Poštnina platana v gotovfnl	mm	gg
Slovenski
Cena Mn
Stev. 17.
V Ljubljani, sobota 21. januarja 1939.
Mussolinijeva nagrada „orod.u usode'1
Rim, 20. jan. Vanda Bianchi, telefonistka v rimski centrali je čez noč postala najbolj popularno in največkrat omenjeno dekle v Italiji, kateremu zavidajo tisoči njenih vrstnic tisto, kar je zadnje čase doživela. Te dni je dobila od predsednika vlade Mussolinija dar 2000 lir, in sicer za delo, pri katerem je služila v resnic: kot »orodje usode«. O tem delu in nagradi, katero je za to dobila, pripoveduje sama takole:
»Pred nekaj dnevi sem nenadno morala priti iz Ovindolia v Abruzzih, kjer sem prebila dopust na smučanju. Na dan, preden 6em se vrnila v Rim, sem popoldne spala. Zbudili so me, češ da je prišel pome karabinijer. Prestrašila sem se, ker sem mislila, da so me prišli aretirat. V naglici sem se oblekla ter drhte stekla po stopnicah k vratom. Tam bi se bila kmalu onesvestila, zakaj poleg karabinerja sem zagledala načelnika našega urada samega, v mestni obleki, vsega zasneženega. Veste, da sem si takoj mislila, da mora biti nekaj hudega. Po glavi so mi švigale različne misli: Uslužbena sem v telefonskem oddelku za mednarodne zveze, čez katerega gredo V6i važni politični pogovori naše vlade z drugimi vladami. Kaj če ...
Skoraj bi bila bruhnila v jok, toda načelnik urada me je ustavil prijazno in dejal:
»Hitro gospodična, v desetih minutah gre vlak.«
čez četrt ure sem že sedela v vlaku in še vedno nisem vedela, kaj bo z menoj. Ob desetih sem bila v Rimu, Dovolili so mi deset minut časa, da sem se preoblekla, potem sem šla v urad. Morala sem sesti na mesto pri :n-terurbanu, in sicer k Mussolinijevemu direktnemu vodu, ki veže Beneško palačo s pošto. Tisoč misli in slik mi je rojilo po glavi. Zveze sem dajala kakor stroj in nič ne vem, koliko pomot sem naredila to jutro.
Opoldne se je prižgala mala rdeča luč: Beneška palača. Govoril je predsednik sam.
Vprašal me je najprej, če sem res bila jaz tista, ki sem ga 29. septembra lani, ko je Evropa pričakovala vojne, zvezala z našim berlinskim poslanikom Attolicom, opoldne tistega dne pa s Hitlerjem samim. »Da, res, ekscelenca«, sem odgovorila, »jaz sem bila tista«. Glas mi je drhtel.
Duce mi je nato čestital in mi dejal, da bom zaradi tega dogodka prišla v zgodovino. Ker sem služila kot posredovalka, pri dogodku, ki je rešil svetu mir, zaslužim posebno plačilo. Nagrado bodo dobile pa tudi vte tovarišice, ki so bile v službi 29. septembra dopoldne, mi je rekel.
In res, še tisti dan je bila Vanda Bianchi poklicana v Beneško palačo, kjer jo je slovesno in ljubeznivo sprejel posebni Mussolinijev tajnik Sebastiani. Ta ji je izročil 2000 lir nagrade. Nato je bila sprejeta pri predsedniku vlade samem, ki ji je še enkrat čestital. Njene tovarišice, ki so bile v služb; dopoldne 29. septembra, 60 dobile po tisoč lir nagrade, vsi uslužbenci telefonske centrale sploh, ki so delali tisto dopoldne, pa po 500 lir.
Angleško mnenje o sestanku na Beliu
Italijansko-jugoslovanski razgovori - važno delo za mir v Evropi
London, 21. jan. m. Angleški listi soglašajo t tem, rla je obisk grofa Ciaua v Jugoslaviji najvažnejši dogodek zadnjega časa. Poleg obširnih poročil iz .Španije, objavljajo še obširnejša poročila iz Italije in Jugoslovaije o sestanku grofa Ciana z dr. Stojadinovičem. »Times« med drugim poroča, da ni pričakovati sklenitve kake nove pogodbe med Jugoslavijo in Italijo, ker je zdaj najvažnejše načelo vseh sredozemskih držav opreznost. Isti list nadalje poroča, da ho verjetno v najkrajšem času sklenjeno med Jugoslavijo in Madžarsko prijateljska pogodba, ki bo znova potrdila meje med obema državam ter uredila vprašanje madžarske manjšine v Jugoslaviji. >Daily Tele-graph< pravi med drugim, da je obisk grofa Ciana v Jugoslaviji poslanstvo miru. Razgovori med njim in med jugoslovanskim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem so važno delo za evropski mir.
Belje, 21. januarja. Včeraj dopoldne sta italijanski zunanji minister grof Ciano in dr. Stoja-dinovič s spremstvom bila na lovu v gozdu Ko-zara.
Včerajšnji lov je obema zunanjima ministroma nudil priliko za dolge razgovore, v katerih sta se dotaknila važnih vprašanj, ki zanimajo obe državi. Današnjega lova se je udeležil tudi itali-
janski vojaški odposlanec pri poslaništvu v Bel-gradu Coronati. Poleg njega pa so bili v Ciano-vem spremstvu še gospodarski strokovnjak Guido Butti, Leonardo Vitetti, naš opolnomočeni minister Hristič, Umberto Natali, šef kabineta v italijanskem zunanjem ministrstvu, Alberto Nonni, svetnik pri zunanjem ministrstvu, v dr. Stojadincvi-čevem spremstvu pa so bili pomočnik zunanjega ministra Ivo Andric, italijanski poslanik v Bel
Leto IV
Vesti 21. januarja
Francoska vlada je imenovala generala Legentil-homea, bivšega poveljnika francoske vojne sile v Indokini, za vrhovnega poveljnika francoskih oddelkov v Somaliji. To je prvič v zgodovini, da je bil za poveljnika somalskih čet imenovan kak general, iz česar se vidi, da daje Francija sporu z Italijo zelo resen pomen.
Vesti o bližnjem sestanku Hitlerja z Mussolinijem
so neutemeljene, tako se glasi uradni preklic iz predsedstva italijanske vlade.
.število ameriških obrambnih oddelkov ob Panamskem prekopu bo po zadnjem sklepu vlade zvišano tako, da bo ob prekopu vsega 26.000 vojakov. Ojačene bodo vse garnizije.
Izredni vojaški proračun japonske vlade za leto 1939-40 določa za 70 milijard dinarjev večje vojne izdatke. Ti izdatki so potrebni za nadaljevanje vojne na Kitajskem in za oborožitev Mandžurije.
gradu Mario Indelli, šef kabineta Dragan Protič s I Dvakrat na smrt so obsodili pred ljudskim sodi-
. — n /-■ rt	4	1	..1*	A	««	ml	It	n	M	1AII1	n	l	1	11	1	_	k«	1	.	w	O	U	rt	—»	H	m!	\Tat__l. _ ____ X	(	'	1	—	_	T	_	O	1	_	.	.
soprogo, šef tiskovnega odseka v zunanjem ministrstvu Vladimir Sokolovič s soprogo, šef protokola v zunanjem ministrstvu Marinovič s soprogo, tajnik v zunanjem ministrstvu Manojlovič s soprogo.
Zvečer je bila prirejena v Aleksandrovem dvorcu gala-večerja na čast italijanskemu zunanjemu ministru. Danes bo na čast grofu Cianu lov na divje svinje. Po končanem lovu bo svečan mimohod lovcev.
Jutri dopoldne bosta italijanski zunanji minister in predsednik vlade dr. Stojadinovič obiskala kneza Pavla in mu poročala o poteku razgovorov in o sklepih, katero sta sprejela. Za tem b« grof Ciano odpotoval v Belgrad, kjer bo popoldne odprl razstavo italijanske knjige.
Nemčija in Polfska ostaneta zvezani
Varšava, 21. jan. o. Poljski tisk zadnje dni veliko razpravlja o odnošajih med Nemčijo in med Poljsko in poudarja, da pomeni nedavni obisk zunanjega ministra Becka pri Hitlerju novo potrditev za stare nemško-poljske zveze.
V zvezi z skorajšnjim obiskom nemškega zu-najega ministra ▼. Ribbentropa v Varšavi ugotav- j ljajo poljski politčni krogi, da se poljsko-nemška I v Vaišavi.
politika naslanja še nadalje na sporazum, sklenjen 23. januarja 1934 in da so napačne vse napovedi in pričakovanja o oslabitvi odnošajev med obema sosednima državama. Obisk v. Ribbbentropa ima namen nadaljevati izmenjavo misli, začeto v Ober-salzbcrgu, Berchtesgadenu in Monakovem. Poljska vlada ne pripravlja nobenih konkretnih predlogov, niti ne bo sklenjena kaka pogoba ob razgovorih
Belgija je dobila sinoči novo vlado
Bruselj, 21. jan. o. Po dolgih težavah je Belgija sinoči dobila novo vlado, katero je sestavil dosedanji ministrski predsednik Spaak. Do odstopa prejšnje vlade je prišlo zaradi nesporazumljenja glede priznanja španske nacionalistične države. Temu priznanju so v začetku nasprotovali socialisti, ki so pa pozneje svoje stališče spremenili, ker bi sicer nastopilo v Belgiji čudno stanje, ki bi kralja prisililo, da bi reševal krizo z neustavnimi sredstvi. Po dolgih prizadevanjih ie Spaak sklenil sporazum s katoliško in liberalno skupino ter se-
stavil vlado, v kateri je pet novih ministrov, na novo pa sta ustanovljeni dve ministrstvi.
V vladi so: Spaak, min. predsednik, (socialist), Merlot, notr. minister (katolik); Paul Emile Jan-son, zun. minister (liberalec); Jansen, fin. minister, Balthazar, minister za javna dela; Delattre, minister za soc. politiko; Barnich, trgovinski minister; Diercks, minister za prosveta; Jennissen, minister za zdravje; Mack, prometni minister; Delveeschau-wer, minister za kolonije; Daspremont Lynden (katolik), kmetijski minister; general Denis, vojni minister.
Češkoslovaški zunanji minister pri Hitlerru
Berlin, 21. jan. o. Češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovski je danes dospel na svoj prvi uradni obisk v Berlin. Na postaji so ga sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva. Opoldne bo imel prvi razgovor z zunanjim ministrom von Ribbentropom, popoldne pa bo sprejet pri kanclerju Hitlerju. Verjetno je, da bo dr. Chvalkovski vse potrebno v Berlinu opravil že danes, in takoj zvečer odpotoval v Prago. Razgovori v Berlinu se bodo nanašali na vsa vprašanja, ki še niso urejena med Nemčijo in med Madžarsko.
Druga slovaška avtonomna vlada
Praga, 21. jan. o. Predsednik republike dr. Hacha je včeraj potrdil novo slovaško vlado, kakršno je predlagala slovaška zbornica. V novi vladi je ministrski predsednik, notranji minister, minister za narodno zdravje in za socialno politiko dr. Tiso, minister za narodno gospodarstvo dr. Gruzinski, finančni minister Pavel T e p -lanski, prometni minister in minisler za gradnje dr. Durčanski, prosvetni minister Miloš V a n c o v. Podpredsednik skupščine je S i v a k.
Zakon o socialni siuibi v Romun n
Bukarešta, 21. jan. m. Včeraj je kralj Karol podpisal zakon o socialni službi. Ta služba se bo opravljala: 1. po prosvetnih domovih, ki bodo ustanovljeni po vaseh in mestih; 2. |>o šolah in tečaj za kmete; 3. socialno službo na vasi bodo opravljali absolventi vseučilišč in višjih šol, moški in ženske, in 4. z organiziranim in smotreno urejenim delom, ki ima za cilj med kmečkim prebivalstvom vzbujati ljubezen do zemlje in naroda. To službo bo opravljala ustanova za socialna preiskovanja, ki bo šele ustanovljena.
Francova vojska Je sinoči zasedla
Ingualado ki leii 50 km zahodno od Barcelone
Vremensko poročilo
Kranjska gora: 1, delno oblačno, 20 cm enega, južen.
Ratcče-Plauica: 2, sončno, 26 cm 6nega. južen. Planica-Slatina: —1, sončno, 3« cm enega, osrenj. Pefc-Pctelinjek: —1, sončno, 30 snega, osrenjen. Komna: 0, oblačno, 50 cm snega, južen.
Gorjušo: S, sončno, 20 cm snega, južen.
Zelenica: —3, sončno, 75 cm snega, osrenjen. Smrekovec: —3, sončno, 80 cm snega, južen. Peca: 0, delno oblačno, 60 cm snega, južen. Rimski vrelec; 0, delno oblačno, 12 cm snega.
Salamanca, 21. jan. o. Uradno poročajo, da so nacionalistične čete snoči zavzele mesto Ingualado, kar predstavlja izreden uspeh. Ingualada leži ob važnem cestnem vozlu Z zavzetjem tega mesta je Francova vojska pretrgala drugi utrjeni obrambni pas, ki so ga pred začetkom ofenzive naredili rdeči pod vodstvom tujih strokovnjakov, la utrjeni pas naj bi bil predstavljal neprehodno ograjo pred Barcelono. Ingualada leži kakih 50 km zahodno od Barcelone.
Pričakujejo spet velike bitke. Včeraj so rdeči zbrali veliko vojaštva v okolici Barcelone. Nacionalistične čete napredujejo navzlic velikemu odporu sovražnika po sedem milj dnevno. Nacionalistični topovi neprestano grmijo in bruhajo ogenj na republikansko obrambno črto. Letala neprestano bombardirajo.
Barcelona, 21. jan. o. Nacionalistična letala so včeraj vrgla na Barcelono več stotisoč letakov, v katerih general Franco napoveduje skorajšnji konec vojne in poziva prebivalstvo, naj se upre rdečim ter uda nacionalistični voiski. Letaki so bili pisani v katalonščini.
V barcelonskih predmestjih je zdaj že čisto razločno slišali grmenje Francovih topov z zahoda in z juga. V predmestjih Barcelone z vso naglico kopljejo jarke in razdirajo ceste, da bi zadržali prodiranje nacionalistične vojske. Ker so V6i moški, ki so sposobni za boj, bili mobilizirani, morajo kopati predvsem ženske in otroci.
fBurgos, 21. jan. o. Nacionalistična vlada odločno zavrača propagandna poročila barcelonske vlade, češ, da so nacionalisti začeli z vso naglico utrjevati špansko francosko mejo in sicer pod nadzorstvom nemških in italijanskih strokovnjakov. Generalni štab Francove vojske vabi vse tuje časnikarje in politike, naj se pridejo sami prepričat, da je meja med Francijo in Španijo na španski strani popolnoma neutrjena.
Pariz, 21. januarja, m. Nacionalistične čete nadaljujejo z napadi, ter so tudi včeraj precej napredovale. Samo včeraj so prodrle 25 km v notranjost ozemlja, ki je bilo do zdaj v rokah republikanske Španije. Včeraj popoldne je težko topništvo Francove vojske znova pričelo bombardirati tudi drugo obrambno črto okoli Barcelone. Republikanska vojska se umika pred nacionalisti na vsej fronti. Na nekaterih mestih so skušale rdeče čete zaustaviti prodiranje nacionalistov, vendar je bil vsak odpor brez uspeha. Nacionalisti so zaplenili velike količine raznega vojnega materiala ter ujele včeraj spet okoli tisoč republikancev. Tudi na estremadurskem bojišču so zboljšale
svoje postojanke. Popoldne je znova pet nacionalističnih težkih bombnikov obstreljevalo Barcelono. Bombe, ki so jih metala ta nacionalistična letala na Barcelono, so bile vžigalne ter so povzročile v mestu tudi na več krajih požare.
Pariz, 21. jan. m. Iz Perpignana poročajo, da je prišlo iz Barcelone na francosko mejo v Pirenejih sedem tovornih avtomobilov, ki so prepeljali na francoska tla 45 ton srebra in zlata. To bogastvo republikanske vlade so takoj nato natovorili na vagone ter ga bodo prepeljali v Pariz. Naloženo bo na zasebne ročne vloge rdeče vlade v pariških bankah.
Žalostna usoda mladega inženirja
Maribor, 21. januarja.
Pred nekaj tedni je prišel iz bolnišnice mladi, komaj 28 letni inž. Anton Ljubeč ter se nastanil v Ribniškem selu pri Mariboru pri Ivanu Sušniku. Bil je skoraj brez sredstev, zelo borno oblečen in ves obupan. Služboval je dalj časa v Srbiji ter je pri svojem poslu izgubil roko. Zdravil se je po raznih bolnišnicah. Ko so ga iz bolnišnice odpustili, je bil brez posla, brez sredstev in ni vedel, kam naj se obrne. Zadnje dni je postal še posebno potrt. V sredo je izginil iz stanovanja. Pustil je na svoji mizi pismo, v katerem pravi, da gre prostovoljno v smrt, ker ne more več živeti, ter prosi naj o tem obveste kapelnika Petra Pokornya pri gardni godbi v Belgradu in neko belgrajsko damo.
Ljubeča sta videla v četrtek v betnavskem gozdu dva moška, kako je hodil po gozdu in si ogledoval drevesa. Ko ju je zagledal, se je skril. Včeraj popoldne pa ga je na istem mestu našel nek upokojeni železničar že mrtvega. Ohesil se je s kravato na borovec tako, da je skoro sedel na tleh. Truplo je bilo še toplo, a vendar ni bilo več življenja v njem. Doma je iz Gor. Radgone ter je bil star 28 let.
Guverner nemške državne banke dr. Schaclit
je moral odstopiti. Na njegovo mesto Je imenovan gospodarski minister dr. Funk. — Hitler je dr. Schachta sprejel za slovo in se mu lepo zahvalil za delo
ščeni v Chamu pri Niirnbergu Mihaela Schlani-mingerja, starega 60 let, ker je lani in predlanskim organiziral več napadov na krajevne narodno-socialistične voditelje in na orožniškega poveljnika.
Predsednik angieške vlade Chambelain bo jutri zvečer imel po radiu govor o organizaciji vojaške službe v Angliji.
Italijanski časnikarji, ki eo z grofom Cianom prišli v Jugoslavijo, so včeraj položili lovorjev venec pred spomenikom Neznanega vojaka na Avali. Pri kosilu, ki 60 ga časnikarji imeli, je govoril načelnik Presbiroja Lukovič, ki je dejal, da delo fašistovske Italije vzbuja popolno razumevanje pri jugoslovanskem ljudstvu.
Vse evropsko časopisje ogromno piše o obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Jugoslaviji.
Zasedanje Zveze narodov se je včeraj končalo. Na zadnji seji so razpravljali o Kitajski in o Španiji ter je bilo slišati nekaj človekoljubnih izjav, ki so jih dali zastopniki Francije.
Do pretepa je prišlo včeraj v francoski poslanski zbornici, ko je poslanec Čot zahteval vojaško posredovanje v korist rdeče Španije. Cot je bil v Blumovi vladi letalski minister in je z brezvestnim delom francosko letalstvo spravil na psa, tako da ni bila Francija ne lansko jesen in niti zdaj sposobna začeti kakršnekoli vojaške akcije. Zaradi pretepa med komunisti in desničarji je bila seja ustavljena.
Angleške oblasti so močno *a stražile letališče Hen-don pri Londonu, ker je poveljstvo'letališča dobilo grozilno pismo, da bodo neznanci pognali letališke naprave v zrak.
Maršal Gbring je poklonil italijanskemu maršalu in guvernerju Libije Balbu najmodernejše lovsko letalo.
Strašne povodnji so zajele Portugalsko. Obmorski kraji so preplavljeni tako, da stoji ponekod voda 4 metre visoko. Na več krajih so se pokazale v zemlji ogromne razpoke.
Vlada Karpatske Ukrajine je poslala predsedniku CSR dr. Hachu in predsedniku osrednje vlade dr. Beranu brzojavko, v kateri pravi, da je zaradi imenovanja generala Prhala izbruhnilo silno razburjenje med prebivalstvom.
Velika vojaška parada bo v Rimu ob 16-letnici ustanovitve milice. Pri slovesnosti bo Mussolini sam izročil odlikovanja miličnikom in legionarjem, ki so se vrnili iz Španije.
Ameriški letalski strokovnjak in rekorder polkovnik Lindbergh, ki je dopotoval iz Berlina v Pariz, se, bo najbrž sestal s francoskim letalskim ministrom.
Italija ima ob meji francoske Somalije zbranih kakih 10.000 vojakov, pišejo francoski listi.
Kitajska ni zadovoljna s praznimi resolucijami, ki so jih na sestanku Zveze narodov sprejeli glede lije, je izjavil kitajski zastopnik Koo.
Madžarsko-jugoslovanska trgovska zbornica v Budimpešti je izdala poročilo, v katerem ugotavlja, da se trgovina' med Madžarsko in Jugoslavijo izboljšuje.
Mednarodnih težav v zadnjih letih so predvsem krivi tisti, ki so z mirovnimi pogodbami hoteli narediti Nemčijo .za državo druge vrste, je govoril včeraj v Belfastu angleški lord Lon-donderry.
Pogajanja za izseljevanje judovskih beguncev iz Nemčije v Berlinu eo končanj, kakor se glasi kratko nemško uradno poročilo.
177 italijanskih legionarjev je padlo zadnje dni v bojih na katalonski fronti, kakor poroča italijansko uradno poročilo.
Volitve v ukrajinsko avtonomno zbornico bodo 12. februarja. Valili bodo 32 poslancev na eni farni vladni listi.
Nemška vlada je sklenila uvesti veliko varčevanje v vseh panogah državne uprave, iz katere bodo odpustiti večje število uradništva. Skrčili bodo tudi izdatke za oboroževanje.
Angleška državna letalska družba bo začela z rednim potniškim prometom čez Atlantski acean v mesecu maju. Tedensko bo v začetku letelo po eno letalo.
Volkovi so se prikazali v velikih tolpah v gorskih predelih Bolgarije, kjer je morala o,bIast organizirati velike lovske pohode za obrambo prebivalstva.
Danska poslanska zbornica bo sprejela te dni zakon, pa katerem bodo morala vsa danska dekleta od 14. do 20. leta hoditi v triletno zastonjsko gospodinjsko šolo.
Plini so se vneli v italijanskem premogovniku Mar-gnano pri Spoletu. Pri tem je našlo smrt osem rudarjev.
Sovjetska Rusija in Francija sta zdaj edini državi v Evropi, ki nimata nikakih uradnih odnošajev s špansko nacionalistično vlado.
Voditelj angleške opozicije major Attlee je poslal predsedniku vlade Chamberlainu pismo, v katerem zahteva, naj takoj skliče parlament zaradi položaja v Španiji.
Splošna stavka grozi Indiji, čeprav je angleška oblast izdala stroge odredbe, da bi stavko preprečila. Stavko organizirajo Ghandijevi pristaši.
Mestni proračun za leto 1939-40
,	t/jubljana,	21. januarja.
Prejšnje čase so gospodje pri mestni občini ljubljanski skrbno skrivali osnutka za proračun, tako da so morali zastopniki listov (»odatke skoraj izmikati od važnih znancev, ki so jih slučajno imeli pri mestni občni ljubljanski. Zdaj je etvar povsem drugačna. Predsednik mestne obo. ljubljanske g. dr. Juro Adlešič, je povabil za včeraj dopoldne vse zastopnike listov v posvetovalnico na magistratu, kjer jih je najprej pozdravil, potem pa pojasnil posamezne odstavke v proračunu za prihodnje poslovno leto. Za njim je na podrobna vprašanja Se izčrpno odgovarjal na vsa vprašanja, ki so jih stavili zastopniki listov, g. dr. Grošelj. Tak način je sodoben, moderen, demokratičen, odkrit in jasen. Polnega priznanja od strani javnosti je vreden, in polne pohvale.
PRORAČUN ZNAŠA 122,857.643 DIN
DOHODKOV IN PRAV TOLIKO IZDATKOV
Uravnovešeni proračun mestne občine ljubljanske znaša za leto 1939-40 lepo vsoto 122 857.643 din dohodkov in enako veliko vsoto izdatkov. Od dosedanjega je višji za 5,065.995 din. Davčne stopnje ostanejo neizpremenjene, dajatve ne bodo me zvišane. Poleg tega obstojajo še potrebščine m dohodki enajstih skladov, katerih proračunska vsota dosega višino 9,820.221 din. Novi postopek, stroga disciplina in rigorozno varčevanje sta v odlični meri vplivali na način mestnega gospodarstva. Proračunska vsota pa kljub temu dejstvu ni mogla postati manjša, marveč je celo prenizka, če upoštevamo povsem upravičenih peticij, ki so jih stavijali posamezni mestni okraji. Za 10 do 15 milij. din bi moral biti sedanji proračun višji, če bi hotel zadovoljiti prav vse pereče potrebe in vse dobro utemeljene predloge, ki so jih vlagali zastopniki mestnih okrajev,
KAKŠNI SO IZDATKI
Na administrativni proračun odpade 2,964.960 din, na posamezna podjetja pa odpade 2,071.005 din. Tako visok je le zato, ker bo mestna občina zvišala prejemke zlasti onim nižjim mestnim uslužbencem. ki še niso pragmatično nastavljeni. Dekleta, ki so dozdaj dobivala 800 din, bodo v bodoče dobivala 900 din, moški namesto 900 din 1000 din, oženjeni pa 1200 din. Ta gesta mestne uprave je res vse pohvale vredna, saj izpričuje visok socialni čut in razumevanje potreb.
Gradbena stroka ima proračunske izdatke v višini 1,272.725 din. Precej kreditov je določenih za vzdrževanje cest, za obnovo vozišč, za tlakovanje, za zgradbo stranišč in za prebode. Od 900 tisoč din je morala mestna občina prispevek za upravo policije zvišati na 1,100.000 din. Za 257 tisoč 107 din pa so bili zvečani tudi krediti za popravila v mestnih stanovanjskih hišah.
Proračun za mestna podjetja je skupno dosegel vsoto 2,071.035 din. Pokazalo se je, da se bo treba oskrbeti z nekaterimi novimi napravami. Predvsem bo mestna plinarna dobila napravo za katranizacijo. V bodoče bodo ceste polivane s katranom, da nam ne bo treba hoditi in vdihavati prahu, ki ga je bilo do zdaj zlasti ob vročih poletnih dneh več ko preveč. Sedanje vzdrževanje tramvajskega prometa je za mestno občino huda nadloga, saj je morala prispevati precej več od lanskega prispevka (1,200.000 din) Splošni maloželezniški družbi — vsega skupaj 2,497.188 dinarjev. Upati pa je, da se bo v dobrih petih letih sodobno urejeni tramvajski promet tudi finančno že docela obnesel. Treba je odplačevati dolg, ki ga je SMD napravila, preden je postala njena lastnica in izključna delničarka mestna občina ljubljanska. Ta dolg dosega višino približno 35 milij. din. Sedanja mestna uprava ne falzifi-eira bilanc, ampak stopa pred javnost s popolnoma čistimi računi.
0
ODPLAČILA NA FINANČNEM PODROČJU
V letu 1938-39 je mestna občina odplačala dolg pri Obrtni banki, pri Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, pri Družbi sv. Cirila in Metoda, fia tudi eno posojilo pri Pokojninskem zavodu. Zato je proračun finančne stroke nižji. Občina je dobila tudi znižanje obresti pri Poštni hranilnici. Tam je odplačan Se velik del dolga. Povečani prispevek Tramvajski družbi je zvečal izdatke v finančni stroki za 600.000 din. V osnutku so tudi anuitete posojil, ki jih bo občina najela v letu 1939-40. Za dograditev viške osnovne šole bo občina najela 3,000.000 din, za zgradbo delavskih stanovanj 3,000.000 din, za zgradbo kafilerije — naprava za izkoriščanje vseh dozdaj v izgubo gredočih snovi pri poginulih živali — 910.000 din.
V celem se vidi, da je bila mestna administracija moderno reorganizirana in je pokazala žo doslej velfke n*pehe.
IZDATKI V POSAMEZNIH STROKAH so se skoraj povsod povečali, manjši so le pri trgovini, Industriji in obrti ter tujskem prometu.
Ustanovljen je bil poseben sklad za pospeševanje tujskega prometa. Vanj se stekajo, davščine iz tujskega prometa. Ustanovljena pa sta bila na novo tudi veterinarski sklad in sklad za obvezno telezno vzgojo. Posebni proračuni so s tem dosegli številko enajst. Ti skladi so posledica novih obveznih zakonskih predpisoy. Proračunski izdatki vseh skladov znašajo 9,820.221 din, tako je ves proračun občine za leto 1939-40 visok skupno 132,677.682 din.
KAKO JE Z DOHODKI
Davčne stopnje pri raznih dajatvah ostanejo tudi v bodoče še neizpremenjene. Prav nič torej ne bodo v prihodnjem letu davščine zvišane. Le pri trošarini bo nekaj korektur v pravilniku in nekaj olajšav, kjer bo prišel posebej v poštev sladkor. Prinašamo pregled proračunskih dohodkov za proračune iz zadnjih treh let (v milijonih): 1937-1938 1938-1939 1939-1940
doklada na državne neposredne davke	8.44	8.38	8.95
takse in	pristojbine	20.35	20.43	21.4
trošarina	in uvoznina	24.13	24.25	25.14
naknadni predpis troš.	—	0.5	0.7
odkupnina za oseb. delo 0.2	0.2	0.2
navrfcalna dela	0.3	0.23	0.2
dohodek	od imovine	6.7	8.3	7.08
narodno	zdravje	0.43	0.49	0.45
socialno skrbstvo	0.24	0.26	0.3
finančna stroka	0.22	1.62	1.15
dohodek mest. podjetij 34.56	47.85	49.93
ostali dohodki *	3.4	3.8	7.4
nepričakovani dohodki	0.03	0.03	0.02
dohodki iz prejšnjih let	—	1.47	2.0
blagajniški prebitek	—	—	0.5
99.08	117.8
122.86
skupno
Mestna podjetja imajo naslednje dohodke — tudi vse v milijonih din:
1937-38	1938-39	1939-40
klavnica	4.27	4.37	4.27
elektrarna 20.57	22.25	23.8
pogrebni	zavod	2.2	2.04	2.00
plinarna	5.74	6.4	6.47
zastavljalnica	0.35	0.35	0.35
priprega	1.43	1.46	1.7
tramvaj	—	10.97	11.3
Pri teh dohofhnh j>a je pri tramvajskem podjetju že velika dotacija mestne občine v višini 2 in pol milij. din. Lani je znašala 6amo 1,20.000 dinarjev.
Občjna računa z izboljšanjem dohodkov, ker se splošni gospodarski položaj popravlja. Naj bi ta situacija ostala povoljna še tako dolgo, da bo treba delati proračun za leto 1940-411
Kdor pregleda osnutek za proračun mestne občine ljubljanske za leto 1939-40 (od danes naprej bo razgrnjen za občinstvo pri vratarju na magistratu), bo moral videti, da je sestavljen izredno skrbno in natančno. Pozna se, da je bila občinska administracija s pridom moderno reorganizirana in da občinssko gospodarstvo vodijo možje, ki so vestni, varčni, preudarni ter se v gospodarski stroki izborno razpoznajo.
Filmi
Kneginja Tarakanova (Kino Union). Režiser Ozep je sicer znan kot odlična moč, ki ima na delovni listi zaznamovanih lep kup uspehov. — »Kneginja Tarakanova? pa se mu ni posrečila. Ni kriv tpliko sam, kolikor libretist, ki je zmešal prečudno >brezalkoholno« pijačo, čustveno, plehko in omledno, povrhu pa še potvoril zgodovino. Pierre Richard Willm je tak kakor vedno, živčen in patetičen, ne posebno simpatičen. Ljubka pa je in prisrčna v vlogi Tarakanove Annie Vernay. Film sam je prav toliko odstotkov dober kolikor slab. Dobra mesta se menjavajo s slabimi, akcenti se izgubljajo med površnimi inter-mezzi, Čudno je še nekaj: Francozi menda mislijo, da izčrpajo rusko »elementarnost« in ji dajo nadih eksotičnega barbarizma, če večino scen prikazujejo v polovični svetlobi.
»V zarji slave« (Kino Sloga). Vsi važnejši nemški zvezdniki so zbrani v tem delu, ki bi ga morali posloveniti »Zvezde sevajoč — pa smo šli rajši za Hrvati kakor vedno. Tako zvesto posne-
mamo tujo prismojenost Film nima rdeče niti, ki bi se vlekla določno skozi ves potek. Zanimivo pa je, ker odlično kaže zakulisno filmsko delo in življenje z natančnostjo, ki je sicer pri Nemcih nismo vajeni — in ker ima nekaj odličnih revij. Ljubljanskemu občinstvu pa ne bo všeč, ker ljubavna zgodba ni jasna in se ti?'*' neopredeljeno konča.
Smrt v valovih Krke
Straža pri Novem mestu, 21. jan.
Danes okoli 4 popoldne je prala perilo pri Krki Marija Bele iz Straže. Nenadoma jo je napadla padavica, za katero boleznijo je bolehala žo delj časa, ter se zvrnila v deroče valove Krke, ki 60 jo takoj potegnili^ v golbino. Čeravno sta bili prisotni dve drugi ženski kakor tudi tukajšnji g župnik Kres, ki je ravno v tem trenutku šel mimo. nesrečnice niso mogli več rešili. Prihiteli so takoj tudi drugi ter pričeli s čolni iskati utopljenko, toda do večera je še niso našli. Ne« srečnica je bila zelo pridno in delavno dekle.
3,450.000 dfnarfev so zasfuiili obiralci hmelja v Savinjski dolini
Celje, 20. januarja.
Koristi savinjskega hmeljarstva so mnogo večje, kakor bi si mnogi mislili na prvi pogled. V Celju sicer vidimo meseca julija in avgusta številno množice obiralcev hmelja, ki prihajajo v Celje in odtod v Savinjsko dolino, da si zaslužijo borne krajcarje za obleko in obutev, marsikdo pa ne ve, koliko te množice zaslužijo v Savinjski dolini. V sezonskih dneh, ko se prične obiranje, prihajajo v Celje in Savinjsko dolino kar številni vlaki iz vseh krajev Slovenije in še celo iz Hrvat-ske. Preteklo leto je prišlo v Savinjsko dolino krog 8000 obiralcev, ld so zaslužili 3 in pol milij. din. Pred šestimi leti je prišlo v Savinjsko dolino še več obiralcev, saj ugotavljajo statistike celo nad 10.000 obiralcev. Značilno je, da prihajajo ti številni obiralci iz najbolj siromašnih krajev Slovenije. Tako je prišlo v preteklem letu 1706 obiralcev iz šmarskega okraja, 1514 iz savske banovine, 1195 iz ptujskega okraja, 437 iz mariborskega okraja, 271 iz konjiškega okraja, 268 pa iz laškega in drugih slovenskih krajev. Vsi ti obiralci so nabrali 2,300.000 mernikov svežega hmelja. Največ delavcev in obiralcev so zaposlili Žalec 2454, Šv. Peter v Sav. dolini 1061, Braslovče 1321,
Sv. Pavel pri Preboldu 696, Gomilsko 564, Petrovče 448, Polzela 428, Sv. Jurij ob Taboru 326, Vransko 149, Vegi. Pirešica 110. Kraji proti Vojniku so pred leti izsekali hmelj in tako po statistiki ugotavljamo, da imajo izmed vseh teh krajev še največ hmelja Škofjavas, Šmartno v Rožni dolini, nekaj pa tudi Teharje in Gomilsko. Mnogi v teh krajih pa so tudi hmelj sami obrali, ker ga nimajo veliko. Obiralci so zaslužili na mezdah 3,450.000 din.
Obsojen ubijalec izvoščka
Maribor, 20. januarja.
Dane« dopoldne se je pred tukajšnjim okrožnim sediščem zaključila znana žaloigra v Radvanju, ki je dne 9. decembra lanskega leta zahtevala! življenje mariborskega izvoščka Franca Šumandla^ V prepiru ga je v Radvanju zabodel v srce 30 letni čevljarski pomočnik Josip Topolčnik. Danes se je zagovarjal Topolčnik pred sodiščem. O razpravi smo v današnjem »Slov. domu« obširno poročali* Topo.čmk je bil obsojen na tri leta strogega zapora ter na tri leta izgube častnih pravic.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 21. jan.
»Im Westen nichts neues« — tako so se glasila stalna poročila iz nemškega generalnega štaba na zahodni fronti. Mi pa bi morali zdaj dan za dnem poročati »v vremenu ni ničesar novega«. Oblačno je, pa brez padavin, gorko, pa ne toliko, da bi lahko hodili brez sukenj. Pa se menda zima za letos že ni poslovila?
Na rešilni postaji
Smola mariborskega kavalirja
Sel ?e na Dunaf po bogato judovsko nevesto, pa se je razočaran
vrnil
Maribor, 21. januarja.
Protijudovsko gibanje v Nemčiji je ustvarilo čudne življenjske zapletljaje. Zlasti v avstrijskih deželah, kjeT so bili judje do prve tretjine lanskega leta priveligiran sloj ter eo bile mlade judovske neveste zaradi svojega bogastva in svojih dobrih rodbinskih zvez velika privlačnost tudi za arijske ženine. Prevrat pa je vse to na mah spremenil. Judje sc smejo v Nemčiji ženiti samo še med seboj ali pa z nenemškimi podaniki. Slednji pa so zlasti za ženski judovski svet sedaj velika privlačnost, saj prinesejo s seboj tudi inozemsko podaništvo in z njim inozemski potni list, ki je trenutno najdragocenejša pridobitev za nemškega juda. Judovske mladenke iz bogatih dunajskih rodbin so inozemske ženine bogato plačevale, da so jih poročili samo za toliko časa, da so lahko prišle kot njihove žene v inozemstvo, Tam so se zakoni takoj zopet ločili. To konjunkturo so izrabili zlasti Angleži, ker je angleški poti list pač še največ vreden. Pa tudi nadebudni zagrebški judje iz boljših rodbin so se nekaj mesecev po prevratu radi vozili na Dunaj po dunajske bogate neveste. Znana je tudi rodbina mariborskega industrijca, ki je za drag denar dobila angleškega ženina za svojo hčerko, katero je prevrat presenetil na Dunaju v njeni vili ter se ni mogla več vrniti domov v Maribor. Ni čuda, da
Je spričo takšne ugodne konjunkture tudi mariborskim ok6relim samcem zrastel apetit na bogate judovske neveste na Dunaju. Eden med njimi se je celo okorajžil ter je poskusil svojo srečo, vendar se je razočaran vrnil. Njegova zgodba je pa sledeča:
Sicer nekoliko prileten, pa že vedno zelo podjeten mariborski kavalir se je spoznal z nekom, ki ga je začel nagovarjati, naj oženi na Dunaju bogato judinjo, da bo dobila s poroko jugoslovansko državljanstvo. Čim bo svojo ženico spravil v Jugoslaviji, pa se lahko zopet ločita, če ga bo volja. Obljubil pa mu je za to ženitev bogato nagrado. Naš kavalir je nekaj časa pomišljal, nato pa je pristal. Dobil je z Dunaja denar za potni list in potne stroške in lepo naštiman se je z upov polnim srcem odpeljal tem čudnim pustolovščinam nasproti. Na Dunaju pa ga je čakalo bridko razočaranje. Pričakoval je lepo, mlado judovsko deklico, našel pa je že priletno matrono, ki je bila tako obilna, da je jedva šla skozi vrata. Pa tudi to bi še morda pogoltnil, da se ni nevesta izkazala kot skopulja. Po dolgem mešetarjenju mu je namreč obljubila samo 1500 mark nagrade, kar je smatral naš kavalir kot absolutno premalo, pa je raje odšel svoboden z Dunaja, kakor da bi ood takšimi okol-nostmi ženil.
jim je od včeraj na danes nekoliko odleglo. Vsega skupaj so vozili devetkrat. Ravno za pol manj kakor včeraj. Včasih že pride kakšen tak dan, ko ni posebno veliko voženj. Od zanimivejših slučajev bi bil omembe vreden le Šubelj, ki se je bil polil pri delu s tekočo litino po nogi. O tem pa poročamo že na drugem mestu. Reševalci 6o nam dejali, da si za noč s 6obote na nedeljo obetajo hujega prometa.
Mačkam In
boljši časi
ptom se obeto|o
Kontumao je bil ukinjen. Trije meseci so že minili, odkar je bila v mestu zapažena pasja steklina. Mestno poglavarstvo je zato z današnjim dnem ukinilo kontumac. Zdaj se mačkom in psom ne bo treba toliko skrivati. Všeč pa bo ta odredba seveda vsem prijateljem in gospodarjem teh štirino-gih živali.
It bolnišnice
Le redko mine- dan, da v ljubljansko bolnišnico ne pripeljejo kakih hujših ponesrečencev. Tako sta bila tudi nocojšnja noč in današnje jutro še dokaj »mirna«. Bilo je le nekaj lažjih »primerov«. Tako so pripeljali iz Kamnika tamkajšnjega učitelja Bogoljuba Ivana, ki je tako nesrečno padel doma na stopnicah, da si je poškodoval levo nogo. — Šublju Ivanu, ki je doma iz Luč in je livarski pomočnik, se je tekoča kovina razlila po desni nogi in je pri tem dobil precejšnje opekline. — V roko se je vsekal Virant Ivan, 14 letni posestnikov sin iz Tomiš-lja in so ga zaradi hude krvavitve morali prepeljati v bolnišnico. — Delavčeva žena Sever Milka iz Vevč si je doma pri padcu zlomila desno roko. — Ostermana Matijo, 23letnega kočarjevega sina iz Jesenovega vrha, pa je zbil z motornim kolesom v Banji loki Kajfež Anton iz Novih sel pri Kočevju. Osterman je dobil ogrebli ne in poškodbo po vsem telesu, ki pa so lažjega značaja.
Herw«y AKn:	178
Hntonio Adverso, cesarjev pustolovec
»Zaradi vas se ne moremo zadrževati.«
>Ne, ne, prav takle grem z vami, zdaj takoj «
»Kaj misliš, Vincenc?«
»Zakaj ne?« je odvrnil.
»No, stopite gor«, mu je dejal Antonio. »Beppo, stoj za trenutek.«
Medtem so se še ostali dijaki vsuli iz dvorane in stegavali svoje vratove za vozom. Zagnali so zmagoslaven krik in vik, ko je Aristide plezal na kozla. Toda on jih ni več videl. Voz se je iz Pise zaprašil v zeleno, hribovito pokrajino.
V Florenci so se ustavili samo toliko časa, da so se konji odpočili. Preskrbeli so Se nekaj potnih listin za Aristida in mu nabavili nekaj obleke, kajti fant je ušel v sami srajci, hlačah in telovniku.
Antonio in Vincenc sta bila zelo zadovoljna, ker sta vzela Ari--itlda s seboj. Veselejšega, bolj prebrisanega in uslužnega sopotnika bi bila težko našla. >Moja mati je iz Gastogne, oče pa iz Auvergne«. o pripovedoval fant. »Zat.o pa tudi vem, da so ljudje, moški in 'enske, lahkoverni in polni domišljije, toda glede življenjskih po-Irobnosti silno dobrosrčni. Da se le lahko od srca nasmejejo, pa je vse v najlepšem redu.«
Kmalu so pustili Toskano za seboj in že so zavili proti severu. Znamenja ob poti so bila tu žo drugačna in goveda so imela krajše rogove kot na jugu. Toskanska oblika križevega pota je bila smešno uitančno izgotovljena od kladiva do žebljev, podobe Kristusa pa ploh ni bilo, ali pa je bila tako zabrisana, kot mozaik iz svetišča llagia Sophia. Kar izogibala se je naravnim predstavam pasijona. Če o bile lepe ali ne, to Antonia ni zanimalo. Iz osebnih razlogov mu
|iogled na Križanega vselej privabil grenke, bolestne spomine. Svežnja iz Gallegovine, v katerem je bil Marijin kipec, do zdaj še m odprl. Kad bi Se malo počakal... Saj ga je imel pri sebi v zaklenjenem predalu ob steni kočije, prav tako, kakor so bili zaprti v kamrici njegove notranjosti najgloblji spomini in čakali...
In vendar je šel z njim v Italijo spomin na brata Krancoisn. In 'a spomin je motil njegov mir, ga marsikdaj pripravil do histeričnih, ragičnih in — kot je bil sam prepričan — naravnost norih dejanj, /inceno je dejal, da je bil čisto pijan od novega vina. »Vino ir leta Anno Domini '88«, je sam pri sebi mislil in se ozrl, ko je senca križa poti hušknila čez voz. »To je hila vsa nesreča. Ne bi smel toliko piti, niti starega vina ne! Vino naj bi bilo kakor hrana: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh..,«
V vsakem odmoru je našel svoj užitek. Zenske pri vodnjakih, gostilniške hiše, ki so bile napol hlev, napol pa človeško bivališče, ki jim je še vseeno ostalo nekaj antičnega, nekaj, kar je zasledil in doživljal ob Angeli. Bil je to osvežujoč, preprost in sam dober svet. Ves srečen se je prebudil zjutraj, ko so zaropotali vozovi in se jim je pridružila še zveneča govorica domačinov in kričanje otrok. Na dvorišču so grulili golobje in peli petelini, nekje je zameketala ovca...
Spomnil se je, da je v Afriki pogrešal vrabcev.
Toda dolgo ni užival v tem. Ko so prispeli v široko močvirnato ravnino, je zapihal mrzel veter od snežnikov in se boril s poletno vročino. Obsežna pokrajina je bila vsa zavita v meglo. Dolge vrste topolov so tonile v njej... Slišalo se je zamolklo zvonjenje, tam nekje od daljnih cerkva. Tako so dirjali vedno globlje v oblačno in mrzlo vreme.
Tedaj so tudi prvič zaslišali glas roga. Pogosto so srečavali francoske vojaške oddelke. Neka skupina vojakov jih je celo prisilila do tega, da so morali nekaj časa čakali kraj ceste.
Bili so že čisto blizu Milana, mesta pa niso mogli videli. Bila je že pozna noč, luna je §ijala nad mestom kakor svetla lisa v srebrni megli, ki je ovijala mestne hiše in zvonike znamenite milanske katedrale. A lidtel ob Scali je bil imeniten in tega nobena megla ni mogla preprečiti. Zadržali so se tani nekaj dni.
Stare konje so prodali in kupili štiri nove. To ni bilo odveč, čeprav je bila berlina lahka, saj so nameravali čez Simplon. Rajši so si izbrali to pot kot pa veliki Sant Bernhard. Prejšnje leto jo je uporabljal Napoleon, pa sta jo konjenica in topništvo vso razkopala. Razen nekaj vratolomnih ozkih poti, ki so bile le tu pa tam še uporabne, se je Simplon, ki si ga je Napoleon izbral za glavno prometno zvezo z Italijo, že toliko uredil, da je bil razen v prav slabih vremenskih razmerah prehoden za vojsko in vozove.
če morete od tukajšnjega francoskega poveljnika dobiti dovolje-njo za uporalio te poti, — na vašem mostu bi ga jaz skušal dobiti, je dejal hotelir —, boste videli, da je to prav gotovo najboljše.« Nič ni bilo lažjega Vincencu, kot da je dal svoje papirje žigosali: »Par la nouvelle rotite militaire.«
Aristide se je izkazal takšnega diplomata pri konjskih kupčijah, da mu je Vincenc priznal, da si je svojo vožnjo v Pariz že zaslužil. Vsa družba si je nabavila volnena pregrinjala, rokavice in tople plašče, kar se je Antoniu pri tropski vročini, ki bi zadostovala za parno kopel, v milanskem avgustu zdelo kar nespametno.
Po promenadi se je vozila milanska gospoda v ljubkih vozilih. Po njih je bil Milan žo najmanj dve sto let slaven. Ko so se peljali
skozi vrala, je berlino spremljala celo vrsta drugih vozil. Vožnja po promenadi je bila v Milanu ob dežju in soncu, v vojnem in mirnem času prav za prav dokaz, koliko je kdo v družabnem življenju pomenil. Kdor se je vozil tu s svojo kočijo, je nekaj veljal, drugače je ostal tam nekje v ozadju, kot da ga ni. Neko staro markizo, o kateri je bilo znano, da strada in živi le od zelenjavne juhe in skorjo kruha, so občudovali, ko se je vsak dan pojavila na promenadi v svoji še vedno lepi družinski kočiji z grbom in lakaji ob straneh. Ko ji je poginil konj, ji je mestno plemstvo na njen podpis preskrbelo drugega.
Milanci so imeli nekaj izredno španskega na sebi. Niso bili samo ti večerni sprehodi in vožnja s kočijo po popoldanskem počitku, tudi vedenje in govorica Milančanov je bila nekaj posebnega. Slovesno pozdravljanje in odkrivanje, rahlo valovanje črnih čipk in poslikanih slonokoščenih pahljač v vozilih — vse to je spominjalo Antonia na Alamedo de Paola iz Havanne in na Dolores. Milano mu je vzbudil hrepenenje po Dolores, kot je priznal Vincencu.
»Saj nima smisla takole begati po svetu sem in tja, ko je pa v vsakem mestu spomin na žensko, ki smo jo ljubili ali pa izgubili«, je dejal Vincenc malce ljubosumno, ko je že drugič poslušal zgodbo o Dolores in njeni »douleurs«... »Ce boš to še v Parizu naredil, ti sploh nobeno mesto več no bo všeč...«
>Odkod veš to, Vincenc«, je povprašal Antonio, ki je vedno podvomil v Vincencove kavalirske sposobnosti...
>Dragi moj,« jo nadaljeval Vincenc, »ko prideva v Pariz, te bom peljal v hišico v Rue do Vielle du Temple. Njen lastnik je zdaj neki mladi bančnik iz Livorna. Rad bi videl, da si jo ogledaš in da vidiš, kako je napredovala in postala moderna. Različne svetovne in napol rodbinske stvari se dajo v takšnem-lo na novo opremljenem hotelu zelo pripravno urediti. Po onem strahovanju zelo povprašujejo po njih. Potem lahko pošlješ po Neleto ali Dolores, ali pa —«
»Dolores ni ena tistih, po katere lahko pošlješ«, ga je razdraženo prekinil Antonio. »Glede Nelele pa sem ti vendar že pravil, da sem s takšnimi že zdavnaj končal. «
»No, no, starček, govoriš kot tisti, ki brez haska potuje od enega toplega zdravilnega vrelca k drugemu. Če se ne boš zasukal, boš še začel govoriti o poroki kot kak mladi zaljubljenec. Pomisli vendar na to, da nisi morda kak reven samec.«
»In vendar sem resno mislil na zakon.«
>2o res, toda ne na poroko, upam«, je zastokal Vincenc. To jo vendar nekaj čisto drugega.«
Od fu in tam
Število opozicijskih poslancev, ki se udeležujejo dela v Narodni skupščini, se je zmanjšalo za enega člana. Poslanec Stamenko Stošič, ki je bil izvoljen na listi dr. Mačka kot pripadnik skupine staroradikalov Ace Stanojeviča, je zapustil svoje stare prijatelje in prestopil v poslanski klub JRZ, obenem pa se vpisal tudi v*stranko samo.
Gasilsko četo v Zemunu Pri Belgradu sta pred dvema dnevoma obiskala minister za telesno vzgojo Mastrovič in minister brez portfelja Franc Snoj, ki je tudi starešina jugoslovanske gasilske zajednice. Gasilci so ministroma razkazali svoj dom, a mladi gasilci so izvedli nekaj vaj za gašenje ognja in reševanje ljudi iz gorečih poslopij. Vaje sta vodila vodja gasilske čete v Zemunu Branko Drenovec in Jurij Šišica.
Večje število novih železniških prog bodo letos izročili prometu. Med prvimi bo gotova proga Požarevac-Kučevo, nato proga Kraljev—Cačak in slednjič še proga Uetiprača— Foča, ki bo edina ozkotirna ter bo vezala Fočo. Bilpče in Gacko s progo Sarajevo—Belgrad. Z novo progo bo znatno skrajšana zveza Belgrada z morjem. Prihodnje loto pa bodo dovršene še sledeče proge: zveza Metkoviča z novim pristaniščem za Bosno in Hercegovino Pločami, proga Banjaluka—Valjevo— čačak, proga Bihač—‘Knin in proga Kuršumlija— Priština. Naša proga Črnomelj—Vrbovško pa ne bo Se tako hitro gotova, ker se je delo šele pričelo.
Nenavadno veliko ribo, katere jetra^ so tehtala celih 65 kilogramov, eta ujela z mrežo ribiča brata Jankuliča iz Mljeta. Riba je v naših vodah kaj redka ter je bržkone priplavala za neko angleško ladjo, ki se je ustavila v Mljetu. Mornarji jo imenujejo morski nosorog. Dolga je bila tri in pol metre, ob glavi je imela na vsaki strani po pet škrg, a jezik je bil dvakrat tako dolg kakor volovski. Jetra so tehtala 65 kilogramov. Ribica «ta ribo preparirala in jo sedaj vozita po večjih mestih, da bi si kaj prislužila.
25 kilogramov težak sarkom Je operiral no-vosadki zdravnik dr. Uzelac, Smilja Gostojič je opazila lani poleti na svoji desni roki, da se ji je pojavil velik izpuščaj. Sprva ni polagala na to posebne pažnje, ko pa je izrastek z naglico naraščal, je šla v bolnišnico. Tam ea jo obsevali, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Pred tednom pa je odšla v sanatorij k dr. Uzelcu. Zdravnik se je odločil za nagel poseg. Odrezal je ženi desno roko, kajti sarkom je bil ogromen, saj je tehtal 25 kilogramov, v obsegu pa je meril 154 centimetrov. Sarkom je namreč posrkal V6e hranilne snovi iz tele6a ter se je ženska posušila skoraj do kosti. Drzna operacija 6e je zdravniku posrečila.
Nekaj nad 500 divjih rac j« ustrelilo pet lovcev Slovencev, ki so se mudili pet dni ob izlivu reke Neretve. Zadnje dni so se začele ob izlivu reke v morje zbirati neštevilne jate^ divjih ptic, zlasti pa rac in gosi. Slovenski lovci so pet dni preganjali in streljali te živali in jih preko pet sto postrelili. Večino plena so razdelili med domačine, nekaj pa eo ga odnesli s seboj v Ljubljano. Kateri so bili ti erečni lovci, pa časopisje ne poroča.
Že petnajst dni imajo nenavadno gosto meglo v Skoplju. V vseh južnih krajih vlada zadnje dni skoraj poletno vreme. To je imelo z posledico, da se je nad mesto Skoplje in okolico vi e gl a gosta megla, ki je nevarna zlasti v večernih in jutranjih urah, ko zavira pregled in s tem promet. Večjih nesreč k sreči še ni bilo, pač pa se boje za naprej, ker ni kazno, da bi ee megla dvignila in razpršila.
Konkurence tovornih avtomobilov so se hoteli
na vsak način znebiti vozniki iz Arandjelovca v Srbiii Večje število voznikov se je preživljalo samo i tem, da so dovažali domačim trgovcem blago iz Belgrada. V zadnjem času pa so se pojavili tovorni avtomobili, ki so voznike skoraj izpodrinili. Zaradi tega so ee vozniki zbrali in so hoteli raz-hiti avtomobil nekega trgovca, ki je vozil blago. Z največjo muko se je trgovec napadalcev, ki eo bili oboroženi z motikami in vilami, rešil. Ko pa je za njim spet privozil nek tovorni avtomobil, so vozniki spet poskusili z napadom. Ker šofer vozila ni hotel ustaviti, so se začeli vozniki oprijemati ograje in plezati na vozilo. Šofer pa je pognal, nakar so napadalci drug za drgim počepali na cesto. Eden celo tako nesrečno, da ga je avtomobil pregazil.
Že po enem mesecu srečnega zakona je zaradi ljubosumnosti umoril svojo ženo musliman Muha-rem Šildedič. Fant se je več let vrtel okrog lepe Vasfije, dokler si ni izprosil njene roke. Prvi meseč je z njo preživel v slogi in ljubezni, dokler se ni v njem nenadejano pojavilo ljubosumje. Dolžiti je začel ženo, da je pred njim imela že druge fante in da se za njimi tudi še po poroki rada ozira. Ker so se te obtožbe in očitki gomilili iz dneva v dan, je Vasfija pobegnila k svoji materi. Na vse moževe prošnje, naj se vrne, je odločno odgovarjala z ne. Slednjič je Muharem sam stopi! prednjo in jo prosil, naj se vrne k njemu. Ker mu je žena tudi tokrat prošnjo zavrnila, je potegnil iz rokava pripravljeni kuhinjski nož in ;o žabo-del v srce. Potem pa se je šel sam javit orožnikom.
Oh navzočnosti svojih otrok je ubil svojo ženo in potem še sebe bivši trgovec Dušan Aleksič iz Kragujevca. Aleksič je tega dne praznoval svojo krstno slavo, zvečer pa odšel v gostilno in se napil, Sredi noči je prihrumel domov in brez slehernega povoda nekajkrat zabodel svojo spečo ženo, zraven katere so spali otroci. Ko se je prepričal, da je mrtva, pa se je Se sam zabodel v srce. Na krike prestrašenih otrok so prihiteli sosedje, ki pa niso mogli storiti drugega kakor prepeljati umirajočega morilca v bolnišnico. V poslovilnem pismu je Aleksič za svoje grozno dejanje krivil ženo, o kateri pa pravijo ljudje, da je bila zvesta in vzgledna in da pada krivda zgolj na njega samega, ker se je preveč vdal pijači in je pognal po svojem grlu tudi svojo zelo dobro idočo trgovino.
šibeni&ko pristanišče bodo temeljito preuredili in povečali za vsoto 25 milijonov dinarjev, t 'lih je dala v ta namen vlada. Najprej bodo zre-gulirali zaliv Dobrika, nato pa v njem uredili tudi vse pristaniške naprave. Nekaj milijoknov pa bodo Porabili za preureditev starega šibeniškega pristanišča.
Nova železniška normalnotirna pr°tfa °d Kraljeva do čačka v'Srbiji bo še letos dovršena in otvorjena. Čačak je bil svoj čas gospodarsko središče severozahodne Srbije,. toda to svojo Prednost je izgubil, čim je bila zgraiena normal-‘notirna železnica od Kraljeva skozi Kragujevac v Belgrad Čačak ie bil prezrt, zaradi česar je začela naglo pešati trgovina, obrt in »plnh gospodarsko delo Z novo progo bo mesto dobilo dnK»-o zvezo z Belgradom in bližnjimi mestt.
Pripombe o našem gledališču
Gledališče je javna umetnostna ustanova. Ustanova, ki od javnosti mcvalno in materialno živi. Zato mora javnosti — in sicer tisti ter takšni, od katere v obeh smislih živi, dajati V6e, kar javnost od nje pričakuje. Če gledališče tega ne dela in če to javnost v umetniškem, moralnem, idejnem oziru ter v njenih čustvih žali, potem mora biti pripravljena na ostra sodbo javnosti. Pripravljena tudi na prezir, na zanemarjanje, na odklanjanje.
Vodstvo gledališča, ki svojo nalogo do javnosti v vseh ozirih izpolnjuje, ne sme imeti strahu pred kritiko, kaj šele, da bi jo skušalo 6 temi ali onimi sredstvi in načini aneniogočati ali jemati z njimi pogum do kritike ljudem, ki nepravilnosti v gledališkem delu čutijo in si jih upajo javno pribiti. Strah pred kritiko je znamenje slabe vesti in neizpolnjenih dolžnosti v vsaki panogi umetnosti, najbolj v gledališču.
Ta strah pred kritiko, ki drzne kaj več kakor sama hvaliti, ki se drzne dregniti v kompleks V6eh umetniških in materialnih vprašanj, iz katerih se poraja kriza, ta strah je ena najznačilnejših označb za vodstvo našega gledališča. Kolikor bolj pada splošna vrednost gledališča, toliko večja je bolestna občutljivost vodstva za kritiko. Naše gledališko nehanje v zadnjih dveh letih kričeče priča o tem. Vodstvo našega gledališča — ne mislim s tem njegove najvišje osebnosti, marveč tiste, ki imajo v vodstvu prvo besedo, si hoče po vsej sili priboriti položaj 6plošne nedotakljivosti. Ker pri zunanji kritiki ne gre s fermani, je treba poskušati s sodnijo. Zdi se, da bomo kmalu tako daleč, da bo ob ravnatelj e vanju svobodnjaškega literata g. Golia in dramaturgovanja največjega sodobnega kritika g. Vidmarja ter ob upravnem dirigiranju izvenmuzikalno bolj kakojr muzikalno senzitivnega ravnatelja opere dovoljeno pisati kritike, odnosno hvalnice samo še gledališki reklamni referentki. Lahko bomo prišli še tako daleč, da se bo sedanje vodstvo gledališča ne le pred uslužbenci, marveč tudi pred javnostjo skrilo za svoj državni značaj in za zakon, da je V6aka kritika državnih ustanov nedopustna, še prej pa se bo morda postavilo na stališče, da V6aka negativna kritika škodi pridobitnemu kreditu gledališča in avtorja. V vsakem primeru je gledališču dana vsa zakonita podlaga za onemogočenje vsake neljube kritike. Potem bo g. ravnatelj drame lahko nemoteno polnil repertoar drame s svojimi »Dobrudžami« in »Črnimi mlakami«. Potem bomo lahko kar naprej gledali mužikovska tendenčna dela in kriminalno vzgojne »umetniško visoko-vredne stvaritve« a la »Svedrovci«, ki lahko žalijo umetniška, patriotska, moralna in celo zgolj do-stojnostna čustva javnosti, samo, da so znamenje upornega »progresizma« in da glavne vloge v njih dobro leže n. pr. ge. Severjevi. Nič zato, če pri tem višina naše gledališke kulture pada. Nič zato,
če je gledališko osebje po takem programu umetniško in človeško demoralizirano in ponižano. Nič zato, če zaradi padajočega obiska gledališče in najpotrebnejše v njem stiska denarna kriza. Glavno je, da je zadoščeno snobističnim kapricam nekaterih ljudi ter njihovih suflerjev.
Da vse te temne napovedi niso pretirane, priča nekaj zadnjih dogodkov, ki naj jih navedemo tu, če se že ni zaradi njih zganil noben čuvaj bontona ali celo. poklicni branilec kritične neodvisnosti.
Ravnatelj opere g, Polič je pred nekaj dnevi poslal grozljivo pismo najbolj avtoritativnemu in hkratu najobzimejšemu, žal preobzirnemu, ljubljanskemu kritiku V. Ukmarju. V pismu grozi kritiku z dejanskim obračunavanjem, ker si je upal zapisati, da neka pevka, ki je zasebno žena opernega ravnatelja, ni bila v opereti »Frasquita« na mestu — kljub obleki, za katero je dobila posebno lepo podporo 4000 din. Tega kritik seveda ni napisal. Zaradi te skromne opombe o pevki, pri- ■ vatno soprogi opernega ravnatelja — tvega kritik če že ne glave, pa vsaj nekaj reber, ko bo prvič zasedel svoj stol v operi. Prav ta vzgledni ravnatelj je kritika že prej nekoč na cesti skušal napasti — in ga bo najbrž spet. To je škandal, ki v naši gledališki preteklosti nima primere. In nihče se zaradi tega ni zganil. Ravnatelj opere sedi prav tako zmagoslavno na 6vojem visokem stolu. Ne grozi mu niti disciplinarna preiskava, čeprav našo opero na tako boksarske načine kompromitira. Tudi ee ni zganila nikaka umetniška ustanova ali poklicno literarno društvo, da bi branilo enega najbolj dostojnih kritikov. Kaj bi bilo, če bi se kaj takega primerilo najhujšemu slovenskemu kritiku g. Vidmarju, ki je funkcionar v nekaterih ustanovah za obrambo umetniške, torej tudi kritične svobode! Toda g. Vidmar je g. Vidmar, čeprav je kritik, in omenjeni kritik je pač kritik, morda celo je skrivaj črni, g. Vidmarju tako zasovraženi umetnostni kruh. Kaj zato, če navzlic Poličem, navzlic operetnim divam in umetniški mizeriji ljubljanske opere ter njenega žveiplenega ozračja dela tlako za povzdigo slovenske glasbene kulture! Taki delavci morajo služiti za tarčo direktorjem t boksarskimi težnjami. Kaj bi bilo e kritikom, če bi si bil upal zapisati n. pr. da kaka taka ali ona pevka že davno ne spada več v našo opero, da j« dovolj njenega gospodarjenja v opereti in izven nje, da je ta ali oni človek škodljiv za naš operni zavod. Kaj bi ee mu potem takem vse lahko primerilo, če bi enkrat žarko posvetil v naše operne razmere, če bi povedal svoje zadnje mnenje o tem, kar se zdi, da je danes postala naša opera in če bi hotel iskati krivcev.
Navedli smo najprej ta najbolj surovi in najbolj kričeč primer o tem, kako ee vodstvo našega gledališča kritike boji. Zal, da ni edini, treba bo navesti še nekaj drugih.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Divjačina dela kmetom veliko škode
Notranjci zahtevalo, da *e zajec izvzame Iz zaščite
Stari trg, 20. januarja.
Loška dolina je malo znana nižjim slojem, ker je oddaljena od železnice in ker ni v njej velike industrije, razen lesne, in ne radokopov. Tem bolj
pa je znana med športniki in lovci, ki dobro vedo, da se skriva po tukajšnjih širnih gozdovih našteto jelenov, srn in zajcev, ne manjka tudi medvedov in divjih prašičev. Včasih se pokažejo tudi volkovi iz južnih krajev, pa jih naši lovci hitro iztrebijo.
V »Sadjarju in vrtnarju« še vedno beremo o polemiki, tako imenovani »zajčji pravdi«, ki jo vodita na eni strani »Lovec«, na drugi strani pa »Sadjar in vrtnar«.
O zajcu danes ne mislimo razpravljati, želeli bi le, da bi se zajčja pravda enkrat za vselej končala tako, da bi bil zajec nezaščiten in da bi to golazen čimprej očistiti iz naših bornih sadonos-nikov in njiv.
Men je bil v naše gozdove uvožen pred kakimi 35 leti iz drugih krajev, in sicer prvotno v samostojno lovišče graščine Snežnik. — Takratna uprava graščine si je pod Snežnikom v Leskovi dolini ogradila večji kompleks gozda in zaprla notri jelene in košute, a ta del gozda je sedaj pod Italijo. Ko so se jeleni razmnožili, jih je takratna uprava izpustila v '.vojc širne gozdove, ki pa 60 bili ob meji kmečkih gozdov ograjeni z 2—2.5 m visokim plotom iz močne žice.
Ko je plot razpadel, so se jeleni razpršili tudi
v tanečke gozdove in se tako počasi privadili tudi na ljudi, da niso več tako boječi; končno eo se privadili tudi naših njiv in travnikov, ker jih kaj pak bolj mika sočnejša in tečnejša paša kakor pa v črnem gozdu.
Niso redki primeri, da vidijo ljudje po 10, 12, 18 ali celo 22 .košut in jelenov v enem tropu. Lahko si predstavljamo škodo, ki jo povzroči tako krdelo, kadar pride na njive in' pašnike. Kje naj dobi hrano taka tropa sedaj, ko leži sneg, kakor na mladih jelkah, na brestu, javorju, bukvi in le-ščevju. Razumljivo je,,,da je v kmečkih gozdovih večja škoda kakor v graščiskih, ker leže večinoma nižje in bližje naselij. Skozi vse poletje se je tu pasla, pa se tudi sedaj pozimi noče oddaljiti od tega pašnika. Čim bo skopnel sneg, se bodo jeleni pasli na detelji in oziminah, prišli bodo v sadovnjake ali na njive, kjer bodo požrli semensko peso in korenje. Pasli se bodo* vso pomlad in poletje na pšenici, ovsu, prosu, ajdi, koruzi in spet na pesi, repi in korenju, dokler bo kaj ostalo na njivah. Kmet se utegne tega ubraniti le v primeru, če pospravi vse napol zrele sadeže domov. V nasprotnem primeru pa se mora pravdati z lovskimi zakupniki.
Iz tega sledi, da je jelenjadi v tukajšnji okolici, posebno na zapadni strani doline, mnogo preveč. Zato naj poklicano oblastvo odredi delen odstrel jelenjadi. Odrediti je treba to že sedaj, čeprav je nastopil lovopust. Na ta način bomo vsaj nekoliko obvarovali pred popolnim uničenjem naša polja in gozdove.
Obmejni tatovi govedi
Maribor, 21. januarja.
Na meji se dogajajo razni zločini, ki v drugih krajih države niso tako pogosti. Zlasti pa so pogoste tatvine goveje živine in konj, ker zapeljuje bližina meje tatove, da ukradene živali pretihotapijo k sosedom ter jih tam skrivaj prodajo. Lc redkokdaj 6e posreči takšne tatvine povsem pojasniti, povrniti oškodovanim škodo ter tatove primemo kaznovati. Tak primer je prišel danes dopoldne pred mariborski mali senat. Zagovarjata ee 42-letni delavc Ferdinand Kadiš iz Vuzenice ter 39 letni Ivan Preglav, posestnik iz Vuzenice. Kadiš je ukradel v noči 16. novembra lanskega leta posestniku Ivanu Lipovniku na Tolstem vrhu par volov iz hleva ter jih je odgnal do posestnika Pregla* va, ki mu je preskrbel dva potna lista ter mu pomagal vole gnati do Marenberga. Vola eta bila vredna 5000 din. Kadiš pa ju je zamenjal na Remšniku za kravo in junca ter je dobil še 740 din na-plačila. Predno pa je kravo in junca prodal, eo ga orožniki že prijeli ter je Lipovnik dobil svoja vola nazaj. Kadiš pravi, da ga je Preglav nagovarjal k tatvini, ker je Kadiš Preglavu dolgoval nekaj denarja ter mu ga ni mogel vrniti. Razprava ob času poročila še traja.
športne vesti
Kratek telefonski pogovor o hockeju nam je pojasnil, kako in kaj je z glasovi o sestavi naše hokejske reprezentance, ki bo sla v Švico. Tehnični referent Jugoslovanske drsalne zveze, g. Vodišek, je »pozvonil«. Da ne bi bilo nepotrebnega razburjanja v Ljubljani in drugod, nam je povedal tole: Kako bo naša postava konec krajev sestavljena — o tem si še ni dokončno na jasnem. Glede Morbacherja pa nam je pojasnil, da je češkoslovaški državljan in kot tak seveda itak ne bo mogel zastopati jugoslovanskih barv.
Toliko, da ne bo kakšnih nesporazumov in nevšečnega govorjenja, ki je delu in trudu le v napoto.
Kraj	Barom eter-sko stanje	Temperatura v C°		n* — eo 2 S	Oblačnost 0-10	Veter	Pada- vine	
		“g	CQ , *r. ■« S a * E			(smer, iakost)	m/m |	vrsta
Ljubljana	7j1-6	104	6-2	94	mil. in	0	—	
Maribor	760-9	9-0	1*0	80	10	0	—	—
Zagreb	7646	11-0	3*C	8G	8	e2	—	—
Belgrad	7645	3-0	00	9C	5	SEs	—	—
Sarajevo	767■/	12-0	-30	9U	10	0	—	—
Vis	762-1	100	8*0	91	10	SE,	0*2	dež
Split	761-7	140	12*0	70	0	SF,	—	_
Kumbor	762-6	16-0	lu-C	70	7	SE,	—	—
Rab	7638	13-0	9*0	60	3	0	—	—
Dubrovnik	762-3	16*0	13*0	60	6	SE,	—	—
Vremenska napoved: Jutranja megla, sicer spremenljivo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena t Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 6.40 je bila srednje gosta megla in popolnoma oblačno. Ob 6.50 se je pričela megla naglo dvigati in je do 7 zginila. Ob 7.15 se je na vzhodni strani oblačnost pretrgala, na kar se je polagoma jasnilo, a je ostaglo deloma jasno in redka megla do 10.50. Ob tem času se je zopet pooblačilo in tako ostalo do 14. Od 14 do 17 se je oblačnost spreminjala, zvečer in ponoči pa je bilo oblačno.
Koledar
Danes, sobota, 21. januarja: Neža.
Nedelja, 22. januarja: Vincenc.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec, Rimska c. 31.
»V kraljestvu Dolomitov« je naslov predava* nju, ki ga bo imel v nedeljo g. prof. Janko Mia* kar ob pol 8 zvečer v cerkveni dvorani. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične elike. Pridite vsi, da elišite priljubljenega predavatelja.
Filozofsko društvo v Ljubljani priredi danes ob 6 pop. v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje o temi: Slutnja in intuicija. Predaval bo g. dr. Hrovat Emil. Vabljeni vsi; ki se zanimajo. Vstop prost.
Vabilo društvom in organizacijam. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrodelna združenja uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah, konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo svoje kulturne, gospodarske in socialne težnje. Zbirajo 6ile, da jih utrjujejo v borbenosti in vztrajnosti, da obujajo vero v svoje ideale in ji z novimi sredstvi iščejo novih potov širjenja. Ljubljanski velesejem bo letos od 3. do 12. junija. Uprava velesejma vabi društva in organizacije, da prelože 6Voje za leto 1939. nameravane prireditve v ta čas.
Kontumac psov in mačk ukinjen. Ker je od časa, ko je bila ugotovljena steklina pri psu neznanega lastnika, minulo že 3 mesece in ee do danes v področju mesta Ljubljane ni pojavil noben nov primer stekline, ukinja mestno poglavarstvo v Ljubljani z 21. januarjem 1939 na podlagi zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in tozadevnega pravilnika kontumac psov in mačk, ki je bil odrejen dne 21. oktobra 1938.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korjtkova nliea .18, telefon št. 36-24.
REDNI OBČNI ZBOR KRAJEV. ODBORA AERO-KLUBA
»Naša krila« bo dne 9. februarja 1939 v prostorih Auto-kluba, Kongresni trg, ob 20. uri.
Redni občni zbor oblastnega odbora bo istotani 16. februarja 1939 ob 20. uri. Samostojni predlogi morajo biti predloženi 15 dni pred občnim zborom.
Ljubljansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Sobota, 21.! Upniki — na plani Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 22. ob 15: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: Hollywood. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 23.: zaprto.
Torek, 24.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Ho!ly-wood.)
OPERA. — Začetek ob 20
Sobota, 21.: Roxy. Izven, Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Nedelja, 22. ob 15: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: Manon. Gostovanje ge. Zlate Gjtmgjenac. Izven,
Ponedeljek, 23.: zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota, 21. januarja, ob 20: »Kralj na Belaj novi«. Znižane cene. Delavska predstava.
Nedelja, 22. januarja, ob 15: »Boccaccio«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Pokojnik«. Znižane fene. Zadnjič.
Napad na kočevskega šol. upravitelja
pred sodiščem
Maribor
Prosvetno društvo na Pobrežju priredi danes v soboto zvečer oh pol 8 v Slomškovem domu na Aleksandrovi cesti 48 predavanje. O zgodovini Slovencev bo predaval šolski upravitelj g. Janko Živko. Vstopnine ni. Vabljeni vsi prijatelji pobreške prosvete!
Avtobusna proga Studenci se z današnjim dnem preloži zaradi slabe ruške ceste. Avtobus vozi po novem z Glavnega trga čez Kralja Petra trg po Dvoržakovi, Valvazorjevi, Smoletovi in Krekovi ulici ter naprej po stari progi. Postaje na novem delu so na križiščih sledečih ulic: Kr. Petra trg—Ruška cesta, Frankopanska—Valvazorjeva, Raičeva—tovorno skladišče, kolodvor— Studenci, Cankarjeva—delavnica.
Društvo gojiteljev malih živali v Mariboru ima jutri v nedeljo popoldne ob 14. uri svoj občni zbor v restavraciji Senica v Tattenbachovi ulici.
Kočevje, 19 januarja 1939.
Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem je bila včeraj kazenska razprava proti divjaškemu napadalcu Mediču Viktorju, ki je 10. decembra 1938 napadel šolskega upravitelja tukajšnje ljudske šole in ga z ročajem metle udaril po glavi, nalo na šolskem hodniku spotaknil, vlekel za noge, ter ga na ta način telesno poškodoval. Na razpravi je obtoženec dejanje delno priznal, zagovarjal pa ee je, da je bil razburjen. Obsojen je bil po § 181-1 na 240 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti na 4 dni zapora, pogojno na 1 leto, dočim se stroški kazenskega postopanja izreko za neizterljive
Prav tako sta bili na današnji razpravi obsojeni tudi mati in 6estra napadalca zaradi žaljenja časti g. upravitelja in njegove soproge. Obso-jeva je bila prva po g 297-1 na 120 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti na dva dni zapora, pogojno na eno leto, druga, Medic Antonija, na 120 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti ra dva dni zapora, pogojno na eno leto.
Zanimiva je bila izpoved kočevskega župana Lovšina, ki je kot predsednik krajevnega šolskega odbora sodišču povedal, da je Medic Anton, potem, ko je bil z odlokom banske uprave razrešen dolžnosti šolskega sluge in odpuščen iz službe, z od-
lokom uprave občine Kočevje mesto postavljen za hišnika šole občine Kočevje mesto, čeprav je povsem nepotreben, ker ima šola že novega slugo, poleg tega pa tudi nikjer v dravski banovini ni mogoče zaslediti na eni in isti šoli slugo, posebej pa še hišnika, ki v Kočevju nima po izjavi župana drugih dohodkov kot naturalno stanovanje, kar je pa seveda v bistvenem nasprotju z odlokom kr. banske uprave. Kaj takega je mogoče samo v Kočevju. Samo v Kočevju je mogoče, da so se na ljubo šolskemu slugi vlagale na okrajno glavarstvo razne ovadbe in pritožbe, naperjene proti šol. upravitelju. Zato bi bilo prav na mestu, da bi se kr. banska uprava v Ljubljani sama pozanimala za vse pritožbe in zapisnike, na katere se je moral šolski upravitelj zagovarjati. Tudi ne upoštevajo kočevsko pristojne oblasti odredb kr. banske uprave, kar se tiče razrešitve šol. »luge Tako je proti odredbi šol. sluga še dane« v stanovanju, kljub temu, da služijo na šoli vsi prostori samo šolskim in učnim namenom. Pri veem tem 6e je pa žena šolskega sluge še izrazila, da bo šol upravitelju toliko časa nagajala, da se bo moral izseliti iz šol. poslopja in prositi za premestitev na drugo šolo. Nujno je torej potrebno, da banska uprava naredi red in podrejena oblastva pouči, kako se morajo izvajati že izdani odloki.
Danes dve, tri iz Italije
Tudi v Ameriki naj vidijo italijansko umetnost
Italijani se najskrbneje pripravljajo, kako bodo uredili svoj razstavni paviljon na newyorški letošnji razstavi. Strokovnjaki, ki se razumejo na takšne stvari, zbirajo umetniške izdelke, ki bi mogli vzbuditi veliko pozornost na tej dozdaj največji razstavi ne samo med onimi Italijani, ki so se naselili v New Yorku in drugod po Ameriki, pač pa tudi pri ostalem občinstvu, ki bo gotovo v rekordnem številu prihitelo na razstavo. Italijansko in za njim drugo časopisje zdaj poroča, da so Italijani dozdaj že poslali v Ameriko okoli 40 najznamenitejših slik iz dobe renesanse in so vse te elike tudi že prispele v New York, in 6icer v najlepšein stanju — čisto nepoškodovane, ker so imele tudi med potjo skrbno varstvo. Zdaj pripravljajo drugo pošiljko slik iz 19. in 20. stoletja, ki bo zastopala moderno italijansko tovrstno umetnost in pokazala, da je neodvisna od tujih umetniških šol in vplivov.
Italija ima že 44 milijonov ljudi
Že' večkrat smo poročali o tem, kako v Italiji skrbe, da bi se število prebivalstva povečalo. Omenjali smo ob tej priliki razne podpore, ki jih dajejo novoporočencem, kako Mussolini sam sprejema novoporočene pare in jim poudarja, kako jih je vesel, ker vidi v njih osnovne celice, iz katere bo izšel bodoči, številnejši italijanski rod, za katerega je po kolnijah še mnogo prostora. Končno smo omenjali tudi davščine, katere italijanska postava predpisuje za tiste, Tei ne kažejo prav preveč volje, da bi se poročili in množili italijanski rod. Vse to italijansko prizadevanje je rodilo tudi lani precejšnje uspehe, ki jih najbolje prikazuje statistika rojstev in smrti. Samo lani se je v Italiji rodilo 1,031.193 otrok. To je največji prirodni prirastek, kar ga je italijanska statistika doživela v zadnjih sedmih letih, torej od leta 1931. Umrlo je lani 600.799 Italijanov. Rojstev je bilo torej 430.394 več kot pa smrtnih primerov, ali kar bi se z drugimi besedami reklo, število celotnega prebivalstva se je v primeri z letom 1937 v Italiji povečalo za 130.394 ljudi. Decembra meseca 1938 je bilo v Italiji 44,.056.000 ljudi.
„Samo" ie 2, 850.000.000 lir primanjkljaja
Italijanski minister za promet z devizami Gu-arneri je pred nekaj dnevi dal izjavo, v kateri se je zelo pohvalno izrazil o tem, kako je pasivnost italijanske zunanje trgovina v zadnjem letu nazadovala. Ce ne vštejemo trgovinskega prometa 6 kolonijami — je dejal omenjeni minister — je bilanca italijanske zunanje trgovine v letu 1938 pokazala samo še dve milijardi in 850 milijonov lir primanjkljaja. To je za Italijo na vsak način zelo razveseljivo dejstvo, če pomislimo, da je ta primanjkljaj leta 1937 znašal še pet milijard 739 milijonov lir. To znatno zmanjšanje je treba na eni
strani pripisovati precejšnjemu znižanja uvoza — Italijani namreč streme z vso odločnostjo za tem, da bi se mogli sami vzdrževati —, na drugi strani pa 6e je precej povečal izvoz iz Italije. Med drugim je treba poudariti, da se je posebno uvoz pšenice v zadnjem letu zelo zmanjšal.
Napredek domače kinomatografije
Predsednik filmskega monopola in predsednik italijanskega zavoda za kinematografijo markiz Paoluchi di Calboli je te dni podal predsedniku vlade Mussoliniju poročilo o tem, kakšni so bili uspehi, ki jih je pokazal monopol za nakup filmov v tujini. V tem svojem poročilu je med drugim poudaril, da je filmski monopol imel tudi to dobro stran, da se je v precejšnji meri zmanjšal izvoz deviz in »zamrzovanje« kredita v inozemstvu. Drug uspeh — ki je morda še bolj važen kot prvi — pa je filmski monopol dosegel s tem, da se je v Italiji poživila zasebna pobuda, kar je v veliki meri pripomoglo k precejšnjemu napredku in uspehu v domači kinematografiji.
Časopisje poroča, da je bil italijanski predsednik vlade s tem poročilom izredno zadovoljen in je dal markizu Paoluchiju še nekatera svoja navodila za delo ua tem polju v prihodnjem letu.
			
Mladi pingvin iz londonskega živalskega vrta je povsod, kjer ga ni treba. Na sliki ga vidimo, kako nagaja pri pomivanju kuhinjske posode.
20 letni madžarski liliputanec pri zobozdravniku.
Z vročino jih je krotil, pa se je sam spekel
Tudi paznikom po zaporih ni dovoljeno počenjati z jetniki po mili volji. 0 tem priča primer, ki se je zadnje čase dogodil v ameriškem mestu Philadelphiji. Tam so imeli nekega zelo vnetega paznika, ki je na vsak način hotel poboljšati jetnike na ta način, da jih je še potem, ko so bili že obsojeni in prepuščeni njemu v varstvo, nalagal prav posebno kazen. Za tiste, ki jih je imel najbolj »na piki«, je dal segrevati s pomočjo električnih peči manjšo celico ter je zapiral vanjo jetnike, če so ga preveč razjezili. Celico je včasih tako razgrel, da je bilo ozračje v njej za vsakega živega človeka že neznosno. Ko je videl, da ima ta ali oni kaznjenec že dovolj, ga je spet spustil ter mu zagrozil, da ga bo kar brž spet vtaknil v to »vročo luknjpe, če se ne bo vedel tako kot se spodobi. Pravijo, da je lani zaprl šest jetnikov v to celico ter jo segrel tako, da je bilo v njej celih 90 stopinj vročine. Tako so ga razjezili, da jih je pustil v celici celo noč, vseh šest. Jasno je,^ da te visoke vročine ni mogel nobeden njih zdržati. Zjutraj so jih našli vseh šest v celici mrtvih.^Njihova trupla so bila poleg tega še silovito opečeua. Zdravniki so nato celo ugotovili, da so nekateri med njimi v boju s smrtjo butali z glavami v zid, da bi se prej rešili teh peklenskih muk.
Nečloveškega paznika so seveda nazadnje le morali ovaditi. Prišel je pred sodišče, kjer 6e je moral zagovarjati za svoje zverinsko dejanje. Pa niti ni dobil preveč velike kazni — vsega skupaj le 18 mesecev težke ječe. Torej za vsako njegovo žrtev po tri mesece. Lahko pa je prepričan o tem, da niti teh 18 mesecev ne bi zdržal, če bodo z njim v zaporu tako postopali, kakor je on postopal s tistimi, ki so mu bili prepuščeni na milost in nemilost.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Kodelja, 22. januarja: 8 Kmečki trio — 9 Napovedi, poročila — 9.1") Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 0.4"» Verski govor (p:, ravn. Jože Jagodic) 10 A. Dvorak: Slovanski plesi, »inf. suita (plošče, Češka filharmonija, dir. V. Valich) — 11 Koncert kvarteta Pilili — 1*2 Klavirski koncert gdč. Vikt. Svihli-kove, sodeluje Radijski orkester — 13 Napovedi — 13.*J0 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Vse mogoče, kar kdo liočc (plošče po željah) — od 14.30 do 17 oddaja prekinjena — 17 Kmetijska urn: Zakaj so kmetijske organizacije potrebne (ing. Rado Lah) — 17.30 Za boljšo voljo in krajši čas (plošče) — 18 Alfonz Inkret: Sovražni kmalih živali — igrica (člani rad. igr. družine) — 10 Napovedi, poročila — 10.3(1 Nac, ura — 19.50 Dueti orglic in harmonike (gg. Petan France in Staniko Avgust) — 20.30 Koncert operno glasbe. Sodelujeta: gdč. Vera Majdičeva in Radijski orkester — 32 Napovedi, poročila — 22.15 Za ples in oddih (plošče)— Konec ob 23.
Ponedeljek. 23. januarja: 12 Iz daljnih krajev (plošče) —■ 12.4!3 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega ork. — 14 Napovedi — 18 Zdravniška ura (g. dr. Bog. Magajna) — 18.20 Nekaj valčkov (plošče) — 18.40 Melodije Paglavčeve pesmarice iz leta 1733 (g. dr. Josip Čerin) — 10 Napovedi, poročila — 10.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Godbe na pihala (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe iz restavracije Emona — Konec ob 23.
Dore O.
Francoski kino in film
Še pred nekaj leti smo občudovali edinole v ruskem filmu priprosto, obečloveško in vsakemu teatralnemu pretiravanju tujo igro, ki smo jo dotlej pogrešali pri francoskem filmu. Bil je 6icer duhovit, poln subtilnosti in espritja, a preveč ukoreninjen v lahni bulvarski komediji, opereti ali vaudevillu, da bi mogel zadovoljiti našega človeka. Ti filmi so nastali iz trgovskih nagibov. Bilo je to le gledališče, prestavljeno najprej na nemo, pozneje pa na zvočno platno, ter naj bi nudilo povprečnim posetnikom pestro in poceni zabavo, obenem pa brž nabasalo proizvajalcem in pred-vajalcem vedno žejne denarnice. Tem duhovitim komedijam so dale malce umetniškega prikusa ustvaritve velikih igralcev, kot sq Fernandel, Bach, Michel Simon, Jules Berry, Tramel Lesquey, Raimu in drugi, igralci pravega francoskega tea-terekega kova, polni duhovitega vzgona.
V zadnjih letih 60 se pa začela uspešno uveljavljati nova stremljenja, katerim je bil cilj umetniška izpopolnitev fracoskega filma. Pojavili so 6e ustvarjalci, polni umetniške ambicije in okusa, ki so nele skušali dvigniti kakovost filma in ga postaviti na splošno, občečloveško višino, temveč so mu hoteli izvojevati mesto, ki mu gre, podčrtati značilnost in posebne lastnosti filma, v katerih se razlikuje od gledališča. Po prvih, še malo uspelih poskusih Jeana Epsteina, Jeana Renoira in Jeana Chouxa se je s svojimi prizadevanji prvič postavil na uspešna tla Rene Clair.
To je filmski atvor v pravem pomenu besede. Sam zasnuje obeležje, režira sam, nezavisen od ozkosrčnih, trgovskih vidikov. Zato tudi uspe. Njegov prvi film, »Pans qui dort« (»Speči Pariz«), je bil prava senzacija za filmski svet in velja še danes kot ena njegovih najboljših stvaritev. Istega leta (1934.) je uprizoril filmsko satiro »Le dernier milliardaire« (»Zadnji miljarder«), nato »A nous la liberte« (»Nam 6vobodo!«), »Quatorze juillet« (»14. julij« — francoski narodnik praznik), »Fantome & vendre« (»Prikazen na prodaj«) in druge. Genialno je zadel najznačilnejšo in najoriginalnej-šo noto kinematografije. On je čisti predstavnik samostojne kino-umetnosti, zato ga prezirajo še vedno tisti, ki želijo na platnu videti gledališče. Jasnost in priprostost, ki odlikujeta n. pr. »14. julij« sta se zdeli spočetka marsikomu le plod nedovršenosti, nepopolnosti. Francoska povprečna publika je pogrešala še do zadnjega takozvano »scene a faire«, ki je tipična za buljvarsko komedijo.
Rene Clair je prvi v Franciji zlil v harmonično celoto vse filmske prvine. Igra svetlobe in senc se pod njegovim vodstvom prelije na platnu v doživetje, patos, junaštvo. Njemu se je razodela filmska kamera v vsej popolnosti in pokazala umetnost izkoriščanja vseh njenih bistvenih lastnosti. Svoje najboljše igralce Alberta Prejeana, Raymonda Cordyja, Paula Oliviera in druge si je vzgojil neposredno za film ter jih, razen Maxa Darlyja, ni prevzel z gledališč.
Drugi izključno filmski avtor je Jaques Fey-der. Njegov film »Le Grand Jeu« (»Velika igra«) je leta 1934. na mah vzbudil pozornost svetovne publike. Tudi on si 6am osnuje scenarij, vzgoji igralce in predela dialog s Spaakom. Kljub dolgemu tekstu njegovo delo ne učinkuje teatralno. Film »Pension Mimosas« se odlikuje v jasnosti in neobremenjenosti snovi in obdelave. Zadnja dva njegova filma »Kermesse heroique« (»Junaški sejm«) in »Les Gens du Voyage« (»Potniki«) 6ta dva nova dokaza njegove velike stvariteljske moči. Njegova žena; Fran?olse Rosay, bivSA članica gledališč Odeon in Opera-Comiquc, je vzbudila « priprosto, globoko občuteno in naravno igro občo pozornost že v njegovem nemem filmu »Gribiche« (lastno ime), svetovni 6loves pa 6i je pridobila v filmu »Grand »Jeu«.
Deloma tiči francoska filmska produkcija še danes v gledališki atmosferi. Med režiserje starega, teatralnega prepričanja šteje tudi markantni Marcel Pagnol. Komedija »Le Gendre de Monsieur Poirrier« (»Zet gospoda Hruške«) je kot film sicer izgubila 6Vojo literarno in umetniško vrednost, proslavila pa 6ta ga filma »Marius« in »Fanny«. Besedilo v zajemljivem marsejskem narečju, dolgi in učinkoviti nemi prizori, lepi posnetki južnih pokrajin so mu priborili priznanje ne samo v Franciji, temveč tudi pri svetovnem občinstvu. Vendar pa Pagnol vzlic velikemu prizadevanju ni zadel bistvenih lastnosti filma in tudi predzadnje njegovo delo, »Le Spountz« mrgoli značilnih odrskih potez. Šele njegov poslednji film »La Femme du Poulanger« (»Pekova žena«) očituje velik napredek v smislu čiste filmske umetnosti.
Še bolj od Pagnola je zajet v gledališki oder Sacha Guitry, ki dobesedno fotografira svoje in tuje komedije. Na tej poti so mu prednjačili nedavno umrli Leonce Perret, ki ie kratkomalo posnel kar na odru celo Moličrovo komedijo, kakor 60 jo igrali v Commedie Frangaise. Učinek je bil seveda porazen.	(DaljeJ
Haloni, ki so jih učenjaki spustili s strehe »Franklinovega instituta« v Philadelphiji v stratosfero. Opremili so jih z najnovejšimi pripravami za merjenje topline, zračnega pritiska in višine.
rtorman Railly Ralne:	30
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
Princ 6e nasmehne, pohvala mu je godila. Nato sc zagleda v tarčo. Kotlar je bil pravkar dvignil lok, napel teivo in sprožil.
Puščica je Švignila, da je 6 pogledom skoraj ni bilo mogoče spremljati. In že se zapiči, le prav malo bliže k središču rja-vosive krožnice, kakor se je bila prej zapičila puščica strelca Filipa.
»Sijajno 6trelja!« skoraj na ves glas '.akliče lady Marian v svoji vnemi. Vsa vesela je bila pozabila nase, na Robina n na to, da bi se z veselim vzklikom le izdala tej nečedni druščini. V hipu je po-iubila, ko je šla za glasom svojega srca, na V6e nevarnosti, ki so Robinu ta dan grozile kljub slavi, ki si jo bo po vsem videzu priboril v boju z najodličnejšimi lokostrelci iz vse Anglije.
»Kaj si ti nemara že prej kdaj videla tega fantiča?« brž pohiti princ Ivan brez dežele z naglim in presenetljivim vprašanjem. Lady Marian se zresni, namah ji postane jasno, kaj je bila v svoji nepremišljenosti napravila. Ali kaj naglo se znajde. Tako se napravi kakor bi bila užaljena ter odgovori omalovažujoče:
»Mar se jaz zanimam za kotlarje? Odkdaj pa to, prosim?«
Princ Ivan brez dežele umolkne, po turnirskem prostoru pa se razlegne glasen, močan glas. Glasnik zakliče razločno:
»Vidva... še enkrat! «
»Tarča je preblizu! Kaj je ne bi mogli prestaviti morda malo bolj nazaj?« zavpije s 6vojega mesta strelec Filip, ki je bil prepričan, da bo potem brez težave lahko osvojil zmago nad tem čudnim tuj-cem-meščanom ter 6i priboril zlato puščico, ki jo mu bo dala v roke sama prekrasna lady Marian.
»Prenesite tarčo za dvajset korakov nazaj!« zakliče glasnik.
In že eteko oprode ter preneso košaro za dvajset korakov nazaj.
»Tisoč zlatnikov dobiš od mene, če zmaga tvoj strelec!« pravi princ Ivan siru Guyju Gisboumeškemu. V mislih je pri tem seveda imel neznanega kotlarja.
»Jaz pa dam tebi, princ, svojega najboljšega strelca, če mi dovoliš, da kaznujem tega ... uskoka in upornika!« mu odvrne takoj sir Guy Gisbourneški.
»V redu! Nato pa rad pristanem! Napravi ž njim, kakor te je volja!«
Lady Marian je morala tiho poslušati to judeževsko barantanje. Vedno bolj je bledela. Zdelo 6e ji je, da jo bo zdaj zdaj obšla omedlevica. Oh, kako jo je gnalo srce, da bi stekla k Robinu in da bi mu zašepetala na uho, naj za božjo voljo zbeži, dokler še ni prepozno! Planila bi tja k njemu, se postavila predenj ter mu s svojim lastnim, slabotnim telesom zavarovala njegovo ljubljeno telo pred puščicami, ki bi jih vanj prožili kruti vojaki, — toda zdaj je že prepozno! Ah,
čemu je prišel sem v levji brlog, v zmajsko žrelo? Zakaj se je bil dal premamiti in prekaniti? Samo njeno ime ga je bilo privabilo, samo želja, da bi iz njenih rok dobil nagrado, zlato puščico! Ukanili so ti podleži njega in njo! Namah jo obide nepremagljiva želja, da bi se od 6rca zjokala tu pred vsemi. Tedaj pa zasliši zoprni glas nottinghamskega sodnika, ki reče:
»To je prav gotovo najboljši zadetek! Nemogoče je, da bi ga kdo še posekal! Stavim na Filipa sto zlatnikov!« je hitel veselo brbljati sodnik siru Guyju Gis-bourneškemu, ki je jezno in mračno povesil pogled k tlom
»Morda pa le ne bo zmagal Robin! Potem je rešen! Kajti medtem, ko bodo delili nagrade in ko bo ona dajala zlato puščico strelci. Filipu kot zmagovalcu, se bo Robinu Hoodu posrečilo uiti. Umaknil se bo, ali pa se bo prebil skozi vratc dvomih straž in skozi ljudske množice, p> se bo rešil!«
Vso jo je objelo drhteče upanje v njegovo rešitev in v duhu je že videla, kako sc je >-.čm izvlekel iz gozda. V teh mislih pa jo je prekinil hrum, ki se je bil razlegel po turnirskem oresteru.
Kotlar je stal popilnoma miren na svojem mestu. Lok je bil spustil ob levi nogi. Slekel je plašč in si jša vrgel k nogam. Po sijajnem Filipovem zadetku je s svobodno kretnjo spet dvigi.'l • s, napel tetivo, pomeril in «p '0*1'. Puščica je zasičala skozi jasni zrak in se zapičila.
In ko ga je lady Marian, kj je bila v strahu in trepetu za njegovo U6odo, ki si jo je s tem strelom nenote koval, povesila oči, spet pogledala, je bil že davno ustrelil ter je zdaj stal miren in po-
nosno vzravnan. Čakal je, da bi dobil iz njenih rok kot najboljši strmec in zmagovalec v nagrado zlato puščico.
»Prepolovil je Filipovo puščico! Kotlar je zmagal!« so na V6o moč vpili tisti, k: so že skraja bili s srcem na 6trani neznanega strelca, ne pa na strani mračnega, krepkega in nekoliko oholega Filipa.
Glasnik je ukazal, naj trobentači zatrobijo v znamenje, da je turnir končan. Lady Marian je prebledela še močneje in po vsem telesu jo je obšla taka 6labost, da bi sc bila skoraj zgrudila. Noge 60 se ji šibile, bilo ji je kakor če bi «e je lotila huda mrzlica. Vsi so stali, ko je Robin Hood s samozavestnimi koraki in ponos-
no dvignjeno glavo stopil pred princa Ivana brez dežele in pred njegovo spremstvo. Lady Marian je komaj, komaj še stala na nogah. Čutila je, kako ji^ pod atlasno obleko od samega razburjenja in strahu, kaj se bo zgodilo z Robinom, burno bije mlado srce, kako hitro ji beži kri po žilah in kako naglo ji drevi v glavo.
»Kako ti je ime?« ga vpraša princ.
»Godfrey iz Sherwooda!«
»Le kako je mogoče, da zna kotlar tako dobro streljati?«
»Nič ni preprostejšega! Saj 6e mora tudi kotlar braniti pred izdajalci in razbojniki!« odgovori na ves glas in ostro Robin Hood ter se pri tem občroč pod-boči.
»Slovenski dom« iihaia vsak delafuik ob 12. Mesefna narofolna 12 dfn. ta inouemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarje«, ulica 6/II1 Telefon 4001 do 4005. Upraras Kopitarjeva nliea «.
2« Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani; K. Cfii, Izdajatelj luž, Jože Sodja. Urednik; Mirko Javornik.
(Foto: Wamer Bros.) »Nič čudnega- saj sc mora tudi kotlar braniti!«