo pona tisnili iz Ljubljanske "Mladosti", glasila katoliške mladine v Sloveniji. Spisal ga if duhovnik in vseučiliščni profesor, priobčilo ga je glasilo katoliške mlasline. kjer vendar vedo, kaj je za mladino in kaj ni_ Tukaj ga je pregledal in potrdil naš censor_ Mi se ne bomo zagovarjali prav nič. ker se ne čutimo krivih, temveč apeliramo na vas. dragi čitatelji in prijatelji in vaš zdrav razum. Vzemite še enkrat dotični dve številki v roke in prečitajte članek in potem so dite sami; ali je res ta članek tolik strašen smrtni greh, da se nas mora tako podlo napasti fz prižnice in v katoliških listih? Ali je res tam le piči-ce pohujšljivega? Pri tem nam pride v spomin "rdeča brošurica" in ljubljanski škof Jeglič- Se še spominjate, kakšen stra šen krik so zagnali v starem kraju in v Ameriki radi nje? Se še spominjate, kako so metali v blagega apostolskega mgža blato in ga 1ffl<^ovatr jXJtiuffiVatca lftdsrva? — Danes? - Še teh brezvercev je sram in vsi vemo! da je ljubljanski škof storil nezmerno dobro delo, da je izdal to brošurico. Sami jo dajemo v roke ženinom in nevestam; in koliko dobrega je že storila ta knjižica! Kako pot rebna je zlasti za Ameriko, kjer nimajo slovenskega duhovnika! In vendar tolik krik, tako strašno napadanje blagega moža. ki jo je spisal- Pri tej naši ^aferi nas ni napadel kak brezverec, temveč katolišk? duhovnik. sobrat_ Mi mu odpuščamo. On naj poravna to stvar samo s svojo \ vestjo in s svojim Bogom. Na vas. dragi naročniki, pa apelframo, da sami presodite, ali smo zas- j lli žil i to brco al( ne. ali je ta gonja upravičena ali ne. Gre se očividno sa. mo za pripravo na konvencijo. Mi pa rečemo Rev. Venceslavu Šolarju kakor Am. Slovencu kakor "Glasilu to le; Mi vemo in oni vedo, da nismo krvi. Mi vemo. da smo jim samo na poti s svojimi dosedanjimi vspehi. Vsi vedo, da si je podjetje A- M. stekla velikanskih zaslug za katoliško,življenje Ameriških Slovencev, da pa je za to želo vsikdar le brce in nasprotovanjard^Tkolikor več je žrtvovalo in storilo, toliko bolj je bilo preganjano. Vendar mi pa tudi vemo, da je bila do sedaj že celih 12 let Marijina pomoč vidno z nami. kajti nemogoče je misliti, da bi kako podjetje moglo vkljub tolikemu nasprotovanju tako napredovati, kakor je naše. Zato pa vemo, da tudi to zadnje in ne zadnje preganjanje ne bode našemu podjetju škodilo, temveč ga* bode šele bolj utrdilo med slovenskim katoliškim ljud stvom. posebno pri tej aferi, ko se vsakdo lahko sam na svoje oči prepriča o naši nedolžnosti m o veliki novi krivici, katera se nam godi_ Dragi naročniki, posebno vi čč. gg. duhovniki pa prosimo, da blagovo lite izraziti pismeno, če tudi samo zaupno nam. kaj Vi mislite o tej novi krivici- Mi bomo šli pa naprej prav tako neustrašeno in odločno, kakor do se daj- Ti novi viharji se bodo polegli,, nastala bo zopet lepa tišina, čohiiček "Ave Marija" bode pa dalje pljul za svojo zvezdo vodnico "Morsko zve zdo r ■.v*' " • - -v ' • . - '»V * Urednik "Ave Maria" nesrečna poljska. Za danes, 30. julija, bi imel prenehati boj med boljševiki in Poljaki. Toda mesto tega so boljševiki z novo silo napadli Poljake okrog Grodno. Vsa znamenja kažejo, da hočejo s silo uničiti Poljsko- Tako se zdi, da je odgovor Rusije Poljski bilo samo norčevanje. Ruski boljševiki hočejo najbrže zasesti Vartšavo in od tam narekovati mir Poljaki, ki bode — bolj še viški terorizem. Vsa Poljska sedaj uvijdeva velikansko napako, katero je naredila, toda prepolno je. Vendar eno je gobovo, da je ta nesreča zjedinila celo Poljsko, da so vse stranke zjedinje-ne v.obrambo dežele. Zavezniki in Poljska. Zavezniki" bi morati sed^r? priskočiti na pomoč Poljski. Pa mislite, da so to storili? Kaj še? Anglija kolje Irce, Italija preganja Jugoslovane, Francija sama, ki je edina še poštena pa sama ne sme. Da ko bi Poljska ne bila katoliška država in bi ne držala s papežem! Vse bi bilo dobro \ Kako bi hiteli prostozidarji ji na pomoč. Tako? Naj jo vničijo! Zakaj je pa____? — Saj veste? Ali je še kaj. pravice na svetu? — Nič! Dokler je svet ne bode dobil po glavi, se ne bode zmodroval. Komisija zaveznikov priporoča; I. naj se nemudoma pošlje Poljski dovolj orožja, 2.) naj se ji pošlje 600 francoskih in 200 angleških čast nikov 3.) naj se poljska vojska popolnoma preuredi. ---o—- TURŠKO — ITALIJANSKA ZVEZA. • Prva se i a "Turko — Italijanske Lige" za osvobojen je Italijanskih o- ! zemelj izpod sužnosti Francoske in 1 Angleške ,se je vršila te dni v Bero- 1 linu. Nova liga ima svoje podružnice na Reki (?) v Rimu, v Moskvi in j Avstriji: -o- TOWNLEY OBSOJEN. | Townley, vod i a takozvane non- " partisan lige, ki je komunistična stranka pod napačnim imenom je bil r obsojen v Fairmontu, Minn., ker je -ščuval proti vladi med vojsko Z njim je bil obsojen tudi organizator te lige Jos. Gilbert. Oba morata sedeti devetdeset dni. Aperlirala sta , na najvišje inštance, kjer je bila pa i sodba potrjena. , ; Non-partisan liga je ona lrgavki je 1 tudi med slovenskimi farmarji v se- ] verni Minn., hotela na premeten na- j čin dobiti članov. CHlCASKI ŽUPAN TOŽEN. Državni pravdnik Stuartt je uložil pri mestnem sodišču osebno tožbo [ proti županu Thompsonu radi . $247.65 davka, katere dolguje župan kot bankir mestu m katerega noče plačati. FARMARJI NA POSVETOVANJU. V Chicago so se te dni zbrali Zastopniki vseh večjih farmarskih orga nizacij, da se posvetujejo, kako bi v-zeli poljske pridelke iz rok raznih trustov in izkoriščevalcev in bi jih mogli sami prodajati naravnost odjemalcem. -o- CENE SLADKORJU. Cene sladkorja so padle na 22c. Pretečeni teden je namreč prišlo iz Jawa 19 milijonov funtov sladkorja. Bo že! -o--- ŠIRITE LIST "EDINOST". sežiganje mrlicey. V Japonski zbornici so predložili predlogo, po kateri se zahteva, da se ne sme mrliča pokopati nego po 70 urah po smrti. Dr. Matsuchita trdi, da ve, da je bilo v krematorju, katerega je on vodil skozi dvajset let, 7 oseb živih sežganih. Bile so razglašene za mrtve in so jih pripeljali v krema. Toda ko so prišla trupla v dotiko z ognjem so "mrtvi" strašno zakričali. Vendar bilo je prepozno jih rešiti. Japonski zdravniki se upirajo tej postavi, češ, da je to udarec njih znanosti. "ŠlilTE LIST "EDINOST" chicago mesto morilcev. 16 morilcev je bilo v Chicago obsojenih od 1. maja letos na vislice. To je silno žalostno spričevalo za Chicago in kaj takega še ne pomni zgodovino kakega mesta. Pretečeni teden je bil obsojen 16. morilec na vrslice, neki Gene-(Žini Geary, ki je vstrelil v nekem salonu popolnoma nedolžnega človeka, katerega niti poznal ni, nekega Harry Rakas. Ta nesrečni in propadli človek je bil popolnoma podivjan in zverinski Človeka ubiti mu je bilo toliko kakor mački umoriti miško — igrača. Kakor pravijo, je Gearry irskih katoliških starišev, ki so pa odpadli od vere in niso otrokom dali vzgoje, ka kor veliko slovenskih starišev dela. Geary je bil znan kot hudoben člo vek. Prvič je bil aretiran 1. 1913 v z-ve» z umorom nekega uradnika Jim mi Kellya in bil oproščen. Kmalu potem je bil zopet še kic Icuf aretiran v zvezi z umorom John Knora. L. 1914. ko je bil zopet tukaj oproščen, je pa nastopil naenkrat kot rdeči voditelj delavstva. Izdal se je za socijalista in delavskega prijatelja i in voditelja. Kot tak je imel pri u-niji težave z nekim James Gilbertom Videl je pač. da koliko je "grafta"-"goljufij" pri delavstvu in kako lahko se da skubiti. V naslednjih mesecih je bil areti-^ ran nič manj kot šestkrat radi raznih pretepov, kjer je streljal in več oseb obstrelil. Kmaki na to je začel 1 svoj salon s "cabaretom" kjer je nadaljeval svoje diabolsko delovanje za koristi (?) delavstva. Vselej kadar je bil pa aretiran, znal se je iz- | muzati iz rok postave. Lansko leto meseca novembra je bil pa zopet ob_ dolžen umora nekega voznka "Ye-low Cab" Co. Bil je pred poroto radi umora prve vrste. Toda zopet se je znal izviti, da ga je porota oprostila krivde. Tedaj je pa državni pržfv dnik protestiral proti njegovemu o proščenju in zaklical porotnikom, ki j so ga oprostili; "Možje! Zapomnite si! Samo nekoliko tednov, pa bode ležala v kaki ulici mrtva nova žrtev tega zverinskega človeka,, »ako mu dovolite, da sme tak človek prost hoditi po mestnih ulicah." In res 27. maja je padla nedolvna žrtev Harry Rakas. Sedaj ga je zadela roka pravice in čakajo ga — vis lice. Njegov odvetnik je naznanil si cer novo obravnavo, vendar dokazi so tako jasni, da se ne bode dalo uta-jrti. Ko so mu naznanili izid bravnave in mu je sodnik Saibbath povedal, da ga je porota "spoznala krivim" in bode njegova kazen, da "bode visel na vislicah" se ni zganil. Še le ko so ga odpeljali izpred sodišča — je začel uvidevati, da je sedaj prišlo za res. • - -o- Premogarji štrajkajo- 450 premogarjev v okolici Peoria 111. je šlo na stavko. Nezadovoljnost plačo in delavskimi razmerami so uzrok stavke. nesrečna poljska. Poljska, kolikor pač z njo sočustvujemo, se je skazala nevredno svoje svobode. Komaj osvobojena, se je je že polastila želja po več zemlji, j Spustila se je v vojsko z Rusijo in —-,izgubila. To je naravno! Rusija je skranjo nezadovoljna z J bolj še vi ško vlado- Toda ko so Polja ki urdli v deželo, združli so se vsi e-lementi v odločen odpor, kakor so Italijani največ pomagali k našemu Jugoslovanskemu .zjedinjenju, tako so Poljaki pomagali s to vojsko samo boljševikom. Jugoslavija bi se bila prve mesece razbila, ko bi Italija ne bila upadla v Jugoslavijo. Zato bi bilo veliko bolje in lepše za Poljsko, ko bi se bila zadovoljila z mejami, katere je dobiha, skušala naj bi se spraviti z Rusini in Litvini, sploh pokazala naj bi se bila kot ve-jlikodušno- državo" plemenitih značajev kar bi Ji silno velik vpljiv pridobilo. kar je pa najglarvnejše obvarovalo bi jo bilo tega sramotnega in škodljivega poraza. -o- ITALIJA SE BOJI VSTAJENJA "AVSTRIJE." (Po Chicago Daily News.) Italijani so se začeli resno bati, ker so baje izvedeli, da poskuša Fran cija pomagati, da se stara Avstro-O; grska poživi v novi moderni obliki "podonavske federacije", Rimski list "Epoca", pravi, da je Italija zgu bila svoj vpljiv na Poljskem, v Čeh o slovakiji in v Mažariji; prišla je v sovražno razmerje z Jugoslavijo in Grško, pri tem pa mora gledati, da vstaja nevarnost, katero je zmaga že bila odstranila." Povod temu strahu je dalo poročilo, da je nameravala Francija dati posojilo Mažarski v zameno za te že leznice po Mažarski. Te železnice so izvrstno izpeljane in Italija silno ve liko lahko izgubi, oziroma vse ukra dene luke, Trst, Reka, Žara, vse bo--de brez pomena, ako bode mogoče ceneje uvažati ali izvažati skozi Francijo. Že sedaj se srednje evropski izseljenci in trgovci raje poslužu jejo Havre, kakor pa veliko bližjih laških luk, da raje, kot Trsta. Na ta način bode Francija dobila v svoje roke dovoz surovin v srednjo Evropo, na kar so Italjani računali-. Mažarska v sedanji obliki kakih železnic niti ne potrebuje, ker nima trgovine in ne industrije- Edina tolažba za Italijo je ta, da Francoska ne more več tako naravnost podpira ti Jugoslavijo, kakor jo je do sedaj, ako bode podpirala Mažarijo- Vendar pa je očividno, da je ta korak Francije v nezmerno korist Jugoslaviji, ker kaže Italiji« da se jako moti, če misli, da bode uničila Jugoslavijo ako ji ukrade Trst in Reko. Vse naj pokrade, pa vse «bode morala z obresti vrniti, ker ukradeno blago nima teka. "ŠlilTE LIST "EDINOST" ---—-- ■ EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. " --—---' _ NASLOV: Edinost Publishing Company. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98..... Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. —-----—__________ Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinost * Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Acfioi March 3, 1879. in dva nova naročnika- S pozdravom U. G- East Helena, Mont- Sporočiti želim, da je tukaj umrla 9 letna hčerka spoštovanih starišev Mr. m Mrs. jHrella.Zapustila je žalostne stariše j tri brate in tri sestre- Stariši so poskusili vse, kar je bilo mogoče, da bi I jo ohranili pri življenju, pa Bog- je (presadil nedolžno Iflijo na drugi I svet. Žalujočim starišem naše sožal Mrs- Maggie Bukowatz. Montague, Mich- — Cenjeni g. u-rednik. Pošiljam vam naročnino za Koledar Ave Maria za 1- 1921. Ob tej priliki tudi sporočam da si štejem v velrko čast biti naročnik lista Ave 'Maria, dokler bodem živel bode i-'mel prvo mesto v moji hiši. Z Bogom Joseph Utrosa. _____ j Joliet, 111. — Prosim da sprejmete ta mali dopis v priljubljenem listu. '25. tega meseca smo imeli javni s-, 1 hod društev Najsvetejšega Imena Je zusoveg^a v St. Mary dvoran? (irski)* Kaj moremo Slovenci s združeni mi močmi, se je pokazalo na tem s-hodu- Od vseh društev ni bilo toliko števi^^kot je bilo nas iz naše župni je v Jolietu. Mi smo napol. niK^jp^co dvorane; Govornikov je bilo vseh krajev jako izvrstnih-1 Bog daj da bi ta shod imel dober jvspeh in blagoslov božjr. I Pozdravljamo vse citatelje Ave Maria in Edinosti. I M. Bluth. -- ; 1 Chisholm, Minn- — V cerkvi sv-Jožefa smo imeli v nedeljo dne 25-ijulija prvo sv- obhajilo. 104 otroci si prfstopili k mizi Gospodovi in pre jeli presv- zakrament iz rok našega čast. Fathra Buha. Bilo je kaj gan ljivo videti ko je 88 letni častitljivi starček del H sv. obhajilo svatovsko oblečenim otrokom ob azistenci g. župnrka Rev- J- Schiffrerja- Poročevlec. - Holton, Mich- Cenjeni g. urednik; I Prosim, sprejmite par verstic v naš itako priljubljeni list. Tukajšni Slo-I vencr smo - večinoma le na farmah. Vreme imamo vroče. Letna pa kaže izvanredno bogato ker smo imeli dovolj dežja- Lepo pozdravljam vas črtatelje lista- Z Bogom- Frank Deblak -—o- Pismo iz domovine. Mr. L. Pogačar iz Chicago nam je poslal pi-smo, kterega je sprejel iz Ljubljane, kjer mu pišejo; Tukaj je za reveže jako slabo-Blaga je dosti in" vsega, kar hočeš. Ena obleka stane za moškega 3500 1----- iz slovenskih naselbin. Chicago, m v nedeljo 25. julija priredili so Ghicaški Slovenci ma-• lo prireditev v korist Orlovskega sklada. Priprave za ta piknik so se vršile komaj dober teden_ Ven-; dar je bil vspeh jako povoljen. Do sedaj je že nad $150.00 čistega ! dobička. Veliko ljudi je prišlo. To- 1 da k nesreči- je bilo precej mrzlo Bil je sicer lep dan toda od severa je pihal tako mrzel veter."da je vsakdo skušar kolikor mogoče hitro odidi domov,, ker ga je začelo zebsti-Posebno z otroci je bilo križ. To da vsa prireditev je bila v resnici jako lepa in domača in se je dopa-dla vsakemu, ki se je udeležil. Zahvala gre pred vsem našim ženam ki so seTtako trudile, da so pripra- ! vile vse potrebno, in odboru- Naši i 44odlični katoliški (?) znani junaki" j so sicer nasprotovali, pa niso dosegli veliko. Ko bi bilo topleje, bila bi ; udeležba, da bi videli, kalco strašno ! so oni priljubljeni. Poročevalec. ■ . • 1 __ f I Chicago, 111. Neki "Slovenski" Sokol se usti, da vlada med Chikaškimi t" župljani splošna nezadovoljnost proti politiki našega župnika- Da res « . . so nezadovojni oni. ki so takozvani ^fvigašvagarji," ali ki jih boli napre-dek cerkve, ki se pesniki Vodiških Johanc in drugi taki duševni revčekf-Čudno pa je pri tem to, da se prr tej 11 nezadovolnosti" vendar množe cerkj veni dohodki- Komur SlovfciTČc de- ! © nar da, je znamenje, da mu zaupa-Ej, poznamo vas, bratci, poznamo, ' kdo ste ti "slovenski sokoli" in vemo 1 da ste nezadovoljni. Toda kolikor bolj ste vi nezadovoljni toliko bolj so zadovoljni vsi zavedni Slovenci- "Orel." .j 7 V staro domovino so se podali, John Tomažič v Rakitnik pri Postojni, Anton Novak, Frank Petan, A1-; bin Jazbec* Leopold Pustišek z že-. Horvat, Math. Horvat in Štefan no v Brežice na Štajersko, Anton Šarjaš v Čerensofci Prekmurje- V-sem kličeno srečno pot in obrlo sreče v Jugoslaviji! , Mr. S. Mohorko in Mr. J-. Vouk iz Milwapkee, Wis. sta bila pri nas na obisku v Cfhicagi Tucson, Arizona. Cenjeni urednik ; Priloženo je malo darilo za 1921 koledar Ave Maria. Žal mi je, da vam ne morem poslati večje svote. Bog blagoslovi Vas in Vaše trudo- ; polno delo/ * ^ Vaš vdani v Kristusu Rev. A. A. Pri^cič ' Joliet, 111. Cenjeno uredništvo- Me jako veseli kadar prejmem lepi list Ave Maria, pošiljam vam naročnino "EDIffOST" JULIJA 31. 1920 Državni proračun v Jugoslaviji. —_____ Dne 2. julija je bil predložen narod riim poslancem proračunski predlog za leta 1919, -920, 1921. Vseh dohod kovin izdatkov znaša približno 4 in pol milijarde dinarjev. Razlika 1 mej dohodki in stroški je v primeri s celo svoto malenkostna, 100 milijonov dinarjev t. j- približno 5 milijonov dolarjev. Po štrrjaškem obsegu sta si Jugoslavija in Italija približno enaki, po naravnem bogastvu jj° nakriljuje Jugoslavija. Ni čuda, I da v očigled tem dejstvom gre dinar kvišku, lira pa pada. I -o- Ruski boljševizem in socijalizem. Iz Rusije se je vrnila komisija, ki jo je tja poslalo angleško delavstvo. Ko misija je prepotovala celo Rusijo I globoko notrf v Sibirijo. Iz njinih po Iročil povzamemo; To kar je danes v* Rusiji, ni socijateem in nima nič s-kupnega s marksizmom. To je isto tiranstvo, kakor je nekdaj bilo za ča sa carja v Rusijf. Danes je tam močnejša disciplina, nego za časa canz-ma, toda prisiljena je......Sedanja vojska proti Poljakom, bojevnikom za kapitalistiško Evropo, je pre cej, popularna, vsled česar se je zgla-silo mnogo neboljševikov v armado. Boljševizma ne bo mogoče streti z orožjem, ampak s pametno politiko evropskih držav, ki bi z njo pomaga la priti na površje pravi demokraciji. --o-- V Jesenicah so pred kratkem vlomili zločinci v župjio cerkev in odnesli štiri kelihe, dva ciborija in mon štranco. --O- V Podturnu je padla posestnica Jožefa Fink s črešnje m si zlomila tilnrk. Obležala je mrtva. Kresovi na sv« Ivana dan — strah Italijanov. I*o triglavskem pogorju šumeli Italijani ne malr strah na ve čer pred sv. Janezom Krstnikom. Ko so ugledali kresove, so menili, da pri hajajo jugoslovanske čete. Postavili so šotore, orožje, strojnice in zbeža li. Turisti so prinesli to zapuščino v dolino. Najprvo so Italijani dali preiskati okolico po patruljah, če niso I kje skriti jugoslovanski četaši, potem so še-le čez več dni prfšli nazaj. -O- Vpravičena zahteva. V Rodgani jO bilo 1. 19*8 vsi eljc^ih osem voja-»*: \ — Slov .-v ki so 11a poti na tr.rišče pe!i sWf.nske pe^mi in vs-klikali tik pred smrtjo; "Živela Jugoslavija." Mi amerfkanski Slovenci smo pa radovedni, kdaj se bodo ta trupla mučenikov izkopala in prepeljala na domača Ua. kakor ona Petra Zrinjskega in Frankopana in pred kratkem ona sarajevskih atentatorjev. Sedaj je še prilika to storiti brez poznejšega moledovanja okoli Kamnikarjev in druge nemške svo-jati v Radgoni. -o- Prva ladija iz betona v Jugoslaviji- V molenti (Dalmacija) so zgradili ladijo iz betona po sistemu Stje-pana Srročiča in Marka Kise. Ime ji je Peter I. -o- Iz Trsta se poroča: Italijansko društvo "Fastin di cotnbatimento" poživlja po listih prebivalstvo, naj or ganizira manifestacije^povodom dogodkov v Splitu. Pričakujejo se novi neredi. " Lavoratore," socijalisti-ški list, nič ne piše o teh dogodkih: mogoče je spopad med socialisti in narijonalisti. -o--- " Umrl je v Rudniku pri Kamniku Matevž Repnik, posestnik. kron. Zaslužka nam pa dajo 50 kron na dan. Dam ti vedeti, da je bil zdaj v Ljubljani srbski prestolonaslednik ali naš regent Aleksander. Strašno veliko slavnost smo imeli. Mestto je bilo okrašeno z venci in zastavami Pozdravil ga je ves slovenski narod. Ljudstva se je kar trlo. Bilo sokolov več tisoč in Orlov in ženske v- narodni nosni, bili so Belokranjci, Štajerci, Korošci, Primorci vsak v svo. jih nošah- Tudi balo so vozili kakor na ženitovanju.Bilo jih je več kot 100 voz. Tako da smo bili kar presenečeni, kaj so mu vse storili, da so ga po j častili, Sprovod se je pomikal mimo njega pri deželni vladi cele dve uri, tako da jo bil kar iznenaden. Mi-jslim, da kaj takega se ni doživel. (Drugi dan je bila veselica v Šiški pri j Kozi ar ju na vrtu. Ljudi je bilo na I veselici več kakor 3000. Tudi on se je pripeljal na veselico, kjer so mu Gorenjci v narodnih nošah naredili (kmočko ohcet ali ženitovanje. Na j veselici se vozili pogače kakor na ^ženitovanju- Pogača je imela 1 me-,ter dolg pušelc. Tudi njemu so dali (pogače pokusit, Dejal je. v kratkem j zopet v Ljubljano, da je bode bolj ■ natanjčno ogledal, •mrtvo truplo y k0yceku f V skladišču American Eekspres Co. so našli v nekem kovčeku mrtvo truplo nage ženske. Kovček je bil naslovljen na nekega "Douglasa" in je bil poslan iz Detroita. Policija je že na sledu morilcu. -o—-- Nadškov Mannix. • Vklub temu, da je angleška vlada dala izjavo, da nadškofu Mannixu' ne bode dovolila vstopa v Angleško,! odpotoval bode nadškof proti Ang-, lrji- "Samo sirova sila mi more za-1 braniti vstop na Irsko", se je izjavil, i"Tam sem doma in domov mi ne morejo zabraniti." Anglija je uprizorila gonjo proti nadškofu po Avstraliji in Vatikan je! dobil daljša poročila iz Avstralije-' kjer avstraljski katoliki (?} izjavljajo' da njih nadškof ne govori po prepričanju avstaljskih katolikov glede Irske. Pač povsodi katoliki, ki so na prodaj kdor več za nje da. Kaokr med ameriškimi Slovenci. ' -0--- To so razmere. Policijski komisar v Chicago je od I stavil od službe lajtnanta Bowierja, jker je pustil na cerkvenem bazarju ^takozvane kolo za izigravanje raznih dobitkov v korist nove cerkve svetega Stanislava. Pred tednom .dni je pa poročevalec Daily News' poročal, da so po nekaterih okrožjih cele jame razbojnikov igralcev, kjer e igra za velike svote in sicer nemoteno. Ti pa smejo. Ves svet je zmešan. --o- FRANCIJA BO POMAGALA , POLJAKOM. Neki francoski diplomat je rekel: ''Poljska se nahaja v obupnem položaju in Francoska ji bo šla pomagat. Francija in Združene Države so ustvarile Poljsko; zato je njih dolžnost, da skrbe za njen obstoj." Maršal Foch ima že načjt, kako bo pomagal Poljakom. Če boljševiki napredujejo je v nevarnosti vsa Evropa. Pri vseh papa-dih pomagajo boljševikom tudi Li-tvinci. —-■—n-:- Poziv za nakupovanje delnic. | to je prioritetenih (prefered stock) za veliko banko v Beogradu. ROJAKI JUGOSLOVANI j Xa osnovi člena 4. bančnih pravil sklenil je upravni odbor srbske ( banke v Beogradu, da razpiše nakup ostanka delnic v svoti 700.000 j dinarjev in za 10.000 prvenstvenih delnic po 100 dinarov. j Delnice se razpisujejo po iso dinarjev (v* katero svoto je vraču- 1 njeno doplačilo k glavnici) in preferred stock po ioo dinarjev Upis- < nina pe 1.50 dinarja- ( Prejšnji delničarji, ki so že preje imeli svoje delnice v banki, ima- j jo pravico kupiti delnice po 150 dinarjev in sicer jih morejo kupiti na vsako prejšnjo po eno no^o. • ( Pri nakupu delnic se mora^takoj plačati 20 odstotkov, ostanek pa takrat, ko bodeto zahteval u^avni >dW%akor določa člen 7-. bančnih pravil. / f Vendar pa mora vsakiVdelničar svoje delnice tudi takoj plačati < v katerem slučaju dobi pravico primerno svojemu deležu. ... Pri°ntetnim obveznica In (preffered stock) je po bančnih pravi^ i lih zajamčeno najmanj 6 odstotkov na vložni kapital'in morebiti tudi < vec. kolikor bodo pač dobički- t Zato hitite z nakupom in pošljite denar na naslov: i SRPSKA BANKA BELGRAD EVROPA- SERBIE S. H. S. i Kedor varčuje, ta ima . . . Lafflje je pridelati, kakor privarčevati." Z varčevanjem se dviga bogastvo. Varčevanje v malem prinaša velik dobiček Sprejema denar v hranjenje in Izplačuje denarne uloge plačuje najpovoljnije obresti. v ki jih kapitalizira, da dajo najsiRurneje, najhitreje in obresti od obresti. najkulantnije. UPRAVNI ODBOR ROJAKOM, kateri želijo dobiti sorodnike iz starega kraja, preskrbimo točno in pošteno vse potrebne listine. VARNO in zanesljivo pošiljamo denar v Jugoslavijo? VSA pojasnila glede potovanja v stari krai dajemo točno in brezplačno. IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA. MITIHAEL ŽELEZNI KAR 1 Notary Public Vsa pisma naslavljajte na: "EDINOST" 1M9 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Oslabelost vsled pretežkega dela, izdelanost, okoreli sklepi in mi&ice, sUboten hrbet, pretegnjenje iz izpahnenje, temu ja lehko hitro odpomo&i s takojšnjo uporabo PAIN-EXPELLERJA "Prijatelja ▼ potrebi" * Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno mož, ne bodo več brez njega. Samo en Pain-Expelfter je, in v vafie varstvo je opremljen z nafto tvorniSko znamko ll« SIDROM^ če nima zavojČekJ^tvorniSk« znamke, ni pristen in ga zavrnite. 35 in 70 centov v vseh ali pa pri P. AD. RlCttTER ± CO., i. f V.' y, ?f r bush terminal building no. 5 Cor. 3rd Ave. & 35th Street BOROUGH OF BROOKLYN, NEW YORK CITY n I ^^ primite tatu. (Nadaljevanje.) Stara pesem. Enkrat je živel tam v daljni deželi nek nenavaden človek, kakršnega ni bilo ne pred njim, ne za njim. Knji ge, ki o njem govore, pripovedujejo da je bil izredno blag in moder, sama dobrota; hodil je okoli povsod le dobrote deleč. Morda ste že kaj sli šali o njem? Ime mu je bilo Jezus1 Kristus. Prigodilo se je pa, da sta stala en krat pred sodnikom on in neki člo-j vek, ki pa ni bil najboljši, še ubija, lec je bil. Ime mu je bilo Barab* Pred sodnim dvorem, ki je bil *a ] planem, je bila velika mnc^ca ljudstva. Tedaj jih — kakor jorot- J mke — vpraša sodnik: "Kc£a naj', vam izpustim, Kristusa a* Bara , ba.' r Kakor iz eneg? grla so , zakričali vsi; 'Baraba ""Kaj naj pa naredim s ■ Kristusom*"' "Proč ž < njim ! Križaj ga!" sfe je razlegalo po j obširnem dvorišču- ' 'j Čudovit prizor! Najmodrejši in i najsvetejši mož, Bog-človek —• na 1 tehtnici z navadno barabo . . • In bar/ba zmaga, soglasno zmaga !Kri-stus pa propade, sramotno propade! ■ ! Niti enega glasti ni dobil . To je ponosno korakal Baraba izpred sodišča ,in si mislil: Smo pa še nekaj ! Imemtno! Ali ste videli? Vsa I mestna gospoda se je zame potegni- 'I la! To jV bila sreča zame. da sem k prišel skjhpaj z enim, ki je še večji I hudobnež^ kakor jaz. Naj se le zvija 'p Prav mu je- Mi si ga bo- n tao pa se kak polič privoščili na ta ^ račun. « n i Kristus pa je stal tam napol nag, zvezan — osramočen — Ni ga bilo človeka/ ki bi bil eno besedico zanj spregovoril. Obsojen, zavržen — zgubljen. Najbolj zavržena duša na svetu. Visel boš — r Baraba^ ubijalec, prost — Kristus saijia dobrota, pa gre na križ! . . . verjetno — in vendar res! Ta čudovita zgodba se pa v nekoliko spremenjeni obliki od takrat da Ije ponavlja zopet in zopet — skoz vsa stoletja. • Isti Kristus je imel tudi nekaj prijateljev, ki so^jih imenovali njegove učence. Tam je naročil, naj si izberejo po potrebi zopet drugih u-cencev. In tem prijateljem svojim je nekega dne povedal to-le malo veselo novico: "Kakor so mene sovražili. "bodo tudi vas- Ko bi bili vi • od sveta, bi vas svet kot svoje ljubil, ker niste .od sveta, vas bo svet sovražil. Sovraženi boste zaradi mojega imena od vseh narodov. Iz shodnic vas bodo metali. Pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, me- le ? Kdo prvi budil Slovence k narodnemu življenju? Kdo nam je branil j naše narodno mejo? Kdo nam je re- j šil prekmurske Slovence? Kdo naj- j več trpi pod italijanfskim jarmom? ! Koga imajo Italijani najbolj na piki in prežijo nanj ? Koga odvajajo v u-jetništvo na Sicilijo in Sardinijo? Koga, če ne v prvi vrsti duhovnike? Koliko jih še zdaj tam ječi! (Dalje prihodnjič.) Umrl je v Ljubljani 4. t. m- Ivan Bonač, tovarnar in. trgovec star 74 let. Pred 36. leti je začel s skromno , knjigoveznico; njegovo delo je bilo • najboljše — S solidno postrežbo sr je > pridobil zaupanje občnstva. Poleg ! knjigoveznice in male prodajalne pa - ;pirja je vstanovil kartonažno delav > nico. iz katere je postala tovarna. Bil » j je dobra duša, blagega srca in solid i- nega značaja, zato je bil obče prilju- • bljen. N. v m. p. m , 'I -°- j Regent Aleksander in perica. Na poti proti celjskem kolodvoru praša 'priprosta perica precej glasno svojo ( družbo, ko je ravno mimo korakal A , lleksander v svojem sijajnem sprem-j jstvu; kateri je Aleksander? Regent (čuje te besede, se prijazno posmeje seže perici v roko in pravi; Jaz sem ^Aleksander! Presenečeni ženski se je •neznansko dopadla Aleksandrova pri jaznost Ni pač bila v Belgradu, kjer . j bi imela priliko videti, kako občuje narod s svojim regentom po doma-,če, pa spoštljivo — zaupno. -o-r- Italija in* Albanija. Iz Rima poro čajo, da Italija priznava albansko v- 1 llado v Tirani. Zapustila bo celo Al- ] bani jo z Valono vred* in se ne bo več ' .vmešavala v albanske razmere. Ra- 1 jzumljivo; grozdje je previsoko in 1 ;prekislo, je rekla lisica pri slovesu- ] i V -O—— < Jugoslavija in Karadžorževiči. S j j potovanjem regenta Aleksandra po 1 j Hrvatski rn Sloveniji je Jugoslavija'« j lahko zadovoljna. Saj je bilo celoto -jtovanje najsijajnejša manifestacija 1 narodnega edinstva, potrditev držav 1 ne enotne misli. Regentova pot je 1 razkrila tako močne korenine vjedin 1 jenja troimenskega naroda, da so mo s ral i obupati nad vspehom razdirajo- J s čega dela frankovci in radičevci na Hrvatskem, pa redki avstrijaki mej Slovenci. Slovenec in Hrvat sta po- i kazala v mestu in na deželi, da sta t Jugoslovana z dušo m telesom, da ji . ša duhvščina izobrazovala^na prote-stantovskrh vseučiliščih v inozemstvu Nemčije, in je tej izobrazbi primerno sodila katoliško duhovšči--j no. Lastna bogoslovna fakulteta je j prvi korak k zbližanju vshodne in za padne cerkve v Jugoslaviji. O francoskem ministra Corbiere (za časa Ludvika XVIII. se pripoveduje. da je vedno imel na pisalni mi-|zi pred seboj denarnico ja tobačni-lc°- Tudi pri sejah in navzočnosti kra .lja ni pustil te navade. Ko je nekoč j zopet vlekel to oboje iz žepa, mu reče kralj ; "Zakaj si neki vedno praz nite žepe?" Minister ni bil v zadregi za oidgovor; "Sire, mislim, da je vendar bolje, da si ministri praznijo žepe, kakor pa če bi se jim očitalo, da si jih polnijo. "Kralj ni vedel odgovora na to." Socialno-demokraški pojmi o ver- Istvu. — V Gosse na Zg. Štajerskem je zahteval tamošnji socialistiški žu pan od župnika veseliški davek od procesije na Presv. Rešnjega Telesa dan, ker je pri slovesnosti sodelovala tudi godba. Značilno za bodočnost, o kateri pravijo rudeči, da je — socijalistiška. itna ni škodoval strup avstrijske in mažarske peklenske politike hujska jnja in razdvajanja. Da je pozdravljal seljak v nekdaj frankovsko — radičevski zagrebški okolici s takim navdušenjem nekedaj samo srbskega "kraljeviča;" da je sprejel kmet v zavedni katoliški Sloveniji s tako izkrenostjo princa iz pravoslavne rodovine, to je vsekako tako sijajen in tako pomemben vsp^h, da bi si ga ne upali pričakovati že tako kmalu po preobratu. In to posebno če po- ! mislimo kako žalostne polrtiške raz- ! mere je mej tem časom videla Jugoslavija; če vpoštevamo napake, ki so jih delali vso to dobo nad narodom njeni strankarski politiški vodi telji. Pojavi ob regentovem potovan ju so najlepši dokaz, da tako ne spre jema narod regenta, ki nima iskrene volje za vjedinjenost. Jugoslovani vseh teh plemen so*si že danes tudi po Čustvih bližej, nego so si razna nemška, ali celo italijanska plemena po dolgih desetletjih skupne državnosti. Sijajni potek regentovih dni je silno včinkoval na inozemstvo, Italijani besne, Francozi se čudijo, Avstrij ci na tihem ječe. Jugoslovanska va- ' luta se dviga. Jugoslavija se krepi, < raste, razvija. -— nil da Bogu t • In tako j ™di vedno bilo- Tertu« i Iijan, cerkvi pisatelj tretjega sto. i letja piše Tibera prestopi svo- i J je bregce' & Je potres, uima ali > karkoli hudega, vsega so krivi krr- - j stjianl*n razlega se klic: Christia- ;'nos ? leones! Kristjane levom v i i žrel? — Pa že tudi pred Kristusom s'je t^o tako. "Katerega izmed prero- ko nis° kamenjali vaše očetje?" je Vnašal Kristus Jude. I Kar so bili med pogani kristjani, to so med današnjo družbo duhovni. ' Karkoli se zgodi hudega« vsega so krivi ti- — Neverjetno in vendar res! Kdo bi si mislil, da bodo naši ljudje { tujcem, ki so vojske res krivi, ki so naše ljudi nečloveško mučili, naš j narod hoteli iztrebiti — vse pozabili vse odpustili, nikdo nezabavlja -zoper nje, vse je tiho. Srd in sovraštvo se razliva samo na domače ljudi, ro-jake, sinove lastnega naroda, ki so našemu ljudstvu vendar mnogo dob- j rega naredili. Na te pa ne vedo, kaj bi vse grdega nanje zmetali. Kakor očitajo zdaj duhovnom voj s sko, tako so Kristusu, da ljudstvo ,< šunta in brani davke dajati. Vsaka j beseda, ki se da narobe obrniti, se'i pograbi in narobe obrne. »i Mirno boste spali. -Spanje je pogoj počitka živčnega sistema, med katerim se obnovi e-nergrja, ki se je porabila v urah ču-ječnosti. Noč brez spanja je največja muka, posebno po leti. K sreči pa naj je bil dan se slabši, spali boste mirno, ako vzamete predno greste spat Trinerjev American Elliksir o£ Bitter Wine To sredstvo očisti čreva ustavi tvoritev ptfnov, pospešuje pre bavljenje n ko zjutraj vstanete, boste polni nove energije- Vendar Rabite, da dobite pravo sredstvo. Naša trgovska znamka "Triner American' Elliksir of Bitter Wine — Grenko vino" je bilo registrirano v uradu za patente v Washingtonu. D. C. 2. januarja 1906 ali pred več kot 14. leti in zdravilo samo, pijača v svoji stro ki, JL UU pimilUl.o m JLIlIBlIUmili trg pred 30. leti. In danes je tako neomajeno, kakor je bilo prve dni zato zahtevajte Trinerja! Vprašajte svoje drugiste ali pa trgovce s zdravili o Trrnrjevih zdravilih, on sam vam bode rad pojasnil. Joseph Tri-ner's Co., 1333 — 45 So. Ashland Ave., Chicago. 111. (Adv.i Italijani — zajci- Blizu demarka-cijske črte se je pred kratkem vež-bal oddelek jugoslovanskega orož-ništvo, Pomotoma je prekoračil črto pri hribu sv- Barb, na Goriškem. Tu je bil nastanjen oddelek arditov. Ko maj zagledajo arditi jugoslovanske vojake, začno bežati na vse kriplje, nekateri dvignejo roke v znamenje predaje. Naši orožniki se čudijo temu, toda še predno se morejo dogovoriti, pridejo trije drugi oddelki i-talijanskega vojaštva s strojnicami pod poveljstvom poročnika in odlože orožje v znamenje predaje. Mej tem je prišel na lice mesta poveljnik o. rožnikov, častnik in našel v zadregi celo družbo, ki ni vectel^ kako in kaj Pojasnil je Italijanom, da JLf ji vzroka predali; z odprtili nstmi so le -ti poslušali svojo blamažo. Povelj nik se z ironičnem nasmehom opraviči za svojo četo, ker je potoma za šla na italijanska tla in tako prestra j šila italijanske zajce. * -o-- Na belgrajskem vseučilišču so ot-vorili pravoslavno bogoslovno fakul teto. Do sedaj se je pravoslavna vi- | Društvo Sv. Frančiška Seraf. G. S. K Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place \*ew York. N. Y. Sprejema člane od :6—50 leta za zavarovalriino $250.00, >500.00 in $1000.00 in bolniško podporo Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvu, ki je eno izmed najfinejših v New Yorku- Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. x8 SDZ. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $509.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! NTe odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik Tosef Za-krajšek, podpredsednik John Jaksic, tai-nik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B. Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nadzornike, Anton Koželj, Anton Strniša. Viktor Kompare, Zdravnik, Dr- J. M. $eliskar. Vratar. John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos- Zakrajšek ml., Zastavonoša. Alojz Somrak. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v inesecu ob 2. uri v šolski dvorani. ' ya!a obleka* -O bo zgledala kot nova ako jo prinesete •nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro obleko prenaredimo- po nov? modi. FRANK'S DRY CLEANING CO. Telefon: Central in Rosedale 5694 Delavnica in urad ' ~ 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore Banke. COLLIN WOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD. \ "Iz shodnic vas bodo metali." 'Kdo se ne spomni teh besedi danes, 'ko vse križem kriči: Duhovna ne! Duhovnika proč! — Društva in naprave, ki so jih duhovni ustanovili rn vodili, mečejo zdaj duhovne ven. Vsaka baraba je dobra, samo duhovna ne! Seveda omadeževali bi se, ko bi se bratili s takimi zavrženimi ljudmi! - , i Neverojetno! — a nič novega. Sta 1 'ra pesem, ki se poje že več tisoč let! "Lgrudstvo moje, kaj sem ti storil?" j Na veliki petek se berejo pri cer- ! jkvenem opravilu takoimenovana 'o- 1 čitanja\ kjer trpeči. Zveličar bridko ! (toži nad nebvaležnostjo Judov:! Ljudstvo mojo, kaj sem ti storil, aH I j sem te žalil ? Povej mi! Kai bi ti bil mogel še storiti, pa nisem storil? j Jaz sem te izpeljal iz Egipta, ti pa ^si mi pripravilo krž- Jaz sem te na-sičeval z mano v puščav, ti pa si me bilo z biči in udarci. Jaz sem te napajal z vodo iz skale, ti pa si me napojilo z jesihom in žolčem, itd.____ Podobno bi smeli vovoriti in to--žiti tudi slovenski duhovniki; Ljudstvo naše,- narod slovenski, kaj smo ti storili, da nas tako črtiš? Ali niso bili duhovni prvi učitelji sloven^e-ga ljudstva, ne samo v verskih' resnicah, ampak tudi v svetnih vedah? Kdo je ustanavljal in vodil prve šo- % . , t Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22nd St., Chic*jo, 111. Natresite ga v svoje čevlje« Da Josežete za svoje boleče, žgoče ] in srbeče noge zaželjen komfort, in j da ustavite neprijetno potenje in , duh, Id nastaja iz tega, natresite v j svoje čevlje in nogavice Severa's Foot Powder j (Severov Prašek za noge). Ta pra- ! . iek pomaga, če vas bole noge, suši j , vlago in drži vaše noge suhe in v ( komfortu. Dobite pri vašem^le- l karju. Cena 25c i 1 c davka. ~ i - I _i Pripravite se za neodvisnost j Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni od- 1 delek v Kasper State Bank. - Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale ( lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in posta- 1 li boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse ban- , - čne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. . kasper state bank BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET « Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. ^ . • r N Varna banka, kamor na-J lagate švoj denar. podpirajte moža, ki vas podpira. * FRANK SUHADOLNIK .-eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker"je navdušen za kato-iški tisk. - . ^ On je zastopnik za ta dva Usta. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. križarji. > . i Zgodovinski roman v »tirih delih, j Spisal: H. Sienkiewich. 1 Poslov.: Podrav&kL |1 (Dalje.) Shod v Raciažu, na katerega se je napotil kralj po Telovem, ni bil tako srečen ter se ni odlikoval s tako us-pesno rešitvijo nekaterih po-1 slov. kakor oni, ki se je vršil na tem . mestu dve leti pozneje, na katerem je dobil kralj nazaj dobrzinsko zemljo, katero je biLOffblčik na izdalsgi način odstopil Križarjem. Jagiello je i dospel tako razdražen vsled opravlja ' nja, s katerim so ga blatili Križarji po zapadnih dvorih in celo v samem Rimu ter ob enem tudi jezen na ne-poštetnost križarskega reda- Veliki mojster se nr hotel spuščati v dogovor o Dobrzinu» in njegovi dostojniki, • kjfcor tudi on * sam, so i dan na jdan ponavljali Poljakom; Mi nočemo vojne niti z vami, niti z Litvo, toda Žmudska je naša, ker nam jo je dal sam Vitold. Obljubite nam, da mu ne boste pomagali, pa se naša vojna ž njim kmalu konča, potem pa se hočemo razgovarjati o Dobrzinu in podeliti vam več predpravic. Toda kraljevi svetovalci, ki so i-meli zdravo in bistro pamet ter so poznali križarske zvijače,se niso dali prevariti. "Kadar vam zraste moč, . pa postanete še predrznejši," so odgovorili velikemu mojstru. "Vi pravite, da vam ni mar za Litvo, vseka-kako pa hočete posaditi Skifgiella na prestol v Vilni. Toda za Boga dragega! To je vendar kraljeva dedščina, kateri j edini more v Litvi postaviti za kneza, kogar hoče, in ra di tega čuvajte se, da vas naš veliki kralj ne kaznuje!" Veliki mojster pa ' jim odvrne; "Ako je kralj prvi gos- 1 podar Litve, naj zapove Vitoldu, da odstopi od vojne in vrne Križarjem Žmudsko, ker drugače so primorani udariti na Vitolda,in sicer tam, kjer ' ga morejo doseči in raniti-In tako so se vlekli dogovori, od jutra do večera, kakor kak nedogleden pot v labirintu- Kralj, nehote se z ničemur za vezati, je postajal čimdalje nestrplji-vejšr ter je dejal velikemu mojstru, ako bi bila Žmudska pod križarsko roko bolj srečna, da bi Vitold gotovo ne bil prsta zganil, ker bi za to ne imel nobene priložnosti in vzroka, - Veliki mojster,, kr je bil jako miroljuben človek in ki je bolje nego dru gi bratje poznal Jagiellovo moč ter ".EDINOST" JULIJA 31- 1920 ——— VELJA TUDI ^ AMERIKO, fc —v "Delo — pravo redstvo zoper I draginjo". Ta zlati iz^ jugoslovan t skega voditelja Dr. K^ošca je kot prvi začel izvajati sl^nki kmet. On dela od mraka do maa in bi bi- s lo želeti, da bi delali vsi, Vadniki v 1 uradu, železničarji na žele^icr, ru- t dar v rudnikih, tovarniški cftavec v 1 tovarni, ne pa tako, kakor s^red--stavljajo komunisti — s štraji V-sak delavec naj bi se pred štraVom prašal, ali so štrajki trsto sredsyo, 1 ki utegne zmanjšati draginjo? NiL. , kor ne, — nasprotno, vsak štra>, poveča draginjo, ker ovira produk-^ cijo in promet, pa požre delavcu, kar si je potom štrajka morebiti pridobil Vesten delavec, ki se ne da hujskati k štrajku, je dobrotnik nas vseh. — Francoski kmetje so izvrstno organizirani; njihova zveza* šteje poldrugi milijon članov. Te zveze so s-klenile zahtevati od države, da se s-klene postava, po kateri bo vsak štrajk proglašen kot državi nevaren zločin in temu primerno kaznovan- -6- Jugoslovansko poslaništvo iz Wa-sh>ngtona poroča; Belgrad. — Iz Ljubljne javljajo; 'Po najnovejših vesteh je bil napad na "Slovenski Narodni Dom v Trstu dobro pripravljen. Manifestanti so dobili petrolej v velikih ^množinah iz sosedne vojašnice — Škoda v Narodnem domu znaša 10 milijonov lir t .j. 575 tisoč dolarjev, in ona v hotelu "Balkan" 5 milijonov lir t. j. 287 tisoč dolarjev. Italijani so dejansko napadli tudi taj nika naše delegacije v Trstu- Dr No vaka- --o--- Iz Splita poročajo; V Šibeniku so Italijani zaprlf 50 Jugoslovanov »n jih tepli v zaporu; njhovi bolestni vskliki so se culi cele noči na ulico. Ogorčenje vlada po celi.našr zemlji. —-o—-- Belgrad, 20. julija. — Predsednik ministerskega sveta. Dr- Vesnič je ta dan poda! ostavko kabineta, ker i je Narodno predstavništvo prešnji I dan zavrglo s 68 glasovi proti 64. 15 dan volilnega ykonika, po katerem br učitelji ne mogli biti voljeni za po slanca. Regent je ostavko sprejel-Ministerstvo opravlja posle do sestave novega kabineta. --o- Vatikan in Francija je prišlo do sporazumljenja. Vatikan se ne bo v-mešaval v francoske notranje poli-tiške razmere, in se bo držal zakonov glede verskih dogovorov. -o- Poverjeništvo za kmetijstvo v Slo veni j i je zopet vvedlo gospodinjske tečaje po dežel?. Pričeli se bodo. v je seni in trajali po 10 tednov. V tečaj na enem kraju se sprejme obenem Ak večemu do 20 udeleženk. Že pred r tojno so bili taki tečaji velikega po-1 nv-na za slovensko ženstvo. i \ _—_<,- O^ikovani Orli- Regent Aleksan- - der je priliki svojega obiska v Slo- - veni j i \dlikoval 3 člene orlovske - zveze, z \edom in sicer Jožefa Pirca - predsedn^a Orlovske zveze, z re-£ dom Sv. Save IV. razreda. Pavlja 1 Kržana, načelnika Orlovske zveze in Jožefa Hv%le, člana raditelskega zbora z redom^ Sv. Save V- razreda; * Na Vinici v Belikrajini je umrl koncem junia župnik č. g. Jurij Koenig. -o-- e Nuncijatura v Švici- V smislu do-1 govora s sv- - stolico ,rn švicarskim Zveznim svetom je bit\> obnovljeno papeževo zastopstvo-v Bernu, ki je bilo odpravljeno 1. 1874 p b° preseIil SV°J urad v sosednjo hi-l st- Clair Ave. prvega avgusta. Od tedaj naprej ne bo vec uradoval v starih prostorih. Dr. Župnik se je nreselil v Knausovo poslopje, kjer je Knausova dvorana Urad bo L no pod dvorano na oglu St. Clair Ave. * S 62nd St n.H uradom denarnega zavoda The New Bank ' Glavni uhod bo na vogalu dvainšesdesete ulice kakor v Knausovo dvorano. Pazite na napis! npf wr;Zupnik ie^Pešno opravljal zobozdravniško delo nad ... Slovenci v Clevelandu priporočajo Dr. Župnika V^ Newburga " C°llinW00da' NottinghL. WesTpata *n ^ je™ročil da se t0 tiska, samo zato, da oni lahko najdejo, ki iščejo njegove pomoči; da ga naj?deio S T vem avgustu v njegovem novem zabozdravSke^ P St. Clair Ave faJE. 62nd St. v KnausovemZ,opTu, ^ dvo" nmo u, nad banko. Glavni uhod na E. 62nd S.,kaK tt Dr. J. V. Župnik ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue I KATEKIZEM. Slovenski - Angleški Katekizem I za Slovenske šole v Ameriki spisal Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. j izdala Zveza Katoliških Slovencev v Ameriki, stane 45c. Slovenski Abecednik za Slovensko mladino v Ameriki, stane 50c. I Naroča se pri: "AVE MARIA" » 1849 West 22nd Street CHICAGO. ILL.