y:. 5!«>viTka.
rt am 9 9 MJJi. /
mit ^^ Beilageii__(!n(> <?>,. i:>n
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaia vsak čatrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njem, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udie „Katoliškega tiskovnega to«" dobwi)o tki Grel posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravni^tvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
naročnino, iaserate in reklamacije.
tnaerate ae ptaftij« od enoctopne petitvrste za ankrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila"
stana beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Eno I^to vojska.
Dne 25. julija m. 1. je avstr. poslanik zapustil Belgrad, ker nam srbska vla<Ja ni hotela dati popoi- j nega zadoščenja zaradi serajevskega umora in ved-nega vznemirjanja naših jugoizhodnih pokrajin. Dne 28. julija je Avstrija napovedala Srbiji vojsko.
Za Srbijo se je takoj zavzela Rusija in zdaj se je začela velikanska borba z Rusijo. Skraja so oe spopadale le prednje straže, V drugi polovici mesca avgusta pa so se že začele resne in obširne bitke v izhodni Galiciji in na Rusko-Poljskem, Od dne 22. do '25. avgusta je bila bitka pri Krasniku. tej je sledila bitka pri Komarowu, obe sta bili za nas zmagoviti. Toda izhodno od Lvova, kjer smo se srečali z Rusi dne 24. avgusta, smo se morali umakniti ruski premoči in cela naša fronta se je pomikala nazaj. Ves ruski naval so začetkoma morale vzeti naše avstrijske čete na se, kajti Nemčija je bila do sredine oktobra preveč zaposlena v Franciji in Belgiji. Se le s tem časom se je začel na francosko-nemškem bojišču stoječ boj iz strelskih jarkov, ki je polagoma omogočil Nemcem da so lahko začeli tudi proti Rusom pošiljati svoje čete.
Začetkom oktobra je že začela aivstrijska armada, pomnožena prviC z nemškimi silami pod vodstvom generala Hindenburga ofenzivo in sicer proti Varšavi in Ivangorodu. Avstrijski del prodir(ajočih zavezniških armad je zdržal spopad z Rusi, toda Hinden-burg še je bil preslab in se je moral po 26. oktobru umikati proti nemški meji. Mi ž njim. Ko so se nemške četo nanovo uvrstile, se je začelo zopet prodiranje avstrijsko-nemške armade in Rusi so bili v prvi .polovici mesca decembra pot snjeni na črto Dunajec — Ni da—Pilica— Bzura.
Na tej črti so zdržali do maja letošnjega leta, kajti z novim letom so začeli svoje glavne moči zbirati v Karpatih. Za vsako ceno so hoteli predreti našo karpatsko fronto ter se razliti s svojimi četami bo ogrskih planjavah. Toda naše izredno vrlo vojaštvo pod modrim vodstvom generala Boroeviča je stalo kakor nepremakljiv zid in se ni dalo premakniti. Dne 20. marca se je morala uuati trdnjava Prz-emysl radi pomanjkanja živil. Na to so bili v aprilu posebno Jhudi boji v Karpatih. Toda vse zaman.
Dne 2. maj!a so je začela v Galiciji ob Dunajcu in Biali od našega vojskovodje Konrad-Hecendoria bistroumno zasnovana ofenziva proti Rusom. Ruske čete so se morale umikati in izginiti tudi iz Karpatov. Dne 3. • julija je bil Przemysl zopet v naših rokah. Dne 22. junija je padel Lvov. Na to se obrne .glavna sila avstrijsiko-nemške armade proti severu, kjer danes stoji blizu črte Iwangorod—Lublin—Holm„
Na srbskem bojišču smo mesca avgusta vdrli v Srbijo. Potem se je začela srbska ofenziva, ki se je ustavila s porazom timoške divizije pri Mitrovici. Koncem oktobra so bili Srbi izgnani iz naše zemlje. Začela se je nova ofenziva z naše strani. Dne 2, decembra je general Franck zasedel Belgrad. Našo čete so prodrle do Kragujevca. Tocla na to smo se zopet umaknili. Vendar je srbska armada tako izčrpana in zmučena, da se do danes ni povspela do nove ofenzive. Z dnem 23. decembra je sprejel nadvojvoda Evgen vodstvo naših balkanskih čet.
Dne 23. mala nam je Italija napovedala vojsko. Na vojno napoved je takoj odgovorila naša ¿e nikdar premagana mornarica pod poveljstvom admirala Hausa, drzno je napadla italijansko obal. Na suhem zaman buta Lah v našo goriško, koroško in tirolsko fronto, ne more nas premakniti niti za kopale. Naše vojaštvo koprni po trenotku, ko bo dovolj
ojačeno, lahko začelo z ofenzivo tudi na južnem bojišču.
Hrvaški vojni duhovnik.
Z italijanskega bojišča se poroča:
Po bitki pri Plaveh, na katero bo naša armada lahko za vse večne čase glddala z opravičenim ponosom,, je divizijski župnik Lovrič obiskal s\ojo vrle Dalmatince, kateri so v boju izvrševali čudeže junaštva.	i
Ko so Dalmatinci opazili svojega divizijskega župnika, se jih je polastilo veliko veseije in tekmovali so med seboj, kdo bi bil prvi, ki M o prihodu dušnega pastirja poročal majorju T u r u d i j i, če-gar čine bodo v bodoče opevale dalmatinske „gusli." Kakor otroci svojemu očetu, če mu imajo sp*oročiti veselo sporočilo, tako so pridrveli junaški Dalmatinci k majorju z besedami :„0n je prišel! On je prišel!" Major je v pozdilav divizijskega župnika po bratov-sko objel. Ko je župnik svoje vrle čete nagovoril v posameznih oddelkih, se je podal na prostor, ki je bil določen za skromno častniško obednico na tem bojišču.
Globoko ganjen se je tam vzdignil junak od Drine in Soče, major Turudij,a, in jo divizijskega župnika nagovoril s sledečimi besedami: „Bitka ob Soči bo eno izmed najlepših poglavij v zgodovini naše slavne armade. Ti, preljubi naš dušni pastir, si k tej slavni zmagi, ki bo v zgodovini brezprimeren zgled junaških činov, veliko, zel - veliko pripomogel. Ne orožje, ne smrtonosne krogle, temveč navdušenje naših vrlih vojakov je zmagalo. To navdušenje pa si ti vnel v srcih naših vojakov. Ti si našim ljudem v-lil duha vzvišenega junaštva, ti si moje junake, pre-dno so šli v določene jim strelske jarke, navdušil za cesarja, prestol in domovino; ti si jih spremenil v leve! Po tvojih nepozabnih nagovorih si sam rokel: „Čudeže bodo delali! Ljubljenemu vladarju bodo napravili veliko veselje!" Tvoje prerokovanje se je izpolnilo. Junaški čini mojih vrlih vojakov ob Soči so najlepše Tvoje plačilo. Ti si pri polku, ki je ovenčan z vencem zmage, posebno pa pri mojem bataJjonu zaslužil večno slavo."
Kakšen je Lovrič, takšni so vsi hrvatski in slovenski duhovniki, ki delujejo na bojišču.
Savinjčani kljubujejo Italijanom.
Pionir Ivan Jordan iz Goto vel j nam piše z italijanskega bojišča:
Več -Slovencev, pred vsem Savinjčanov, nas je skupaj pri jedili stotniji in se prav dobro zabavamo. Da našim znancem malo dolg čas prikrajšamo, opišemo v par vrstah, da tudi nas pionirje ne pustijo I-talijani mirno opraviti svojo nalogo. Bilo je namreč ravno na Sv. Petra večer, ob isti uri, ko smo v mirnem času Savinjčani še najbolj krepko obhajali do-tične župnije patrona. Razšli smo se sem in tam, da t opravimo svoja kritja, ki so bila razb&ta od težkih neprijateljevih granat. Bilo nas je pet Slovencev sku-: aj, ki smo imeli nalogo, popraviti kritje, katero je i-nielo pri kraju na prednji strani veliko luknjo od granate. Vreme ni bilo ugodno; grmelo je, se bliska^ lo in deževalo. Komaj smo očistili razvalino kamenja in napravili lego za kamen na kamen, udari granata za korak pred kritjem, da so padali debeli Kosci kamenja na streho nase postojanke in čez nas. Za trenutek je bila že druga granata skozi prednji zid v našem kritju. Ker je bil zid debel, ni bilo škode, samo nekaj kamenja se je udrlo. Bilo je seveda vse i retreseno in nevarno, da nas ne bi podsulo. Razšli smo se tli in tam izven kritja. Granate so padale tako gosto, da nihče ni vedel prostora, kam ne bi granata udarila. Napravil sem nekaj korakov v bližnjo ':imo, že pade granata ob strani, močen zračni pri-t sk me pahne daleč proč v jamo in mi odnese čepico, d,a še sedaj ne vem kam, Počasi se zopet vzdignem in grem malo naprej, kjer vidim1 intanterista ležati. Vsedem se poleg njega.. Ko ga natančneje malo t ogledam, mu vzamem čenico in se ž njo pokrijem, ker sem videl, da njega pač ne bo več zeblo v glavo.
Granate še vedno padajo tu tam, a ne več tako gosto. Sel sem počasi nazaj na, delo, moj prijatelj je delo že nadaljeval, pa tudi drugi so počasi. prišli sku-; aj ter smo naše delo popolnoma izvršili, čeprav so nas Italijani celi čas malo plašili. Poškodovan ni bil od nas nihče. Največ škode sem imel jaz1, ker sem i-mel tilače raztrgane in koleno malo razkraspano.
Mnogo pozdravov Savinjčanom in vsem spod-nještajerskim Slovencem pošiljajo: Ivan Jordan, Go-tovlje, Friderik Šelinšek, Janez Tuš, Jožef Cretnik, J. Lobnikar, Grajska vas, in Rudolf Rus.
Obmejni Slovenec, ki se bori že na tretjem bojišču.
Korporal Jakob Polanec, doma iz Dobrenja, župnija Spodnja Sv. Kungota, je bil ranjen že na srbskem in ruskem bojišču. Sedaj, ko je okreval, so ga poslali Še na italijansko bojišče, odkoder nam piše dne 18. julija:
Lafisko leto na god sv. Jakoba sem še svoj i-mendan veselo obhajal med svojimi znanci in sorodniki. Kmalu nato pa nas je domovina klicala na boj. Poslovil sem se od edinega brata Janeza, ki je že dal svoje življenje za domovino, poslovil sem se zadnjikrat od ljubeče mamice, ki so med tem časom doma umrli. Nisem jih mogel pokropiti, ker sem bil tisti čas na krvavem bojišču.
Hude čase sem doživel v Srbiji in Rusiji, bil sem dvakrat hudo ranjen, a Bog mi je dal zopet ljubo zdravie. Sedaj se borim proti hinavskemu polen-tarju, kateri je postavil pred naše postojanke silno močno, a malo korajžno armado.
Mi se Italijana prav nič ne bojimo. Veliko zab]a,vo imamo, ko nam v begu kažejo krvave hrbte in pete. Italijan ima grozne izgube. A naše niso tako velike. Sicer pa nas čuva Marija, ker se borimo za pravično stvar, Italijan pa za hudobuo reč. Mnogo pozdravov pošiljata zvesta tovariša Jak. Polanec in Filip Kline, doma od Sv. Miklavža pri Ormožu.
Dokler slovenska, kri po žiL h
teče, so ragonr bo gor j 6!
Z italijanskega bojišča nam poročajo hrabri slovenski fantje, 'doma, iz okolice župnije Planine, la-ko-le:
Že precej časa se nahajamo na Krasu, katerega površino obstreljujejo polentarji z neštevilnimi granatami, ki drobijo le ubogo kamenje, ker nas le malo kedaj zadenejo. Seveda nas slovenskih lantov se ogibajo, kot bi se nas bale. Zato smo še hvala Bogu zdravi in veseli ter si zapojemo tuintam kako domačo, da je kar veselje. Polentarji si ne upajo priti preblizu nas, ker predobro vedo, da jim potem ne bi dobro polenta teknila. Kajti če krogle iz avstrijskih pušk zažvižgajo, Italijani že jokajo in če topovi za-grme, že pokažejo pete.
Dokler slovenska kri po žilah teče, in v prsih bije nam srce, branimo mi domovje naše, in sovragu bo gorje! Z združenimi močmi za cesarja in domovino!
Vse prijatelje in bralce „|Slovenskega Gospodarja" pozdravljajo vojaki telefoničnega odseka: Mihael Salobir, Ivan Smigove, Martin Melanšek in Franc Smid iz planinske okolice doma.
Vsak padli Avrstrijec stane Italijane 10 000 kron.
Alojz Weiss, doma iz Krčevine pri Mariboru,
nam piše dne 21. julija z italijanskega bojišča.
Bilo je dne 1. julija že proti jutru, ko pridemo v strelske jarke, ki so pra.v ugoano narejeni in proti slabemu vremenu zavarovani. Naši fantje ... pešpol-ka se prav dobre voljo splazijo v nje. Kmalu prisije ljubo solnce in pozdravi nas lepi dan. „Danes bode vroče", si govorijo. Bilo je res tako. Proti 7. uri zjutraj se začne difvji ples» Prva granata pade na lovo
stran, druga na desno in tako nadalje. Sovjražnik je nas pozdravil z divjini ognjem. Srapnel zä šrapne-lom, granata za granato nas pozdravlja. Pokalo je tako, da se k^ar zemlja trese. Ali samo pokanja se pa naši hrabri fantje ne ustrašijo, samo da sovražna krogla cilja ne zadene. Predi in zadi za nami frči kamenje na sto metrov visoko. Pogum in korajžo mora človek imeti v takih ur)ali3 kj pa je našim fantom tudi ne manjka. Sovražna artilerija strelja veliko, a malo zadene. Vsaik mož, ki ga tukaj zadene, velja Italijana najmanj 1 0.0 0 0 kron. To se pa pravi: zal 0.0 00 kron streliva porabi, popred kot en naš mož pade.
Kakor zmiraj, tako nas hočejo tudi sedaj tu in tam preslepiti. Na primer: Nekega dne pridejo tu k nam trije Italijani Rudečega križa, ali z nosilnicami in zastavo z rudečim križem v roki v znamenje, da hočejo svoje mrtve in ranjene proč spraviti, ker prejšnji večer je bil hud boj. Ta zastava je pomenila, da naši fantje ne smejo streljati, kar tudi niso. Ko se I-talijani potem odpravijo, začne naenkrat pokati strojna puška, . ki so jo. skrivoma z nosilnicami prinesli pred naše jame. Sedaj ne pridejo več, ker so dobili svoje plačilo. Imel sem tudii priložnoat govoriti z nekim ranjenim Italijanom. Na vprašanje, kje je bil ranjen, mi odgovori: „V nogo in roko. Dobili smo povelje, naskočiti avstrijske strelske jarke. Ker pa nismo hoteli iti naprej, streljala je lastna artilerija od zadi v nas."
Vidi se, da italijanska infanterija, nima koraj-že. Iz tega se jasno spozna, da je še sovražnik danes po osemtedenskem boju na tistem mestu, kjer je bil od začetka vojske, in je tudi upati, da ne bo dalje prišel.
Naši fantje so vsi pri najboljši volji. Mi si zapojemo tu in tam kako pesmico iz domačega kraja. Vreme je sedaj ugodno in lepo. laz in moj prijatelj Ambrož se spraviva v najino votlinov 1 ki ni nič kaj posebnega, vendar prav ugodno narejena in proti Šrapnelom zavarovana, Če ravno v zemlji. Tukaj napraviva včasih s kartami kako igro. Tako mine dan za dnevom. Pozdravljamo vse bralce ,„Slovenskega Gospodarja"! Alojz Weiss, doma iz Krčevine pri Mariboru, in Franc Ambrož, kmet iz Rošpaha.
Italijanom avstrijski svinec ne diši.
Valentin Debelak, vojak na južnem bojišču, kmečki sin iz Št Jurija ob Taboru in ob enem trgovski pomočnik, ki je posebno na slovetsko-nemški meji pri Sv. Duhu na Otrem vrhu deloval in veliko pripomogel, da se ie tam izobraževalno društvo ustanovilo, piše dne 13. julija č g. Ferd. Žganku, kaplanu v Dobju pri Pianini naslednje pismo:
Predragi! Gotovo Te bo zanimalo, če Ti nekoliko obširneje popišem svoje doživljaje. Ko smo se podali na jug Italijane klestit, je bila naša prva dolžnost, si napraviti strelne jarke in skrivališča Slišal sem bil nekdaj o katakombah; ob tej priložnosti sem se spomnil na nje, ko smo po dnevu čepeli kot jazbeci, po noči smo se razleteli kakor netopirji. Aeroplani (zrakoplovi) so nas hodili tudi zmiraj obiskovat Pa poslali smo jim nekaj svinca in že so napravili „Kehrt euch!" To življenje ni trajalo dolgo; dobili smo povelje in odriniti smo morali drugam. Ko smo ležali eden din v nekem m*lem gozdu, smo po noči ob dežju odrinili v naše nove postojanke.
Ko prispemo na vrh hriba, so nas vsled močnega h (iskanja Italijani oparili, na kar se je vsula toča krogel na nas; mi smo se seveda hitro vrgli na tla v mokro travo, kljub temu, da nam ni ravno dobro prijalo to izvanredno Rneippovo zdravljenje. Po hudem naporu smo vendar sreč no došli v naše postojanke Ker ni celo noč prenehalo nič deževati, je seveda pridno teklo na nas. Drugi dan zgodaj z'utraj so n*m polentarji poslali par šrapnelov in granat v pozdrav. Par dni potem je bilo skoro popolnoma mirno. Dne 23 junija so začeli ti zlodjevi „kaclmoharji" a silovitim topovskim streljanjem, katero je trpelo celih 17 ur; naš hrib je bil ves v ognju. Granate in šrapneli so leteli kakor toča. To je bilo tuljenje in žvižganje, da je pretresalo kosti in mozeg.
N»š hrib se je tresel kakor ob potresu. Čez 10.000 šrapnelov in granat je priletelo ta dan na našo stran. Sreči je bila ta, da so Italijani previsoko ali prenizko streljali. Iigube smo imeli neznatne.
Ko sem gledal in poslušal to italijansko bakljado, sem si mislil: „Ta le gramoz, katerega so danes Italijani napravili z granatami, bi zelo prav prišel *a naše ceste na Štajerskem, na katerih istega tolikokrat primanjkuje." Ne smeš si pa misliti, da je naša artilerija molčala, nasprotno, ona je prav pridno pošiljala s sigurnostjo železo Italijanom, da so morali prav hitro menjati svoje postojanke. Naša artilerija kakor sem videl, izvrstno strelja. Pa tudi streljanje naših motornih baterij dela velike preglavice Italijanom, ki ne morego tega nič kaj dobro prebaviti, ker jim napravlja prevelike luknje. Italijanska infanterija je za nič. Poskušali so nas parkrat napasti, pa svinec naiih puškjim ne ugaja, naš* artiierija jim p^glje nekaj urnega železa in hitro napravijo „Itufšrit". Enkrat je pribežalo nekaj Italijanov pred naše postojanke, očividno, da bi jih mi ujeli. Mi smo si pa mislili: „čemu vas rediti?", in spodili smo jih nazaj. Nekoč smo bili kakih 30 korakov oddaljeni od Ita-lijano/. Ker so bili oni spodaj, smo valili kamenje na nje.
Zdaj vidi polentar, da se pretaka pri Avstrijcih ista kri po žilah, kakor 1. 1866, in da si bo razbil glavo ob dvoglavem avstrijskem orlu.
Pa tudi v duhovnem življenju se je marsikaj spremenilo. Vsa brezbožnost je minula. Častniki kakor moštvo no-
si neustrašeno svetinjice in križce okoli vratu. Ono grozno preklinjanje je minulo in vsak rad sklepa roke in prosi božje pomoči in varstva. Da, kdor moliti is Boga ne pozna, uaj se na vojsko poda. Tu sem naj se pridejo oni prosvit-ijenci in svobodomisleci učit, tu se jim bi odprle oči in bi drugače govorili in pisali, kakor so delali dosedaj. Da bi našle te skromne vrstice odmev tudi v vstah mojih roja kov, bi bila moja srčna želja. Pozdravljen!
Lahe so potegnili.
Ferdinand Koren, rudar iz Idrije, piše dne SO. junija iz K... na Primorskem:
Danes smo napravili imeniten špas s polentarji. Na neko osamljeno pečino smo po noči privezali ob koncu ročnega vozička prazen, neraben sod (v o-bliki topa). Zraven smo pristavili za stražo slamnatega vojaka v stari avstrijski uniformi. Po vrvici pa smo „jhaterijo" zvezali z varnim zavetiščem, da smo lahko vso stvar nekoliko pregibali. Zjutraj so Lahi naš kjanon kmalu opazili, dasi ga nismo . izpostavili čisto na videk, ampak za kamenje, ki naj bi služilo za kritje. (Takoj so jeli sprožiti topove na slamnato stražo, ki se je. semintje majala. To je trajalo dober četrt ure. Ko so nazadnje izpodbili skialo in top, je šlo vse v dolino.
Rusi oboroženi z lesenimi hlodi.
Franc Hrastnik piše dne 11. junija svojim domačim v St. Lovrenc nad Mariborom:
Ljubi mi stariši! Nekoliko Vam popišem svojje bivanje v bojnem karpat^kem gorovju. Sedaj sem v bolnišnici vsled ozebline nog. Sedaj se mi je začelo na desni nogi gnojiti. Svojo operacijo sem hvala Bogu že prestal.
Dne 21. marca, v rlaizburjeni noči, ko je razsajal strašno mrzel, snežen vihar, smo dospeli po težavnem sneženem potu, ki ga bom pomnil vse svoje žive dni, v to le bojno, Karpate imenovano gorovje. Ves zmučen sem mislil, da bomo tam gori našli kakšne barake. kamor bom malo položil svojo trudno in težko glavo. A našli smo le par iz hojevih vej sestavljenih brlogov, ki se niso vteliko ustavljali groznemu viharju, pa še ti nam nekjaterim niso služili za takratni odmor, kajti nemiudoma nas je šlo nekaj tar koj na paitruljo. Vlačili smo se med 2—3 metre debelimi sneženimi nasipi. Obleka mi je postala kot lesena, obraa mi je krila ledena skorja, zdelo se mi je, kot bi mi rezal meso raz njega. Pomilovanja vredni vojaki, ki so se pred najani mesca januarja in februarja tu gori na tem sneženem gorovju že tako hrabro borili z Rusi. Dne 25. marca sem se kot črnovojni|k udeležil prvič ljutega boja. Rusi so pridrli od obeh strani od spredi in od zadi. ker je bila naša bojna črta na desni strani predrta. Bilo jih je kot listja in trave, da, je vse zamrgolelo po vrhu, pritulili so kot znoreli. Imeli so dve vrsti orožja, eni puške, drugi pa lesene kole ali hlode. Kaj ne, čudna prikazen rua modernem bojišču! D-ali emo se s krogljami in na bajonet, da so kar ovilile svinčenke mimo mojih ušes, a moja glavta je še ostala cela, gotovo ker je na tfapi bila pripeta podobica naše ljube Brezm)adežne„ Zaman je bila naša kora|jža, vsled velike ruske premoči smo se morali nagloma umakjniti, a sovražnik nam jo hitro sledil in nas še trikrat med potjo obstreljeval. Žalibog, izgubil sem tam gori zvestega prijatelja Albina Kraner, kmečkega sina iz naše župnije. Bil je res blagia in poštena duša. Poizvedel sem le toliko o njem, ker sva se bila v temni noči razgubi-la, da je bil ranjen in je gotovo prišel v ujetništvo. Bog daj, &a se vrne zopet zdrav. To je bil zame prvi spopad z Rusi in sem si ga tudi najbolj zapomnil, kajti navijati sem jo mor(al čudno, da me ni dosegla ruska golazen. Od tedaj naprej sem bil tolikrat v o-gnju, da ne vem gotovega števila povedati. Prepričan sem, da me ščiti moja mamka Marija, pod koje varstvo sem se pred odhodom na bojišče popolnoma izročil. Velikonočni prazniki so bili plač tudi dokaj živahni. Vse tri dni nas je obstreljeVala ruska artilerija. Na Velikonočni pondeljek mi je ruska granata z zemljo pomešala mojo juho, ki sem si jo sam priprar vil, ali meni se ni nič hudega zgodilo.
Kako smo z Rusi zamenjali bojno srečo in so jo oni navijali pošteno pred nami, kako se nam godi sedaj tu v Galiciji, pa prihodnjič, kadar bom zopet i-mel priložnost. Komaj sem končal to pismo, zapuščam zopet našo bolnišnico in.se vračam ob palici nazaj - na bojno črto. Na snidenje!
Slovenci ne pobegnejo.
Domobranec Franc Grabner, doma iz Maribora, piše svojemu prijatelju Francu Krajnc na Melj-skem vrhu:
Živo se spominjam 28. junija lanskega leta, čo-gar obletnico obhajamo v tako žalostnem položaju. Res je, da smo vsi slutili, da bo sledilo vlsled hudega zločina, ki je zahteval kot žrtev našega prestolonaslednika, Še mnogo, a da se bo toliko krvi prelilo, ni nihče sanjal. Danes, dne 28. junija, se je služila sv. maša za vse padle vojake, ki so se borili in žrtvovali svoje mlado življenje za domovino in cesarja. Bili smo vsi do srca ginjeni, ko nam je gospod vojni kurat Jožef Pintar o sedanjem žalostnem stanju go-
voril. Nato pravi: Naj se vsak pri sv. maši spominja svojih padlih tovarišev in naj moli zanje, katere sedaj krije črna gališka zemlja! Da rečem: Spominjal sem se jih, kajti skoraj sem edini pri našem polku, ki sem še pri polnem zdravju. Skoraj bo minulo leto, kar sem tukaj na bojišču. iOh, kiajko srčno si želim še enkrat /videti milo slovensko domovino. O, kako srečen, da, presrečen bo tisti dan. ko bodo stopile mo|je noge na slovensko zemljo.
Naznanim Ti tudi, da smo Rusom zadnjič dali „fejst" po piskrih. Hoteli so nas dne 20. junija ujeti, a naše strojne puške so jim prepevale našo cesarsko himno, ki jih je tako iznenadila, da so nam kar pete pokazali.
Čeravno so žalostni časi, pa vendar mi slovenski fantje ne izgubimo korajže in si večkrat zapojemo jcakjšno slovensko pesem, največkrat pa to : „Le naj ropoče in bobni, iz tisoč topov naj gromi, naj krogle križem švigajo, Slovenci ne pobegnemo!" — Te pozdravlja Tvoj prijatelj Franc Grabner.
Slovenskim fkntom ne upade pogum.
Josip Munda, doma iz ormoškega okrajs, nam
piše iz khodne Galicije:
Hudi bitki dne 8. junija je sledila druga nič manj srdita dne 12. junija. Sovražnik seje daltč umaknil in zasedel višine cb Dnjestru Na večer dne 8. junija smo se mu približali tako biku, da so nas dosegle njegove fcvin-ienke V jutro dne 12. junija je bilo krasno; na vie zgodaj •io nas pozdravljali škrjaačk' s svojim petjem, Rusi pa a kroglami iz svojih z žičnimi ograjami dobro zavarovanih o-topov. Okoli 5. uro da naš priljubljeni stotaik povelje, naj pripravimo za „Naprej!" Predstavljali smo si v duhu ta dan, v katerem bo treba spet marsikaj prestati, pa slovenskim fantom ne upade pogum. Na mladih o-brazih se je bralo navdušenje ia čakali smo še samo povelja, da jo udarimo proti sovražniku. Med silnim streljanjem se zasliši naenkrat povelje „Naprej !" Kakor razdraženi levi poskačejo naši junaki iz svojih ra silo izkopanih jam. V tem oziru zaslužita v prvi vrsti potvalo naša vrla četovodji Ivan Jelenko, doma iz Oplotnice in Jakob Baš iz B r a s 1 o v č. Prvi je prejel že prej dve hrabrostni sveticji, drtsgi pa je bil odlikovan sedaj.
Navzlic hudemu ruskemu streljanju smo drveli vedno dalje in dalje, tako daleč, da smo bili oddaljeni od sovražnika še samo 800 korakov. Pri tem je prišlo naše desno krilo v nevarnost obkoljenja. Že smo si predstavljali v duhu obkoljenje v Sibiriji, kar nam prihiti na pomoč ... lovski bataljon, ki je naše desno krilo podaljšal in tako prekrižal Rusom njihove načrte. Mi. dobro vedoč, da sovražnika ne bo tako lahko pregnati iz njegovih dobro utrjenih postojank, se zakopljemo. Tukaj se zopet zrcali junaška vstrajnost naših slovanskih korenjakov, ki so mcrali prestati celi dan v silnem ognju ruskih krogel in vrh tega še prenašati silno vročina in grozno žejo, ker vode nismo mogli dobiti.
Postojanko ob Dnjestru, ki smo jih zavzeli, držimo -tedaj trdno v naših rokah. Večkrat so sicer že Rusi poskušali predreti našo bojno ¿rto, pa vselej so se morali s krvavimi glavami vrniti. Vsem mojim dragim domačim, prijateljem in znancem iskrene pozdrave!
iVaj skala poka, dob se lomi, Slovenci zvestobe ne prodamo.
Predtopničar Jožef Korpar, doma iz Oslušovee pri Veliki Nedelji, nam piše dne 22.. julija s severnega bojišča:
Po doljgem času imam spet priliko, oglasiti se v Vašem cenjenem listu in nekoliko pojalsniti, kaj vse mora človek v tej strašni vojni preživeti. Spočetka, lahko rečeno, je vsakega oblijvala kurja polt,, ko so se zaslišali topovi in prasketanje pušk. Oblački raz-počenih šrapnelov so bili na gosto, kakor jata golobov, ki so se pa počasi večali in izginjali. Koliko mraza je že vsak prestal, koliko žeje in gladu! Sedaj se nam radi tega ni več treba pritoževati. Vse to in še veliko hujše reči pretrpi rad vsak za obrambo mile domovine. Veliko jih je, katere bodo stariši, žene ali otroci težko pogrešali, kateri so že žrtvovali iu svoje življenje. Sedaj so zbežali moskali čez veliko reko Dnjestr, po nekaterih krajih so naši že tudi na drugi strani. Tamkaj so se Rusi precej dobro zakopali. Po nekaterih krajih jim seveda to ne bo mnoge pomagalo, naše havbice jih bodo že izsule. Splošno imamo tu pri topništvu veliko premoč. Upamo, da bo do bežali marsikateri Rusi mimo svojih domov, ne da bi se zanje zmenili in še dalje. Ko Ruse premagamo, pa smo pripravljeni, maščevaiti se s sveto jezo nad odpadniki na jugu, da bo tako kmalu izpolnjena slovenska narodna pesem:; „(Skala poka, dob se lomi, zemlja vsa se trese, bratje složni, stojimo trdni, kakor zidi grada!" — Pozdrav!
Kmetijstvo je prva podlaga vsaki državi.
M. V. iz Št. Lovrenca na Dravskem polju piše z ruskega bojišča:
Dolgo časa že nisem imel priložnosti za pisanje, ker pregovor pravi: Kuj železo, dokler je vroče! In ker je Rus postal sedaj precej mehak, smo ga tudi tolkli, da se je čisto skrivil proti Rusiji nazaj. In
29. julija 1015.
„8 h O V 13 ti S K I GOSPODA K."
Siran 3.
Kakor se sprevidi iz tukajšnjih ureditev, so Rusi že mislili za gotovo: Galicija je naša. Polja revnih ljudi so vsa lepo obdelana in obsojana, drugo je tudi že vse lepo v redu in snagi. Do junlov in velikih j udov' skjh podjetij pač niso imeli usmiljenja. Judovske hiše in tovarne so porušene do tpl. Čudno se mi je pa zdelo, ko sem zdaj po osmih mescih prišel v kraje,ki sem jih že lani obhodil, ali pravzaprav malo bolj po domače povedano: preletel, da. je še talko urejeno.
Zdaj so vse države prepričane, da je kmetijstvo pr,va podlaga države, posebno v vojski. Kateri ljudje so t utaj? Večinoma kmečki in revni ljudje, Odkod so tisoči konjev, odkod vsak dan na tisoče klavne živine? Vse od kmeta! Odkod vzamejo, da vozijo vsak dan vlak za vlakom: žito, krompir, seno? Ali morebiti to mesta pridelajo? Ne, tudi kmet! Prej je moral kmet s klobukom v roki hoditi po pisarnah, a zdaj najdejo sami pot v tvojo žitnico in tvoj hlev. In
prej se ni smel nikamor vmešavati. A zdaj sprevidi-mo, da edinost je prvi steber države. Ko bi ne bili e-dini,* bi nas že davno bili naši sovražniki, pozobali. Pa zadosti tega.
Kako ste kaj doma? Bog nas varuj še ene zime tukaj učakati; ker letošnja zima v Karpatih je naredila več revežev kakor pa kirogle. Pa če se ne misli celi svet uničiti, potem bomo vendar enkrat u-čakali mir. Srčne pozdrave Vam in vsem Sentlovren-čanom! Z Bogom domovina, mili moj slovenski kraj!
Dne 25. junija piše: Srčne pozdrave iz glavnega, mesta Galicije! Dobro se imamo tukaj, ker nam je pustil ,,'Muskal" na razpolago lepe zaloge živeža. — Kmalu bode čist zrak po Galiciji, namreč od Rusov, potem pa bomo Še polentarju malo lase zmešali. Z Bogom za domovino! Pisati ne vitegnem veliko, ker moramo hiteti, da očistimo Galicijo smeti!
(Nadaljevsnje pisem na 7. strani)
rec, Italijani ne bodo osvojili čeri!" Italijanom so lu-čali kamenje jv obraz. V boju z rokami smo se bili z bajoneti, sekirami, lopatami, da, celo z zobmi, Naša rezervna kadeta Šole in Gelb sta bila v tem boju ranjena. Na pomoč je prišlo pol stotnije pod poveljstvom poročnika Pollacka. Trobentami so trobili k naskoku kakor leta 1848. Odmevalo je od skalnih sten. Nad-poročnik Femen je a svojo stotnijo izvršil protina-skok. Italijani so morali zapustiti postojanko, ki je le 100 korakov bila pred nami, in se umakniti na goro na oni strani. Zvečer je nastopil razmeren mir. 0-spredje jo posejano z italijanskimi mrliči. Tako je naš bataljon dokazal, da se zamore domovinska ljubezen in hnvaška hrabrost upirati tudi trikratni premoči italijanskih čet. . Nj. ekscelenca general Boroevič jo brzojavil: „¡Živijo bataljon! Slava palim junaci-ma!« Po prizadevanju častniškega zbora, se je uvedlo zbiranjo za slv<#ce padlih junakov. Zbrali smo že nekaj sto kron in jih pošljemo v Zagreb.
Boj v zraku.
Avstrijski zrakoplovec je dne 25. julija v piav zgodnjih jutranjih urah metal na italijansko mesto Verona bombe. Ubitih je več oseb, porušilo se je dvoje hiš in ena tovarna. Prebivalstva se je lotil grozen strah.
Dne 20. julija-zvečer je avstrijskio letalo metalo bombe na italijanske postojanke ob Soči. Italijani so zrakoplov obstreljevali s šrapneli. a ta se je srečno vrnil.
Italijani dan za dnevom opazujejo z zrakoplovi našo železnico pri Nabrežini in pri Divači ter sempa tje mečejo na njo bombe, ki pa svojega namena niso dosegle.
Dne 23. julija, zvečer ob pol 8. uri, so se nad južnotiroiskim mestom Riva pojavili trije italijanski zrakoplovci. Vrgli so osem bomb, ki so pa, padle le samo v Vrtove in prazne ulice.
Iiače na italijanskem bojišču.
Naš znanec Jurij Stegnar iz Loke nam piše z bojišča ob Soči: Na kratkem pečevju je zelo mnogo kačje zalege in kuščarjev. Nekatere so debele kakor človeška roka,. Mnogokrat je kača nevarnejša kakor italijanska krogla.. Ko se vojak od silnega napora zlekne za kako pečino in ga krogla ne more zadeti, pa ga piči strupena kača. Posebno hudo je za ranjence, ki obležijo na pečini. Ce kača ovoha kri, se priplazi blizu ranjenca in se mu zarije v rano. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da umre med Italijani vsak dan več sto vojakov samo radi kačjega( pika.
Gromcnjo topov v Ljubljani.
Poroča se: Gromenjjie topov je bilo v nedeljo, dne 25. t. m., posebno dobro slišati. Natančno se je moglo, razločevati jasnejše poke poljskih topov od globokega basa havbic in možna,rjev, Zljasti v predpol-dfanskih in opoldanskih urah je sledil votel grom za gromom. Vzrok, da se je v nedeljo slišalai bojna nevihta z italijanske meje tako dobro, je pač ta, da je bila zračna akustika vsled deževja posebno dobra in da j«, prihajal, od meje sem ugoden veter.
Kolera v Italiji.	%
V Benetkah in Veroni je začela razgrajati kolera. V Rimu že sedaj vlada velik strah pred njo. —, Vso gosposke ženske, ki so sedaj stregle bolnikom, zapuščajo bolnišnice.
Zopet uspfšen napad na italijansko obal.
Dne 23. julija zjutraj je zopet zelo uspešno obstreljeval oddelek našega vojnega brodovja italijansko izhodno morsko obal v dolgosti 160 km. Močno poškodovanih je bilo 5 italijanskih železniških postaj, 1 pa popolnoma upepeljena. 4 lokomotive in veliko železniških vozov je bilo uničenih. Poškodovan je bil tudi važni železniški most pri mestu Pedaso, porušenih več železniških skladišč, 1 svetilnik, 1 železniški tunel in še več drugih v vojaškem oziru važnih poslopij. Značilno je za italijansko vojno brodvje, da je mogel naš oddelek vojnega broclOvja. mirno in popolnoma nemoteno obstreljevati italijansko morsko obal, in povzročiti škodo, ki znaša na milijone, ne da bi se bila pokazala kaka italijanska vojna ladja. Italijanski list „Stampa" sicer priznajva velikansko škodo, katero je povzročilo avstrijsko obstreljevanje, a vsem italijanskim listom jc prepovedano objaviti visokost te povzročene škode.
Koliko je doslej izgubila italijanska mornarica.
Po osmih tednih vojsko ima italijanska mornarica sledeče izgube: dne 24. maja: torpedni ru-šilec ..Turbine"; dne 1. junija: mornariški zrakooiov „Citta di Ferrara"; dne 2G. junija: en podmorski čoln; dne 5. julija.: ena torpeddvka,; dne 7. julija: 10.400tonska križarka jAmaflti" in dne 18. julija pa: 7350ton.ska križarka JGiuseppe Garibaldi." A naša mornarica v tem času nimia, niti rvvlmanjše izgube, italijanska mornarica pa kljub navedenim izgubam niti najmanjšega uspeha.
Nova krvava bitka na Goriškem še ni krneana. — Naši Ita lijane povsod odbili. — Sovražnik ima velikanske izgube. — Slovensko in hrvaško junaštvo. — Nov drzen napad na italijansko obal.
Maribor, 28. julija.
D e s e t dni že divja nova krvava b i t -ka ob S o č i. Preteklo soboto, dne 24. julija, je srditost te bitke nekoliko ponehala. Zadnje dni pa so se ogromni italijanski napadi na naše uostojanke pri Gorici ponovili zopet z velikansko silo. Sovražni navali na Doberdobsko gorsko planoto in na ostale naše postojanke so bili zopet popolnoma ;p d b i t i, Italijani so po porocdHi nepristranskih vojnih poročevalcev izgubili zadnje dni ob Soči -— eno tretjino svoje tamošnje armade.
Ob koroški meji se artilerijski boj za Na-b o r j e t nadaljuje.
Na tirolski fronti pa se vršijo le manjše praske in topovski oge|nj. Tudi tukaj ni prišel I-talijan ne za korak naprej.	/
Težki boji ob Soči.
Monakovski list ,,'M. N. N." opisuje boje, ki so se vršili pretekli teden ob Soči in pra,vi: „(Boji ob Soči se dajo primerjati samo z onimi dnevi o Velikino-či, ko so Rusi na prelazu Dukla hoteli na vsak način predre ti. Kadorna zasleduje natančno isto taktiko brezobzirnega žrt\|ova)nja človeškega maiterijala! Vedno naraščajoča, viharna poplav svežih čet se izliva sedaj že več dni nepreneihoma proti našfim postojankam. Vedno priderejo zopet novi, pripravljeni polki, katerim se potem večkrat posreči, doseči naša kritja. Boji mož ob možu ponoči ob bajnem svitu žarometov so tako strašni, da še ni bilo kaj takega v tej vojni. Kajti Dalmatinci, že v miru smrtni sovražniki Italijanov, hrvaški velikani in planinci se vržejo z nepopisljivo silovitostjo na Italijane, tako da se morajo vrniti ti skoro že pred ciljem. Čeprav se laški napadi še nadaljujejo, se da oklepati že iz sedanjega ugodnega položaja, da bo izid (Velike bitke prav uspešen za Avstro-Ogrsko." (Opomba uredništva: In tako ie tudi bilo. Tudi v drugi veliki bitki so bile i-talijansko žrtve zaman!)
Bitka ob Soči ena najhujših in najstrašnejših v svetovni vojni.
Bojevanje ob soški črti, ki se je razvilo v najhujše in najstrašnejše boje svetovne vojne, traja dalje z obnovljeno silovitostjo in Še ni videti odločitve. Tudi v sedanji bitki ob Soči je naperjen glavni napad Italijanov na Dober'd ob s ko planoto, katero obsipavajo z strašanskim artilerijskim ognjem. Iz vodljivih zrakoplovov vodijo italijanski artilerijski o-pazovalci ogenj na vse strani in je naUijajo celo na posamezne vozoj.e in osebe. T. r i d n i so tulili topovi skoro n e p r e n e h o m a„V,<ršilo se ie zopet strašno streljanje; z občudovanja vredr.o hrabrostjo se držijo naše vrle čete in če se posreči sovražniku vdreti vi kako našo postojanko, se ne veseii kaj dolgo svojega uspeha. — Drugi sunek Italijanov je naperjen proti Gorici, za katero se razvijajo vedno novi boji, v katerih je imel sovražnik po iz.avaii ujetnikov že prav težke izgube; poseli 10 en italijanski armadni zbor je izgubil pri tem že tretjino svojega moštva.
Gorica.
Italijanski polkovnik Barone piše v „jTempsu": V Gorici in okolici se izpopolnjujejo utrdbe na hribih, nad mestom posebno močno; tukaj so postavljeni tudi topovi največjega kalibra. Ni mogoče, kaj storiti proti mestu, dokler niso v naših rokah vse utrdbe, ki obdajOiifl mesto. In ker vzvišena lega utrdb onemogo-čuie artileristično predpripravo, stanejo ti napadi o-bilo krvi. — Treba, pa tudi pribiti, da so dobili Avstrijci ojačenja in da jih še vedno dobivajo."
Lah Gorice nc sme dobiti!
Goriški „Novi Cas" piše: jMi tu ob meji občutimo še posebe vojne grozote. Zapuščene hiše, razdejana poslopja, oskrunjena, svetišča, prelita, kri nam govori več kot vsi opisi, ka<j je vojska. Pa pogum! Proč s strahom, proč z bojaznijo in trepetom! Posne-majmo srce stare ženice v Podgori, ki je stala r>a cesti pred svojo hišo, v kateri je živela celili 05 dolgih let. Bila je rojena v njej, se veselila, v njej kot otrok in dekle; ,;v njej se je poročila, v njej pestovala svoje otr. ke. V hišo pa ni mogla več, ker je bila že vsa v razvalinah. JMati pogum!" — „Bog daj, da bo Lah kmalu vržen nazaj! Na Sveto Goro pojdem. da. se Materi bož.i zahvalim in ji darujem za cerkev, kar imam!"
Ni mislila, nc na bedo, v, kateri se je nahajala, ne na, hišo, ki -je ležala podrta pred njo, njeno srce je bilo rolno zauapanja in poguma; njCno srce je verovalo na zmago in nrslilo pred lastnim podrtim domom, kako bi ; omagalo zidati hišo Mariji v čast!
¡To je duh, ki ga moramo imeti vsi! Naj se raje vsa Gorica zdrobi v prah in v pepel, sam o «d kij je podli sovražnik ne dobi! Gorica je lepa, a iz podrtij bi vstala še lepša; pod Lahom bi pa bila sužnja. Suženjstvo pa je hujše k o t srni r t."
Tržaški namestnik v Gorici.
Kako neresnične so vse govorice, ki so se pretekli teden širile o Gorici, češ, da je padlla, nam najboljše spričuje to, da je v petek, dne 23. t. m., obiskal tržaški nbimestnik Gorico in sprejemal zastopnike različnih uradov. V poročilu o svojem obisku pravi namestnik, da se je zno,v< prepričal o domoljubnem zadržanju našega goriškega; ljudstva;.
Naši domači junaki.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča, da se naše domače štajerske čete vseh vr^t borijo ob soški fronti z neprimernim junaštvom in tekmujejo v iz-vanrednih hrabrih činih z drugimi četami. Veliko število naših rojakov je predlaganih v odlikovanje. — Naši slovenski Štajerci, kakor je že razvidno iz raznih pisem, ki jih priobčujemo na drugem mestu, so v boju proti verolomnemu Italijanu res dika in ponos naše armade. Naši hrabri fantje in možje dobro vedo, da je na, izidu velikanske borbe pri Gorici res mnogo odvisna tudi usoda naše ožje cliomovinc. S svetim domoljubjem in ne glede na skoro nečloveške napore in težave, se borijo naši jvrli Slovenci za srečno zmago avstrijske armade in popolni poraz hinavskega Italijana.
Hrvatje branilci slovenske zemlje.
O bojih za Krn poročajo arvaški listi:
V fronti so nas obdelavale sovražne 10- in 15 centimeterske havbice. Ob celi črti nas ie iskala s svojim ognjem sovražna pehota: iz njenih vrst nam so prinašale italijanske pozdrave tudi gorske granate. Samo v mojo zelo stisnjeno postojanko je padlo o-krog 200 granat. Bučalo je in treskalo, da sem menil, da ne pridem vleč živ iz tega boja. Bombardiranje je trajalo qba prva dneva julija. Dne 3. julija v jutro je Jeclil rezek alpinski napad. Dne G. julija bil jo vroč dan. Nisem zmožen, da bi to opisal. Ob štirih zjutraj se je začel moreč artilerijski ogenj. Trupla padlih junakov, ki smo jih bili prejšnji daji pokopali, so italijanske granate izkopale. Ob pol petih v jutro so nastopili trije bataljoni alpincev in bersagb-erov, ki so cvet italijanskih čet, k naskoku. Razvila so jo splošna rokoborba. Stotnik Kastner, (junak junakov, je bil pri tem ranjen. Poročnik Rajišič je dobesedno branil skalni vrh do zadnje kapljice krvi. Moštvo je navdušeno vpilo: „.Dokler je še kak Zago-
Varšava in I^rangorod pred obleganjem, - Velika obkolje-valna borba. — Zmagovito prodiranje v Rusijo.
Maribor, 28. julija.
Na ruske mbojišču stojimo pred velikimi dogodki. Avstrijske in nemške armade o b k o 1 j u -jejo dve znameniti ruški trdnjavi Varšavo in Iwangorod. Železni obroč naših armad okrog teh trdnjav je vedno ožji. Splošno je vojni položaj na ruskem bojišču sedaj ta-le:
V	B u k o v i n i vlada mir.
Ob D rl j e !s t r u in Z 1 o t i L i p i so se naši do dobra zakopali in utrdili tako, da sovražnik ne more predreti nalše bojne črte. Vršijo se le redki artilerijski boji. Zadnje dni je bojno črto ob Dnjestru in Zloti Lipi obiskal prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef.
Sovražnik se na prostoru južno odi železnice L' u b 1 i n — H o 1 m in pri Sokalu krčevito zoper-stavlljaf našemu prodiranju. Naše izhodno krilo prodi-rad med rekama B u g in W i e p r z v severni smeri proti Holmu; skrajni del tega krila pa je pri Sokalu na severoizhodni strani zasedel važne višine. Rusi so spoznali, da imajo Avstrijci in Nemci s prodiranjem med Bugom in Wieprzom v £ 1 i k o b k o 1 j e -v a 1 n i načrt, ki, če se obnese, spravi I w a n •• gorod in Varšavo v veliko nevarnost in so zato poslali proti temu krilu in sploh proti' armadam nadvojvode Jožef Ferdinanda, Bohm-Ermollija in pl. Mackensemaj, ki stojijo južno od (Lubilina (med Vislo in Bugom) velike nove sile. Armada generala Wo>r-scha, ki, sklepa na južni in zahodni strani oblegovalni obroč okroa I w a n g o r o cl a, se dan za dnevom pomiče bližje trdnjavi. Njeni topovi že dosezajo zunanje trdnjavske utrdbe. Rusi so se severo-zahodno od trdnjave umaknili na desni breg Visle.
Južno in zahodno o d V a r Š a v e je zavezniška armadai na nekaterih mestih že blizu \ar-Šavskih zunanjih utrdb. Trdnjava Nowoi-Geor-g i e w s k iiie obkoljena od treh strani.
'S el Verno od Varšave so Nemci zavzeli trdnjajvi P u ¡11 u s k, in R o z a n ob N a r e w u in silijo neprestanio proti B u g u in s severne strani p r o i i Varšavi,i katero Rusi neprestano izpraz-njujejo.
Dalje proti severu, ofenziva H i n d e n b u r -g o v e armade s t a-l n o n a p r e d u j e. Nemci so že na nekaterih mestih prekoračili reko N a) r e vv. — Na skrajnem severu se vršijo srditi boji za mesti Mi-tava in Riga.
Od dne 14. julija pa do danes je bilo ujetih nad 130.000 Rusov in uplenjenih nad 40 topov ter 130 strojnih pušk,
V Bukovim in ob, Dnjestru.
V	severnem delu Buko.ine je splošno mir. Naši in Rusi so se zakopali. Le tuintam pride do kakih malenkostnih prask. Ob Dnjestru se še vedno vršijo artilerijski boji, četudi ne s tolika srditostjo kot prej.
Naši junaki ob Dnjestru.
Naše čete so, kakor znano, ob Dnjestru in Zloti Lipi do dobra zakopane v dobre utrdbe. Rusi zaman butajo ob naše postojanke. O bojih, ki so tukaj divjali okrog 18. julija, se poroča:
Štiri dni in štiri noči so nas Rusi neprestano napadali na posameznih mestih. Naši so dobili v roke rusko armadno povelje, katero pravi, da morajo ruski polki prekoračiti reko Dnjestr, naj stane, kar hoče. A Rus se je zaračunal! Menda ni vedel, da stojijo ob Dnjestru naši štajerski polki, med njimi pa mnogo slovenskih junakov* Naši so pustili, da so so Rusi približali do 50 korakov, n^šim postojankam in so na to streljali i;: strojnih in navadnih pušk s tako silo na nje, da jih je na stotine ležalo mrtvih pred nago fronto, ostali pa so zbežali. Neki štajerski bataljon je dobil ob tej prilik]i zavsem 122. lirabrostnih odlikovanj.
Ob Zloti Lipi.
Ob Zloti Lipi (v izhodni Galiciji) so se zakopali naši in Rusi. Rusi zapuščajo po dne svoje prednje strelske jarke, a jih na večer zopet «asedejo, da so po noči zavarovani proti vsaic.emu presenečenju. Ruske postojanke ob Zloti Lipi so zelo močne. Zavarovane so tudi z žičnatimi ograjami. Le tuintam se z-glasi kak ruski tcj^ sicer ;e mir ob tej črti. Pred kratkim je naše postojanke ob Zloti Lipi obiskal prestolonaslednik ter pohvalil vojaštivo radi njegove v-strajnosti»
Velika obkoljevalna borba.
Vojaški sotruclnik kodanjskega lista „Politiken" piše: Na Poljskjem se pripravlja velikanska obkolje-valna borba. Ob bojni črti reke Narew so se dosegli največji uspehi v čudovito kratkem času. Ce se zaveznikom posreči, glavno železniško progo Varšava-Petrograd na kfratki črti doseči in odrezati, kakor tudi istočasno železniško progo Iwangorod—Lublin--Holm—Kowel zasesti, od katere so le še 10 km oddaljeni, tedaj stoji ruska armada precl velikansko nesrečo, ako se ne bo pravočasno umaiknila.
Edina preostala železniška črta jVaršava- Brest —Litowsk je za prevažanje milijonske airmade daleč premalo. Dvomljivo je, ako se bo Rusija d'ala zvabiti v novi Sedan, to je v nov velikanski poraz-. V razmerju z vprašanjem glede vzdrževanja ruske armade igra posest trdnjal/ Varšave in Iwangoroda le prav malenkostno ulogo.
Varšava pred padcem.
Vsi petrograjski listi se bajvijo obširno z usodo Varšave ter so mnenja, da padec Varšave ni izkiju-čen, Tudi dogodke v pokrajinah ob Izhodnem morju si skuša tolmačiti kot strategične odredbe ruske armadno uprave. List ,.,Dageblad" pa poroča, da so se žo preselile ruske vladne oblasti iz Rige v trdnjavo Reval v Finskem zalivu.
Na severnem Ruskem.
Vojaški sotruclnik edskega lista „Morgenola-det" piše o vojnem položaju: Tudi na bojni črti na severu, pri Mitaivi in ob Dubisi ter Njemenu Nemci nadaljujejo svoje prodiranje. Ako se jim posreči, da vržejo Ruse do Diinaburga (ob reki Düpa, rzlioclno od Sčavlija), 'ali Wilne (izhod.io od trdn.'ave Kowno), ali da proderejo do obeh teh postojank, ki ležita ob ¿lavni železniški progi Varšava—Petrograd, bo postalo stališče Rusov na, Poljskem tako težaivr-o, da potem ni izključen popolen poraz največjega obsega.
Na potu v Petrograd.
Kodanjski „Eksti abladet" piše: 'Na severnem Ruskem se bliža Rusijo sodnji dan. Hindenburg napada hitro in krepko v, smeri proti Rigi, In t uifaj jo vse prikrivanje in olepševanje zaman, Rigai je in ostane najvažnejše mosto na- potu v Petrograd.
Nemčija pripravljena za zimsko vojsko.
Nemška vojr.a uprava naznanja, da je nemška armada že sedaj popolnoma preskrbljena z vsemi potrebščinami, kot s to_ lo s icdnjo obleko, s toplimi rokavicami itd. še za eno zimsko vojsko za slučaj, če bi vendar utpgnila trajati vojska še tudi prihodnjo zimo.
Poldrugi milijon ruskih ujetnikov v Nemčiji.
'Monafklovski list „Bayrische Staatszeitung" poroča. da znaša število na vseh bojiščih dosedaj ujetih Rusov, ki se nahajajo v nemškem ujetništvu, poldrugi milijon.
Romunija pujazna.
O novem razmerju Rumunije do nas daje najboljšo spričevalo vladna odredba, da se sme rumun-sko žito neovirano izfvažati v Avstro-Ogrsko. Uvoz iz Rumuuije ie sedaj o\liran samo, ker nam primanjkuje železniških voz.
S bij a noče.
Iz srbskega ^jnega stana se poroča pariškim listom, da je četveros^orazum zopet prosil Srbijo, da naj takoj prične s sploŠ.io ofenzivo pioti Avstriji. Srbija pa. je odgovorila, da se ji sedanji čas iz vojnih razlogov ne zdi primeren za ofenzivo.
Grška pod nadzorstvom
Ariileške in italija" ske lal lje brez prestanka nadzorujejo grško obrežje, da bi preprečile vsak izvoz bodisi v Avstrijo, bodisi v Turčijo. Grška izvozna trgovina trpi vsled tega veliko Škodo in za to so tudi grški trgovski krogi zelo nevoljni na, Italijo in Anglijo.
Prejšnji ministrski predsednik Venizelos, ki je za vo/sko zoper Turčijo, je zopet prevzel vodstvo, liberalne stranke. Državni zbor se je zopet odgodil in se sestane šele sredi avgusta. Na Grškem je vojaštvo odločno zo er vojsko in je vsled tega nasprotno Ve-nizelosovi politiki.
Amerika in Nemčija,
Spor med Ameriko in Nemčijo zaradi potopa „Lusitanie" Še vedno ni poravnan. Amerika je v novem dopisu naznanila Nemci.i, da vstraja na svojem stališču, vsled katerega bi ne smela Nemčija nobene ladje napasti s podmorskimi čolni, ako se na njih nahaja kak Američan. S tem bi seveda bil za Nemčijo nadaljni podmorski boj nemogoč, za to tudi Nemčija to stališče odločno odklanja. Vidi se pač, da stoji A-merika na strani Anglije. Da bi Amerika svoj nastop nasproti Nemčiji bolj podčrtala, začela je celo rožlja-ti z orožjem. Ameriški listi pripovedujejo, da se mornarica in pehotno vojaštvo pripravlja za, vse slučaje •
Amerika za Italijo.
Amerika zalaga tudi Italijane s strelivom1 in z drugim vojnim gradivom. Kakor znano, pričakuje tudi Rusija krogelj, šrapnelov in granajt iz Amerike. Ker je mnogo avstrijskih delavcev v Ameriki; bilo bi veselo znaimenje, ajko bi se tudi avstrijski delavci branili, kfokor so se nemški, fabricirati morilna orožja zoper svoje rojake v domovini.
Italija, Nemčija, Turčija,
Ker ima Italija z Rumunijo pogodbo, da ji Ru-munija pomaga, ako jo niapadeta Avstrija in Nemčija, za to Nemčija noče napovedati Italiji vojske. Turčija pa tudi noče kar sama poklicati novih sovražnikov pred Dairidanele. Toda zavezniki silyo Italijo, da nastopi proti Nemčiji in Turčiji odkjrito ter jim napo.ve vojsko. Toda Italija hodi kakor mačka o-koli kaše. Nemčijo opominja, da se njeni podmorski čolni ne smejo pokazati v italijanskih vodah, Turčiji pa prepoveduje, da bi hujskala mohamedance y italijanski Afriki proti Italijanom.
Angleški delavci.
Angleški delavci so se zopet povrnili k delu — ker so se jim izpolnile vse njihove zahteve.
Francoski podmorski čoln se potopil.
Dne 26. julija so potopile turške obrežne baterije pred Dardanelami angleški podmorski čoln ,vMari-otte." 31 mož posadke je bilo rešenih in se nahajajo v turškem ujetništvu.
Parnik „Eastland" se potopil.
Iz Severne Amerike, dežele vodnih velikih nesreč, se poroča, da se je dne 23. julijlaj potopil na reki Cikago veliki parnik „Eastland", ki» je imel na krovu 2500 oseb. Število utopljenih oseb se ceni na 1200 oseb. Dosedaj so izvlekli iz potopljenega parniKa 500 mrtvih trupel. Na obeh straneh parnika so morali izsekati velike luknje, ; da so mogli izvleči trupla utopljencev. Očividec opisuje dogodek sledeče:
,„|V trenutku, ko je nastala nesreča, so se odigrali pretresljivi prizori. ■ Na parnikiu je bilo takrat najmanj 2500 oseb. Večinoma vse osebe, ki so se nahajale na krovu in so se oprijemale roba parnika, so rešile ladje, ki so priskočile na pomoč. Za potnike, ki so se nagajali v notranjih prostorih, ponajveč o-troci in ženske, ni bilo nobenega upanja na rešitev. Vpitje žensk in otrok je bilo mcižeg pretresujoč in je obmolknilo šele v trenutku, ko je udrla voda v notranjo prostore parnika. V petih minutah je bilo vse končano. Ko so začeli reševiati utopljence iz ladje, so videli ležati trupla utopljencev nafcupičeno kakor blago v skladiščih, iz česar se sklepa, da je vse v hipu drvelo proti izhodom. Trupla utopljenih so spravili v mrtvašnico. Lica mnogih ženskih trupel so bila raz-praskana in obleka, raztrgana, znamenje, da se je vršil med utopljenci obupen boj. Kot vzrok potopa se navaja, da so hoteli biti vsi potniki na eni strani ladje, ki se je vsled tega (?) nagnila na. eno stran."
Oblasti so zaprle kapitana, častnike in krmarja. Ze baje poprej enkrat se je nahajal ta parnik v slični nevarnosti, ker so spravili iz una ladje veliko težkega blalga, le da bi bilo na, ladji več prostora za več potnikov. Zopet druge vest\ pa pravijo, da so stroji v trenutku, ko ie parnik zavozil na peščena tla, delovali še dalje in se je vsled tega parnik nagnil na stran. Oblasti so odredile strogo preiskavo.
Večina utopljencev pripada k premožnejšim slojem.
•
» *
O potopu parnika ,,Eastland" se naknadno poroča, da se je nahajalo na partfiku 2572 oseb. Od teh se je potopilo 1810 oseb in 762 je bilo rešenih. Dosedaj so izvlekli 885 mrtvih trupel, večinoma ženske in otroci. Oblasti so zaprle 30 oseb, med njimi seveda tudi kapitalna in vse častnike potopljenega) parnika,	v

Razne novice.
f Profesor dr. Fianc Feuš. V nedeljo dne 25. julija popoldne je po dolgi trajni bolezni umrl vlč. g. dr. Franc Feuš, profesor mariborskega bogoslovja. Rajni je bil rojen dne 28. septembra 1850 v Ljutomeru. V duhovnika je bil posvečen dne 25. julija 1875. Služboval je kot ka plan v Celjn, kaplan in pozneje stolni vikar v Mariboru do 16. marca 1885. Dne 31. julija 1885 je bil na iuo-moškem vseučilišču promoviran doktorjem bogoslovja. Dne 1. marca 1885 je bil imenovan za začasnega profesorja na lavantinskem bogoslovnem učilišču. Dne 15. decembra pa je postal redni profesor na tem zavodu. L. 1890 je bil imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetnika. Leta 1908 je bil radi bolezni vpokojen. — Pogreb priljubljenega pokojnika je bil zelo slovesen. V veži kapiteljske hiše so premilost. g. knezoškof N|. Excelenca dr. Mihael Napot-nik truplo blagcs^vili, koje so potem v stolnico prenesli. V cerkvi so bi,'e mrtvaške večernice in potem *o knezoškof še enkrat bladoslovili. Iz stolnica je vel,k sprevod z obilno udeležbo spremil ranjkega na te žensko pokopal š*e. Sprevoda so se udeležili sorodniki pokojnikovi, zastopstvo društva katoliških pomočnikov, društva katol. mojBtrcv in oddelek veteranskega drutva, kojega častni ud je bil pokojnik. Sprevcd je vodil g. stolni župnik Franc Moravec, ki je imel ob grobu zelo lep, pretresljiv nagovor o zaslugah in delovanju pokojnikovem. Moogo solz je teklo, ki so pričale, kako priljubljen je bil blagi g. dr Feuš med vsemi sloji. N v m. p.!
f Župnik Anton Ribar. Dne 21 j ilija je umrl na legarju vlč. gospod Anton R bar, kn. šk. duhovni svetnik in župnik v Št. Vidu pri Pianini. Pogreb se je vršil v so boto dne 24. julija. Rajni je bil rojen dne 18 maja 1847 v Braslovčah, v duhomika je bil posvečen 1, 1872. Služboval je kot kaplan v Gornjem Gradu, Hočah, TVharjrh in Braslovčah. Od 1. marca 1885 do 31. marca 1889 je bil začasni profesor na mariborskem hngi sl vnem uč lišču. Doe 1. aprila 1889 je dobil župnijo Št. Vid pr. Planini, kji r je ostal do svoje smrt'. Blagi pokojnik naj v miru p .-čiva!
Šestdesetletnico dnhovništva obhaja v če rtek dne 29. julija vlč. g. Matiji Warz?r, duhovni svenik in župnik v Rušah. Rašani se prav pridno pripravljajo, da proslavijo redko slovesnost svojeg* priljubljenega dušnega pastirja. Odbori 4 ruških občin in uč teljsivo s šolsko m'adiLO se bo ta dan poklon lo slavljencu. Biseromašn ku še na nno-ga leta!
Duhovniške obletnice. V Uvantinski škifiji o'haja letos zlato sv. mašo samo mil. g. S mon Gaberc, častoi kanonik in dekan pri Sv. Magdaleni pri Mariboru Srebrni jubilej ali 251etnco mas 'ištva pa obhajajo ti čč. g g : B atfcc-vič Franc, župnik v Negovi, Kolar Anton, župnik v Št Ii ju pri Velenju, Kukovič Friderik, župnik na Dobrni, Mrj žišek Anton, žnpnik pri Sv. Janezu pri Sp. Dravogradu, Plepelec Jožef, ž<ipn k pri Sv. Emi, Pctovšfk Ju ef, žt paik v Vojniku, S:gl Jož f, župnik v Trbonjab, Tajek J kob, c in k. vodja voj. superijorata v Inomcsu, Tom ,n Janez, žup nik na Hajdini, Va3lav k Ribert, župnik pri S/. Jederti, Ozmec Jožef, župnik pri S^. Lovrenci na Drav. polju, Sku hersky Leopold, župnik pri S?. Marku, Šalamun Bernardin, minorit pri Sv. Trojci v H dozah, Štrakl Matej, župnik pri Sv, Petru, pater Trafela Fulgeacij, nemški pridigar v franč. cerkvi v Maribora. Vsi ti mašniki so prvi ki so bili posvečeni 25. jalija 1&90 od prevzv. kne oškofa dr. M. Nap tn)ka.
*	Novi kaplani. Nastal, ljeni so sledeči čč. gg. novomašniki kot kaplani: Evgen Lorger v Ornržu, Ivan Messner v St. Rupertu v Slov. gor. in Avgust Spari v St. Pavlu pri Preboldu.
*	Nagovor vojakom. Dne 23. julija 1915. ob 7. uri 40 minut zjutraj, so imeli naš premilostljivi gosp. knezoškof pred kn.-šk. palačo zbranim, odhajajočim vojakom približno naslednji izpodbudni najgovpr: Kr-sčanski vojaki! Ganjenega srca sem služil danes sv. mašo za Njih Veličanstvo našega viteškega cesarja in za slavno avstrijsko armado. Zlasti sem opravil presveto daritev za srečo vašega v boju izkušenega gospoda poveljnika, za blagor vseh naših vrlih gospodov častnikov in za božje varstvo vas vseli, hrabri možje, ki dobro poznate reanobo življenja. Tako pa pojdite voljno in veselo, Kamor vas kliče najvišji vojskovodja, pojdite polni trdnega zaupanja v Boga,, polni neomahljive zvestobe do cesarja, polni požrtvovalno ljubezni do domovine! Te neizogibno potrebne tri vojaške čednosti so doslej vrle vojake naše pogumne armade vodile od zmage do zmage. Še danes je bilo neka.j teh junakov zaj njihova čudovita dejanja v boju okrašenih z najvišjimi cesarskimi odlikovanji. In te tri čednosti dobrega v.ojaka bodo tudi yam pomagale, da bote izvrševali izredna dela junaštva. — Vi, ljubi moji, se bote s svetlim orožjem uspešno borili za dobro in priaivično stvar zoper premočne sovražnike; mi. doma ostali, pa vam bomo vedno pomagali z orožjem molitve, svetih maš in dobrih krščanskih c.el. Ne bomo nehali klicati 'Marije, pomočnice kristjanov, da vas brani in varuje; enak'o bomo prosili vaše an-geljo vairihe in svetnike, vaše priprošnjike, da vas spremljajo po vseh potili in stezah ter vas zdrave pripeljejo nazaj v ljubo domovino. — In v tem duhu in zmisiu vam podelim iz dna, srca sveti blagoslov, ki vam bodi porok nebeškega blagoslova, ki je doslc' snremljal avstrijske vojne čete ter jim je prinašal slavo, pa jim, je pomagal, na so si spletale zlate ln-vnrike. Jnz sem govoril, Bog pa daj svojo pomoč. Po teh besedah je vojaška godba zasvirala pesem „K molitvi!" in med tem so ob velikem ganjenju številne množice ljudstva prevzvišfeni Nadpastir vojakom podelili škofovski blagoslov. Po trikratnem navduše-
nem vzkliku na cesarja so vojaki vrstoma odkorakali. da odrinejo v določene jim kraje.
*	Starlšem in prijateljem naših vojakov. Silno mnogo trpijo naši hrabri vojaki n«, bojiščih. A trpljenje jih je utrdilo. Na dom pa ne pozabijo. Le čitaj-te pisma, ki jih pišejo z bojišč! Iz vsakega lahko be-reš pravo slovensko domoljubje. In s kakšnim veseljem sprejemajo vojaki v strelskih jarkih naš list, ki jim poroča domače novice in jih obvešča o dogodkih na drugih bojiščih. Stariši, sorodniki in prijatelji, naročajte vrlim našim slovenskim junakom „Slovenskega Gospodarja", da jim bodo vojskine bridkosti v-saj nekoliko olajšane. Za, četrt leta stane „Slovenski Gospodar" samo 1 K. Naroča se pod naslovom: Upravništvo „'Slovenskega Gospodarja", Maribor.
*	Dokler še slovenska kri živi, I alijan G >rice ne dobi. Martin Klakočen, vojak našega 87 pešpelka, ki sa bo i na italijanskem bojifčn, nam je poslal pesmico, zloženo v strelskih jarkih. Iz kitic veje junaški in samozavest ni duh slovecsk h vojafcov. Med drugim piše Klakočen: „Nič se ne boj, Gorica in Vipava, če tadi nisi daleč od Taljaia, dokltr ¿e slo ven ka In živi, Taljan slovenske ze m je ne <?obi!"
*	Odlikovani slovenski junaki. Srebrno hrab-rostno kolajno 1. razreda so dobili: nalrednik 26. domobranskega peši,|olka Klobasa Jožef, narednik Andrej Ružič in pešec Martin Cvetek od 27. domobranskega pešpolka. S srebrno hrabrcstgo kolajno 2. razreda so odlikovali: četovodja Jožef Adamič, desetnik Maks Paulič, ob'a od 4. domobranskega pešpolka,; praporščak Rudolf Sager, računski podčastnik Jožef Kronberg, desetnika Karol Simen.; in Maks Schonve-tter, vsi od 26. domobranskega pešpolka; narednik Janez Ostero (padel), četovodja Franc Gril, Mihael Pogačnik, desetniki Peter Cvirn, Anton Bohinc, Jak. Cesar; poddesetnika Viktor Režun in Franc Jekl; pešca Anton Osojnik in Rudolf Gazparič, vsi od 27. domobranskega pešpolka; četovodja J-anez Antolič cd divizijskega telefonskega oddelka štev. 22. Z bronasto hrabrostno kol'ajno: četovodja Anton Pinič, desetnik Janez Gšelman in pefšec Martin Kraner, vsi od 26. domobranskega pešpolka. Cetovodje Janez Kocov-šek in Jožef Zmesnik; desetniki iJanez Jaranik, Vlado Raj-nikar in .ožef Jauo; pešci Franc Gorenc, F. Berginc. Martin Vozelj, Leopold Bntič, Janez Komcl, Jakob Grbanc, Franc Strajna, Jožef Persič, Janez Vrtovec, vsi od 27. domobranskega peš olka. Topni-čar Karol Sterle ter pešca 47. i ešpolk.i Anton Bau-man in Karol Vračko.
*	Vojaška odliko afa. S sre rno hrabro^no sre-t njo 2. razíela sta ti-a rrt iko">nn: če orodji 6. železniške stotnja Šttf n S 1 <> in Rud- lf II as'nik Srebrni zaslužki križec ia Ira u hrabrost e svetinje sti dobila čelo odja Leopold J nk vič od 4 1 st tn ji, ki iz<l<lnje mostove, in predtopničar tí. to¿ n ó^rsiega polka A hVf Lnbec — Srebr no s etinjo I r zr da je do' 1 untv jnik Al jz Baumbc^cr, doma iz Silnice ob Muri.
*	N« f n cm bojišču odi k van? C1 n ená S »evercegn bo.išča Ne i am p' roča: K<ipo>ai Fr nc Pire iz Moravč na Kr^r j-t^em, Jožrf Gri! iz L 6, Jurij Vnuk iz Sv. B lf nka pri Središču so o likrnan s srebrno svetinjo I razredu; daje Fr. K-. z<'e iz R*., henl u ga. Anton Glavan cd Sv. Kr za pri KršV.em s srebr o s etinjo II. raz eda, vr-i od 3 sapers^ega biUjom. 4 stot..ije, ki to korajŽQO naskočili przemys'ske nt d e ter k'jnb levpiire^u stre'ianjn fcladno-krvuo odstranjevali žičie zapreke in Ukw o!ajš li pot pešcem, ki so po vroiem boju zavzeli utrdbo.
Prebiranje črnovojnikov od 43. da 50. leta se bo višilo: Celje od 29. ju ija do 10. av gusta; Mozirje 12 in 13. avgusta; Hrastnik 15 avgusta; Trbovlje 16. avguta; Bi ežice od
18.	do 20. a-'gusta; Kozje od 22 do 24. avgu ta; Sevnica 25 a gisa; Konjice 27. do 29. avgu sta; Rogatec od 31. a1 g ista do 1 septembra; Ptuj od 3. do 9. septeaai ra; Ormož 11. in 12. sfptembra; Ljutomer cd 14. do 17. sep'embra ; Slo ven j gradee cd 19 do 23. eptembra; Ve len je 25. se^t* mbra; Nemški Lonč. od 12 do
19.	avgusta; Lipnica ud 21. do 29 avgusta; Radgona cd 31. avgu ta d> 4. septemb a; Maribor (ok i a) od 6 d i 11. seo embra; Slovenska Bistrica 14 dj 15. soerbra: Sv. Lenart v SI gor. 17. in 18. sep ecabra; Maribor (metto) od 20. do 24 s } tenr b a.
Zaradi toče. Kjer je pobila toča, naj občine, o-ziroma posamezniki, zaprosijo uradno cenitev, 1. da so odpiše davek, 2. da se dobi podpora, 3. da se dobi brezplačno semensko žito. Zaradi semenskega žita sta zadnje dni posredovala dr. Korošec in Pišek na Dunaju, kjer se je zagotovila brezplačna oddajaiev. Za to je treba, da se občine, oziroma posamezniki, pravočasno oglasijo. Imenovana poslanca sta opozorila na škodo v vseh prizadetih okrajih Slovenskega Štajerja.
Zaplemba stročnic. Povsem neopravičeno po-draženje stročnic v pretečenem času je povzročilo, da je vlada odtegnila Špekulaciji tudi stročnice in postavila prodta.jo in uporabo stročnic pod nadzorstvo vlade. Ministrska naredba določa, da so zaplenjene tudi stročnice letošnjega pridelka in sicer fižoi, grah, leča.. za katero zaplembo veljajo v obče tiste določbe, kakor za žito; izvzete so le stročnice, ki se uporabijo kot zelenjava. V trenutku, ko se ločijo stročnico od zemlje, zapadejo zaplembi. Istotako so zaplenjene tudi stročnice iz prejšnjih pridelkov. Dokler
ne izide nobena tozadevna odredba, ki bi odredila kaj drugega, smejo lastniki stročnic uporabljati za sebe in za svojce stročnice v poljubni množini in jih tudi uporabljati za setev. Tudi trgovci, ki še imajo stročnice iz prejšnjih letnikov ,v zalogi,- smejo poljubno prodajati stročnice še tudi nadalje . rOd novih stročnic se ne sme nobena množina nikomur drugemu prodajati, kakor le samo vojno-žitno-prometnemu zavodu.
*	Bernja za gg. kaplane. Iz zanesljivega vira izvemo : Dovolilo se bo, da kmetje smejo v odškodnino za trud in skrb gg. dušnim pastirjem tudi letos od zaseženega žita darovati prostovoljno bernjo.
Uporaba žita in moke za živinsko krmo. Poljedelsko ministrstvo je izdalo sporazumno z notranjim in trgovinskim ministrstvom odredbo, glede na uporabo žita in mlinskih izdelkov ter krmila in je obenem tudi določilo, da se pri mlatvi na sme napraviti več zadnjega žita kot 5®/o od vsega, k r se je zmlatilo. (Če si primlatil 100 mernikov žita, smeš „odvejati" samo 5 mernikov zadnjega žita.) Glede krmljenja z zadnjim žitom in s koruzo nove žetve ni odločena nikaka omejitev. Dosedanje določilo, da se sme vsak dan za pokiadanje konjem uporabiti po 1 kg ov-a za konja, ostane tudi v bodoče v veljavi. Od ječmena, ki ga kmetje ali najemniki sami pridelajo, smejo potem, ko se \ računi določena količina za seme, uporabiti 1 četrtino ostale množine za pokiadanje lastni živini. Druge množine imenovanih žitnih vrst se smejo prodati samo potom vojno-žitno prometnega zavoda S temi zalogami razpolaga zavod po navodilih poljedelskega ministrstva. Enaka dole čila se izdajo tuli za pokiadanje otrobov. Cena za 100 kg otrobov, ki se izdeLjo v naši državi, ne sne znašati več kot 17 K. Qbčine morajo pri izvrševanju te odredbe sodelovati. Prestopki te odredbe se kaznujejo z g'obo do 2C00 K, ali pa z zaporom do 3 mescev; v obtežilnih slučaj h pa se lahko odmeri globa 500? K, ali zapor do 6 mescev. Odredba stopi v veljavp z dnevom, ko se objavi. D.ločbe gleda otrobov imajo veljati o i 15. avgusta naprej.
*	Koliko koruze se sme pokladati živini ? Vprašajo nas: Koliko koruze se bo smelo odslej pokladati svinjam? V razglasih, ki so prišli na občine, to ni jasio ozoa čeno. Odgovor: § 4 ministrstvo odredbe z dne 21.julija 1915 o uporabi ž.ta in moke pravi: „Koruza novega pridelka se bo smela neomejeno uporabljati za krmljenje živine."
*	Zaplemba ogrščice (reps). Ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se določa, da je vlada zaplenila vse letošnje pride!ke ogrščice (reps, oljnato seme). Vlada je tudi določila ceno za olje iz ogršfipa in sicer 46 kron za meter-ski stot.
*	Maksimalne cene za živino. Is zanesljivega vira i vemo: V vladnih kr<gh se resno bavijo z mislijo, da se nastavijo za živino iu meso mukiimalne cena. Oiločitve je pričakovati v najbližjem ¿asu.
*	Proti navijanju cen. Notranje ministrstvo je izdalo na deželne politične oblasti ukaz, v ¿aterem se naroča, da morajo politične oblasti strogo paziti, da se ne bodo cene za neobhodno potrebna živila neopravičeno navijale. Oblastim je zaukazano, da se morajo nastaviti cene tam, kjer jih še ni in da se morajo določene cene strogo nadzorovati in zabranjevati vs>a,ko neopravičeno pretiravanje cen za najvažnejša živila. Zlasti se naroča političnim oblastim, da morajo cene za najvažnejša ži(vila, kot moko, sladkor, meso, slanino, maslo, jajca, zelenjavo, sočivje, stročnice, sadje, krompir itd. v trgovinah in na trgih prav natančno določiti in sicer tudi v prodaji na drobno. Določene cene morajo biti javno nabite v trgovinah in na trgih in se morajo skrbno nadzorovati. Da se uspešno zabrani vsako neopravičeno pretiravanje cen, se politične oblasti pooblaščajo, da smejo brezobzirno odtegniti obrtno dovoljenje vsakemu pretiralcu cen, blago pa, za katero so se zahtev)ile pretirane nene. zapade zaplembi. Nadalje so politične oblasti pooblaščene, da smejo takoj zapreti vse prodajalne in obratne prostore, v katerih so se zahtevale pretirane cene. V ministrski odredbi se tudi določa, da sme politična oblast tam, kjer je potrebno, izključiti od na-kupoVanjaj živil prekupce, mešetarje in druge osebe, ki na neopravičeni način podriižujejo živila.
Cena lubju. Cena lubju je zadnje dni zelo poskočila. Plačuje se meterski stot že od 20 do 30 K
Draginja mila. Pred vojsko je bilo milo po 72 do 80 K, danes je pa po 170 do 180 K. Podražilo se je tedaj povprečno za 130%.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 270 do 288 K, srednje debeli 240 do 264 K, suhi 212 do 236 K: debele krave 200 do 240 K, srednje debele 132 Jo 196 K, suhe 106 do 128 K; biki 180 do 236 K, mlada živina 176 do 260 K: teleta 230 do 27,0 K, izjemoma 280 do 296 K; mlade svinje 400 do 410 K, debele svinje 410 do 416 K, srednje debele — do — K, mesne svinje 384 do 400 K; ovce 220 do 260 K. (Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah !n ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladko
9	do 10.50 K. kislo 8.- do 9.—. slama 5.- do 7.50 K: pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 40. kroso 50 K, oves 27.30 K. ajde 60 K. fižol 90 do 100 K. grašica 180 K do 200 K, leča 200 K. proseno pšeno 120 do 144 K. pšenični zdrob 120 K. koruzni zdrob 84 do 88 K, ržena moka .... K, psenična moka
št. 0 ...... do ...... K. št. 4 ... do ... K, št. 6 Cčma) ...
do .... K (100 kg). Jajca komad 13 do 16 v, krompir 20 do 40 v 1 kg; mleko 30 do 35 v liter,
* Zopetno zvišanje cen za poljske stroje. Zveza tovarnarjev za izdelovanje poljskih strojev je sklenila, da vnovič zv š» eene za poljedelske stroje, in sicer za 5 do
10	odstotkov.
*	Dovoz riža preko Švice onemogočen. Švicarski listi poročajo, da Francija noče preje dovoliti izvoza riža v Švico, dokler se švicarske oblasti formelno ne zavežejo, da se tudi v takozvanem kompenzacijskem prometu ne bo izvažal riž v Nemčijo in Avstrijo. Švica je že nekaj vagonov riža poslala na Nemško in v Avstrijo, in sicer v zameno za krompir, oziroma sladkor. Zadnja dva mesca Li dospelo iz Francije nič riža v Švi co, iz Italije pa že dalj časa ne. Francija je nedavno dala dovoljenje za izvoz več tisoč ton riža iz Marsilja, a iz navedenega vzroka je dovoljenje v zadnjem hipu preklicala. Jamstvo, da se riž ne bo naprej oddal, zahteva Francija brez ozira na uvozno kontrolo potom uvoznih trustov, katerim v Parizu pripisujejo veliko manjši pvmen, nego v Londonu. Angleška namera, da bi se v Švici ustanovil uvozni trust, ki bi gledal na to, da bi se živila in drugo razno blago, ki bi se uvažalo iz Anglije in njenih kolonij, pod noben m pogojem ne izvaža'o v Nemčijo in Avstro-Ogrsko, v Švici ni našla sprejemljivih tal. Pač pa se je tak trust ustanovil na Nizozemskem, vsled česar je nadaljno uvažanje živil iz Ilolandske ali preko nje skoraj izključeno.
*	Velik požar v Ribnici na Kranjskem. V petek, dne 23. julija, proti večeru je izbruhnil v kraju Mlaka v trgu Ribnica na Kranjskem) grozen požar, ki je v kratkem času upepelil nad 40 hiš. Pogorela so tudi gospodarska poslopja, napolnjena z dragocenim žitom. Celotna škoda znaša nad pol milijona K. Mnogo gospodarjev niti ne ve za nesrečo, ker so na vojski. Zažgali so baje otroci.
*	SvinČenke na krožnika. Iz Gorice por čajo z dne 23. julija: Nekje sredi mesta so komaj vstali od mizice, ki je stala bliža vrat na hodnik v drugem nadstropju. Lvhom se je mogoče zdelo, da je bilo kosilo zelo borne, zato so pa poslali otrokom še eno „porcijo" v obl ki — svinca. Seveda, če bi bila ta mala stvarca svoj namen dosegla, bi otroke lahko za vedno nas t la Ampak bila je zelo previdna in razlila vso svojo jezico najprej na stene, potem pa prišla z vso elegatco, otrokom v največje veselje — na krožnik! Pač redek slučaj! Krožnik je ostal popolnoma nepoškodovan.
*	Pogrešajo se: Frans Brunšek, ki je sTaiil pri ¿ež. bramb. pešp. št. 26, vojna stotnija it 9, vojna pošta št. 4 8. Odšel je na na bojno polje kot novinec mesca februarja. Zadnjič je še pisal dne 16 maica. Njegovi tov. riši in sobojevniki se prosijo, če je mogoče kateremu kaj znano o njem, naj blagovoli sportčiti njegovi sestri Ivani Brunšek Št Andraž št. 54, p. Velenje.
*	Dijaški kuhinji v Mariboru so nadalje darova li: Okrajna Pcsojilnica v Ormožu 20, Posojiln ca na Sia i-ni 20, neimenovan 7, župnik Ivan Z dravec 10, žup i k Janez Lorbek 6, kap'an Franc Rsmpre 30 kron; mesto venca na grob f g kanonika Jakoba Kavčič so darovali: stolni župnik Franc Moravec 10, dekan Josip Cižek 50, d-vizijski župnik Alojz Čtžek 20, pref dr. Anton Medvel 10, prof. Ivan Vreže 10, prof. dr. Franc Lukman 10, rarraitlj dr. Anton Jerovšek 10, prof. Anton Kolarič 10 kron; me sto venca na grob f g. dr. Franca Fooša sta darovala prof. dr. Franc Lukman in prvf*dr. Anton Medved vsak po 10 kron. Vsem prisrčni: B g plat !
Maribor. Dne 21. julije je pri viaduktu med postajo Pesnica in lajteršberškim p edorom tovorni vlak povozil čr-novojnika Franca Partljič, ki je bil tam na straži. Tovorni vlak je obstal in ga zapeljal v Maribor. Partljič je že med potjo nmrl, ne da bi se bil zavedel. Ponesrečeni je bil rojen 1.1875' pri Sv. Martina pod Vaibergom. Zapustil je vdo vo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Partij 6 si je sam kriv nesreče, ker je stal preblizu proge.
*	Maribor. Kakor sito izvedeli, je bilo v nedeljo, dne 25. julija v Maribora pokopanih 18 vojakov, ki so n mrli vsled dobljenih ran, deloma pa vsled drug h bolezni. V pondeljek pa so zopet pokopali 4 vojake.
* Slivnica pri Mariboru. Ujmrla je po štirimc-sečni bolezni v Hotinji vasi pri svojih stariših gdč,. Mimika Snuderl, stara 18 let. Pokojna je obiskovala dve leti žensko samostansko učiteljišče in dovršila lani enoleten trgovski tečaj v Mariboru z odliko. Služila je na to kot stenografistka pri. dr. P. in letos kot kontoristk^j v večji trgovini na Ptuju, kjer je zbolela in kljub obilne zdravniške pomoči morala rano umreti. Na god sv. Ane popoldne so jo spremili č. a. župnik s katehetom, učiteljsko z učenci, tovarišice in sosedi na tukajšnje pokopališče. Bila je veselje in ponos starišev, učiteljev in tqvarišie. Blag ji spomin!
*	Sv. Jurij ob Pesnici. Med tukajšnjimi ru>kimi u jetniki, ki prav pridno delajo na poljih, je zadnjega junija eden umrl na trebušrem legarju. — Izmed naših vojakov je Miha Rat pri vojak h zbolel in umrl, Ant Ledinek iz Gor. Pesnice pa je 1 julija padel v boj h ob Soči.
*	Ljutomer. M lo je zapel zvon dne 22 in 23. julija v radomerski kapeli ter naznanjal daleč okrog, da je omrl v Budimpešti v fcolnišn ci Jane« Sonnenwald, ki je sluHl pri 87. pešpolku na s vernem I ojišču. Bil je ranjen dne 5 junija od šrapne'a v križ Nato se ga je lotil tifus, vsled katerega je umrl. Rajni zapuš4a ženo in dveletnega otroka. Njegova edina želja je bila, s svojimi domačimi še govoriti pred smrtjo, a ni mu bila izpolnjena. Lshka mu bi d taja zemlja 1
*	Sv. Miklavž pri Ormožu. Milo so poprejšnji teden zvonovi naznanili prelepi miklavževski župniji, da je nemila smrt pokosila blagega mladeniča Fran-čeka Pušenjak. Padel je na severnem l>ojišču v najlepši dobi. star 20 let. Ruski šrapnel nui je dne 13. junija naglo pretrgal nit mladega življenja. Dne 15. junija zvečer pa je bil na bbjnem polju pokopan. Lepo je bilo njegovo življenje, zato je bila tudi gotovo srečna njegova smrt. Pokojni Franček je bil blaga duša, prijaznega značaja, zato sq ga spoštovali in ljubili vsi, ki so gta poznali. Njegove drage stariše, ki bridko žalujejo za svojim sinom, naj tolaži mili Bog. Dragi Franček! Rahlo na^i te tuja zemlja krije,
luč nebeškjaj naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo; kmalu nam tud' ura bije, da se s tabo snidemo!
*	Velika Nedelja. V velikih bojih v Galiciji o-krog Lvova je bil težko ranjen Franc Mlakar iz naše župnije. Ruska granata mu je Zdrobila desno nogo pod kolenom, da so mu jo zdravniki morali odrezati. Hrabrega junaka pomilujemo in želimo skorajšno o-zdravljenje in srečno vrnitev v krog svojih domačih. Njegov krat Janez se pa bojuje na italijanskem bojišču.
Sv. Kunlgunda na Pohorju. Jožef Sadek, tukajšnji posestnik, je v začetku vojske odšel na. bojno polje. Zadnje njegovo pismo z bojišča je bilo z dne 1. novembra 1914. Potem pa ni bilo več ničesar slišati o njem. Sediaj je pa njegova žena prejela, od njega dopisnico, jía tero je pisal iz ruskega ujetništva. Sadek piše: „Draga žena! Pisal sem ti že pismo dne 1-maja t. 1. Raznih podrobnosti ni mogoče pisati. Drugače nam ni velike sile, samo zdravja primanjkjuje. Pa upam, da nam dobrotljivi 'Bog še dia zdravje in mir, potem pa. srečno vrnitev. Vem, da me pogrešate pri preobloženem elelu, pa ne morem pomlagati. Pomagaj nam Bog! Vse naj bo ¡v njegovo čast. .V tem imenu te pozdrajv'ja tvoj mož Jožef, ujetnik v. T!aš-kentu v Srednji Aziji, \
*	P lh iva. Iz ruskega ujetništva iz mesta Simb!rsk ob sred Vtlgi je u3d dne 29. junija, ko je kopal jarke, nekdanji jamski vin čar Franc Murko. Ntd Ka var.jo pri Saw-lkiju j4 prišd k(t bradat Avstrijec dne 7. julija k nemški fro-jti. Med potjo je jtd.l bukovo Iibtje. Tam soga pa pi gostili, fotograf rali, obr li, oblekli iu mu daii papirje. Na desni rtki im* v¿gano ima svojega regimf-nta in atrijskega or a. Iz Te-ina v Šleziji so mu druge dokumente po siali v Cjlje cjeniU pa dali petai tist do Celja. Veliko zanimivega. ve povedati.
*	Šmartno pri Slov. Gradcu. Konečnik Janez, prideljen oddelku strojnih pušk, piše s severnega bo-jiíKía, na katerem se nahaja zdrav že deseti mesec, svojim st r šem v Smartini: Drugi starišl!• Sprejel sem še le dne 28. aprila štiri zavoje cigaret, katere ste mi za Vel Ico noč poslali. Hvala)! Pišete mj, če i-mam kaj znancev tukaj. Naznanim Vam, da so prišli i.ovi. iziiK!11 katerih jih precej poznam. Kar je mojih Krenkar v moji bližini. Krenkar je radi svo'e hrabrosti postal narednik; ker pa tudi jaz ne držim rok križem, sem si že tudi zaslužil srebrno drugega razreda. Drugega pa. Vam ne bom opisovali, ber ta,ko v časniku dovolj' le; ega berete o ,našem hrabrem polku štev. 87.
*	Dramlje. Ulli biliar s toYo, vendar brez vel ke št ode je d vjal dne 14 jnhja Vsi pridelki sa kažejo dobro — Čj Ino kape o Mu ere božie je postavil v Svetelki Mart n Gabi r Krčn ar Fr lc Šoli ¡e je opustil krčmo
*	DiMiiIje. Padli na vojsiei i Itali|*nom: fanta Fr Korošec in J^rj Arzénfefc i i Ra bo: a 1er FL rijan Rijh iz D b'a, oženjen v fentjnrju. Naj vrl m domobrancem sveti večna luči B ti seje bi o, ¿a je padel ¡ridni fant Jakob Auderluh i* Laz Kar pride na sv. Magdalene d*n zlata vredna dopisnica, da še ž vi. Rnnjen in ujet je v S*mari na Raslem, Um ddtč južno od M k e proti Kaspiškema ježem. — trebuh eartorran en je Jako» Jesenek, v nogo ia Jernej Kožuh. — B jui.cev iz Gor ce imamo 10. — Ruskih uj. trikov za delo je n^po'edín.h 25. — Bog po vrni dobrotnikom, ki ío za oblepele vojake darovali 43 K.
*	3Ial kamen. Dne 9 julija je pri irula k nam strašanska toia U nči a cam je večinoma vse po jeke pridelke in virogride. Ker je žito r»vno najlepše norelo, lila je ta nevihta in nas ve ik strah in jok. Revščina in stokanje je sedaj (ri nas. Kaj bo z iivli? Niti semena za ptihidnjo setev nio.ajio. — Dne 12 julija ponoči je pa obi k&la Ma likamen in Vehkikamen mka t tinska drubal. Trgala je z oken železna omržja in vlomila v več kleti ter pokradla vse, kar ji je prišlo pjd roke. Napravila jd več tisoč kron škode ¿andarme ij» nzrocviče zas'elnje.
* Sv. Frančišek KsaveriJ. Jožef Ugovšek, Kateri se je od 12. avgusta 1914 neprestano bojeval v Galiciji ter je sedaj v Miskolcu na Ogrskem, piše sledeče: Mi smo sedaj tukaj in smo upali, da, ne bomo dolgo; ker je pai bolezen nastala med nami, ne vemo nič, kaj se bo zgodilo. Naznanim Vam, da je tukaj huda vročina, a Ogri so skopi, dai Bog pomagaj! Ce bi bili mi Ogri, bilo bi nam boljše. Pivo so za 10 vinarjev podražili. Ko smo prišli v gostilno na guljaš, je stal isti 1.80 K za Slovenca. Tudi so nas med posamezne Kmete dalli v delo. Jaz sem na prim. nekemu kmetu trikrat drv pripeljal z vojaškimi konji Potem sem ga poprosil, naj mi skuna za večerjo novega krompirja. Res, dal mi ga je, a moral sem mu zanj plačati 40 vinarjev! Bilje veliki posestnik. Eno leto smo gonili sovražnika, da se ni polastil Ogrske, in sedaj smo našli tu na Ogrskem taka „žlahtna" srca, Z Galiciji so nam bili tamošnji ljudje veliko bolj naklonjeni.
Zadnja poročila došla v četrtek, 29. julija.
Najnovejše avstrijsko uradne poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 28. julija. Rusko ho]Išče.
Položaj je nespremenjen. Sovražnik je med V i-
s 1 o in B u g o m pri S o k a 1 u na več krajih hudo,
toda brezuspešno napadal in odgovarjal na naše napade.- Zahodno od I w a n g o r o d a je bil sovražni sunek odbit v našem ognju.
Desetdnevna bitka na Goriškem končana. — Laške
izgube znašajo 100.000 mož.
Včeraj so nekoliko pojenjali tudi italijanski napadi na Doberdob sko gorsko planoto. Mestoma je pa bil hud artilerijski ogenj, sicer so pa napravili le samo posamezne slabe sunke, ki so bili brez težave odbiti. 'V bojih v velikem obsegu je s tem nastal odmor.
Kakor prva, se je končala tudi druga še silnejša bitka na Goriškem s popolnim porazom napada,jočega sovražnika, ki je tokrat vrgel na bojišče rfai prostoru, širokem približno 30 km, med goro S a b o t i n in morsko obaljo, sedem armadnih zborov z najmanj 17 infanterijskimi in miličnimi divizijami. Sovražnik je hotel predreti za vsako ceno brez ozira na žrtve glede vojaštva in vojnega gradiva. Celokupne italijanske izgube v tej bitki se cenijo na 10 0.0 0 0'mož.
Sele zgodovina bo ocenila junaške čine naših zmagonosnih čet v tej bitki in njihovih vodij. Neoma-jeno in neomahljivo še stoje vedno tamkaj, kjer so — sovražnika pričakovale pred dvema mescemja>. To ne velja samo za postojanke na Goriškem, za katere sta 'se vršili dve vroči bitki, ampak tudi za našo celo južno-zahodno bojno črto, katero smo si izbrali za o-brambo.
Namestnik načelnika generalnega Štaba,: pl. Höfer, podmaršal.
Italijani izgubili 180 000 mož.
V	prvi bitki na Gori&kfem so Itajijani izgubili 80.000 mož. Naši so jim tedaj pobili 8 d o 10 infan-terijskih divizij V drugi bitki, ki jje trajala celih 10 dni, to je od 18. do 28. julija, je Italija postavila pn> ti nam na Goriškem 40 infanterijsxih divizij, od katerih je 1 7 d i v i z i j po naših čelbih pobitih. Mrtvih., ranjenih in ujetih Italijanov je sedajj 10U.000. Skupne italijanske izgube v obeh bitkah značajo torej okrog 180.000 mož. A kljub tako strašnim izgubam Italijani naših postojank niso mogli zavzeti.
Zopetni napad na italij. obal.
Dunaj, 28. julija.
Uradno se razglaša:
Dne 27. julija zjutraj so avstrijske lahke kri-žarke in torjtedni čolni uspešno napadli italijansko železniško progo od "Jakina do mestal Pesaro in so obstreljevale kolodvore in posta,jiiii| skladišča, hiše in železniške mostove na tej obali z dobrim uspehom. Več lokomotiv in večje število železnišlkih vozov je bilo razrušenih. Železniško skladišče v mestu Faino je začelo goreti, nakar se je izvršila močna razstrelba. Istočasno so naši morski zrakoplovi uspešno obmetavali kolodvor, artilerijsko vojašnico in druge vojaške predmete v Jakinu z bomijajni, pri Čem je bil velik kolodvor za premikanje vlakov močno poškodovan. Mnogo železniških vozov je uničenih. V skladišču za petrolej je nastal ogenj, ki se je videl 30 km daleč. Vse avstrijske vojne ladje so se brez kakih izgub zopet vrnile. Sovražne bojne ladje se niso pojavile.
Mornariško poveljstvo.
It ilijani zasedli otok Pelagruš.
Iz Berolina se poroča, da so Italijani zasedli majhni in popolnoma brezpomembni avstrijski otok Pelagruž v Jadranskem morju, ki leži med Dalmacijo in severno Apulijo.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 28. julija.
'Med Mitavo in Njemenom je včeraj prišlo kakih 1000 razkropljenih Rusov v nemško ujetništvo. — Severno od mesta Serok, na obeli straneh Narewa, in južno od Nazielska so Rusi nadaljevali svoje protinapade, ki pa so se popolnoma ponesrečili. Sovražnik je pustil tukaj in pri Rozanu 2500 ujetnikov in sedem strojnih pušk v nemških rokah. Pri Varšavi so nemške čete zahodno od mesta Blonje z naskokom zavzele kra j Pierunow. V okolici «užnozahodno od gore Kalvarije se Še vrše boji.
Položaj nemških čet na jugoizhodnem bojišču je nespremenjen.
Resni ncnrri v Indiji.
V	angleški Indiji so izbruhnili hudi nemiri zoper Angleže. Vstaši morijo Evropejce in ropajo. Angleška vlada je proglasila v krajih, kjer so izbruhnili nemiri, vojno stanje.
29. julija 1910._
„Slovenski Gospodar" naših junakov nnjljuhši prijatelj.
Naš somišljenik Jakob Bom, Soma iz St. Jurija ob juž. žel., nam piše dne 18. julija z ruskega bojišča:
Zelo sem se razveselil, ko sem po dolgem času dobil spet „Slovenskega Gospodarja." Zdelo se mi je, kakor bi me prišel obiskat moj dobri zvesti prijatelj in mi prinesel pozdrav in novic iz domovine. Ni ga lista* ki bi bil tako priljubljen pri svojih čitatel-jih, posebno pri vojakih, kalkor je „Slovenski Gospodar." Tukiaj ga komaj pričakujemo in ko pride, tedaj pa romia iz roke v roko,dokler ga slednji ne prebere. StariŠi, le pridno nam ga naročajte!
Nikar si ne mislite, dragi bralci, da smo mi tukaj žalostni in otožni. Ne, tega ni pri nas. Pač pa smo veseli in korajžni; imamo tudi godbo, ki nam v-časih klaiko veselo zagode. Res mnogo hudega mora^ aio včasih prestati, mnogo dolgih maršev, slaba pota, deževno vreme, itd., ali Slovenci vse z veseljem prenašamo, samo da bi rešili našo domovino. Kosmatega Rusa bomo kmalu spravili v dolgočasno Rusijo, saj je povsod tepen. Kamorkoli se obrne, povsod jih dobi od naših junakov po grbi in vedno beži, kakor bi ga bilo sram njegovega poraza. Artilerijo ima sedaj večinoma zelo slabo in moštvo še slabejše. Strelja na vsak sum in kar cele salve. Razume se, da tudi včasih katera krogla zadene. Ni čuda, saj pravijo, da tudi slepa kokoš včasih zrno najde. Pa ta, hudoba ima večjidel same dum-dum- krogle. Pa naj jih ima, kolikor hoče in naj strelja, kakor hoče, ker poguma našim fantom ne odvzame. In s kakšnim veseljem in „hura"-kliei se zaženejo naši fantje na sovražnika in tedaj mu ne preostaja nič drugega, Kakor da z velikimi izgubami zbeži. Tako je torej s to vojsko.
In morda boste vprašali: Kako pa je kaj Vaše duševno stanje, ali kaj molite? Hodite k sv» maši? — Da, dragi prijatelji, to je res, da k sv. maši ne moremo, ali molimo pa kolikor kateri more in kakor razne okoliščine pripuščajo; saj druge pomoči ni, ka^ kor da se k Bogu in Mariji zatekamo. Saj sem že sam skusil pomoč Marijino. Bilo je ne!ko noč, ko je bil spopad med našimi in Rusi. Krogle so žvižgale goste kot toča in tedaj sem se izročil v varstvo Mar rijino in ravno tako se mi je zdelo, kakor bi me Marija s svojo lastno roko varovala. In glej! Več mojih tovarišev je padlo, meni pa se ni nič hudega zgodilo. Prepričan sem, da kdor se k Mariji zateče, je gotovo uslišan. Saj ona je naša mati, ki nas ljubi in nam raSJa pomaga. Le radi se k njej zatekajmo po pomoč in tolažbo! Torej z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Srčen pozdrav!
Pet bratov v vojski.
Henrik Ortan iz Hoč pri Mariboru nam piše dne 17. julija s severnega bojišča:
Odkar je zadonel vojni klic po državi, so kmetje in rokodelci zamenili svoje orodje s puškami in topovi,- da branijo domovino. Poslavljale so se žene in matere od svojih in jih blagoslavljale. Takrat se je tudi naša blaga ljubljena mati poslavljala od svojih tako ljubečih sinov. Eliza Ortajn v Gornji Hoči je dala za brambo domovine pet sinov. Dva: JFranjo in Karol, sta žalibog ujeta v Sibiriji. Trije: Ivan. Leopold in Henrik, pa se nahajamo na bojnem polju. Starejši izmed peterih bratov, Henrik, se že tri mesce nahajam v bojni črti, a Bog me je še dosedaj obvaroval smrti Sovražnika zmiraj porivljemo nazaj in ne bo več dolgo, da bo vržen preko meje. V to pomo-zi Bog! Kar je moje oko dosedaj videlo, ni približno taklo lepe zemlje, kakor je Slovenija. Rečem Vam, da je ni domovine, ki bi bila tako krasna, kakor je zelena Spodnje-Stajerska. A to je v prvi [vrsti pripisati našim delavnim in razumnim kmetom, ki so izvrstni gospjodarji. Pozdravljeni slovenski rojaki, štajerski znanci in prijatelji,) posebno pa Hočani, od prvega do zadnjega, Bog vas živi še mnoga leta! Na veselo svidenje! Henrik Ortan.
Slovenci v boju s Crkezi.
Franc Dolenc od St. Lovrenca na Dr« polju,
piše g. lqaplanu:
Velečastiti! Kako Vam kaj gre doma? Meni gre sedaj dobro. Zadnji teden smo sicer imeli hude boje, pa, hvala Bogu, vrgli smo Rusa na celi črti nazaj, tako da ga bomo kmalu popolnoma izgnali iz našega ozemlja. Naš tretji bataljon je bil pohvaljen, ker smo Cerkeze pregnali iz zrelo Važne postojanke ter uplenili eno strojno puško, ki so jo imeli postavljeno na visoki hiši. Cerkezi so napol divji narod iz Azijo. — Najbolj primanjkuje Rusom artilerije, kar je pa ima, pa ni dosti vredna. Mnogo strelov ne eksplodira, sicer pa Je za nas bolje, da ne. „Slovenski Gospodar" tudi priroma v več izrtisih k nam ter ga kar po vrsti beremo v strelskih jarkih. Pozdravljeni ter na veselo svidenje, airo Bog da in Marija!
Smrt nas je izbrala.
Naš znanec Dragotin Novak, doma iz Stročje va-Jii pri Ljutomeru, piše dne 12. juLja našemu uredniku:
mHsosinshi s o a p o n h h."
Samo šo nekaj dni nas loči, ko bomo obhajali oSlet-nico ločitve s»d dragih domačih Bilo nas je lansko leto kot listja in trave, da vlak skoro ni mogel sopeti z nami mi proti Spielftldu. Vrnitev pa bo drugačna! Marsikatera drnžina bo zastonj pričakovala, zastonj plakale po oieta, žena po možu, katerega več ni, nmpak krije že hladna tuja zemlja njegove junaške prsi. Že je bilo v „Gospodarju" poročilo o padlem našem tovarišu in rojaku Belecu. K temu še dodam nekaj podrobnosti
Padli tovariš se je neprenehoma 10 mescev nahajal v strelskih jarkih ter se junaško boril, tako, da je bil pri celem 87. pešpolku zelo priljubljen Dne 14. julija ko smo podili Moskaie proti severu, si je naš Emerih kopal z lopato luknjo v. zemljo, da bi se lahko obvaroval sovražne Krogle, ali usoda mu je bila neusmiljena. Ko je pričel dalo, je prifrčala krogla ter ga zadela ravno v srce in junak je padel .. Dragi stariši! Ne žalujte po Vašem dragem ljubljencu! Padel je junaške in lahka smrti, kot zvesti služabnik c»<arja in Boga ter se izognil vseh nadaljnih nadlog in križev, k; nas še čakajo.
Ed-no uoanje nas ostalih še je: „Na vistlo svidenje nad zvezdami!" Tam se bomo vsi enkrat »družili ter sa pogovorili, kako smo v Karpatih in v Galiciji Moskaie pretepali. Mi „Prleki" imamo izvanredno zgodovino iz te vojske. Mi, ki nam je neusmiljena smrt vendar prizanesla, se držimo krepko in trdno kakor železo. Kljub vsem težavam si večkrat privoščimo dom »če šale.
Moskaie smo pregnali že skoraj na mejo in deloma čez nujo. Sedaj nam drugega ne manjka, kakor prleški „ajdovi krapci". Prisrčne pozdrave vsem „Gospodarjevim" bralcem pošiljajo še živeči Maropoljci! Na skorajšno svidenje! Dragotin Novak, četovodja; Jožef Slavič, četovodja; Alojz Štuhec, četovodja; Janko Prelog, četovodja: Jožef Hvalenc, korporal; Frano Stanjko; Jurij Trop.
Z bičem nad Ruse.
Martin Fras, doma od Sv. Jakoba v Slov. goricah, nam piše dne 10. julija s severnega bojišča:
Skoro bo minulo leto dni, odkar se nahajam na bojnem polju. Štiri mesce od začetka vojne sem se nahajal zmiraj v bojni črti Prvi dan, dne 26. avgusta, sem ustrelil več sovražnikov. Sovražnik je po številu veliko močnejši kot mi. Njegove krogle so švigale kot čebele, kadar sa rojijo. Ena krogla mi je pa zbrisala malo kože, več mi jih je predrlo plašč, ki sem ga imel na tornistru, dve sem našsl v tornistru, ki sta mi stregli po življenju. Ti dve še hranim za spomin. Grozovit boj se je vršil pri Grodekn, kjer sem bil v oguju neprestano pet dni. Naši slavni vojskovodje so tako odredili, da smo moskaie privabili v grozne Karpate. Tukaj smo ga držali celo zimo, da mu je veliko „panov" zmrrnih). A ko je začela prepevati kukavica, i-eno vzeli bič v roke in tepli Ruse na desni, drugi pa na levi strani Mi smo ga pa držali v sredini, t*ko, da nam ni ušel izpred o-či. Sedsj se je „pan mo-kal" podal v divji beg, d» snco mu komaj sledili.
Veliko pozdravov pošiljam Vam, matere, žene in dekleta, ki prenašate doma veliko truda in težav. Pozdravljam tudi vse čitateije „Slov. Gospodarja", katerega tudi jaz či-tam vsako številko z velikim veseljem.
Pri sedanjem fročtm polatnem Sašu se priporoča vsaki hiši, da imajo ▼ zalogi raskuževalno sredstvo. Opozarjamo na današnji inserat „Lysoform".
Uradno določene cene za novo
žito.
Za novo žito veljajo do nove žetve 1916 sledeče uradno določene cene (za 100 kg):
	Pšenica in pira	rž	ječmen za pivovarne	drugi ječmen	oves	koruza	ajda	
	34 K	28 K	28 K	26 K	26 K	—	—	
Ako se pšenica odzvame po vojno-žitnem prometnem zavodu, njegovem pooblaščencu ali od zavoda najetem mlinu ali skladišču pred 16. septembrom 1915, rž pred 16. avgustom 1915 in oves pred 1. oktobrom, se bo k gorej določenim cenam dal pridatek, kateri bo znašal pri 100 kg: 1. pri pšenici vfčasu do 31. julija 1915 4 K, do 15. avgusta 3 K, do 31. avgusta 2 K in do 15. septembra 1 K; 2. pri rži do 31. julija 2 K, do 15. avgusta 1 K; 3. pri ovsu do 15. septembra 1 K. Za koruzo fin ajdo se bodo cene še le pozneje določile.
Uradno določene cene za moko. Cesarska name-ntnija nam piše: Za moko veljajo sedaj v veletrgovini sledeče cene (za 100 kg): fina pšenična moka 68 K 00 v, pšenični zdrob 68 K 00 v, nemešana pšenična moka za kuho 58 K 00 v, nemešana pšenična moka za kruh 42 K, nemešana ržena moka 42 K 00 v, ječmenova moka 49 K 26 v, zdrob od činkvantina 70 K 80 v, moka za polento (i* činkvantina) 64 K 86 v, navadna koruzna moka 48 K 85 v, moka iz bele koruze 53 K 60 v, zdrob iz bele koruze 70 K 80 v. Cene veljajo za čisto težo, in sicer pri mlinih. V trgovini na drobno se smejo priračunati k tej ceni še stroški za pošiljanje (vožnjo) in drugi stroški, kakor tudi dobiček, ki je v trgovini z moko običajen.
Loterijske Številke.
Gradec, dne 31. julija 1916: 85 68 62 64 76 Line, dne 24. julija 1916: 1 66 62 20 47
"	_Bfarar, ?
Vročina
^pred durmi 8
Ob sedanjem času pametna gospodinja skrbno izbira jedila in pazi z dvojno pozornostjo na zdravje svoje družine. Z vsem računivši, če bi mogoče se le znala pojaviti kaka nalezljiva bolezen, ima redno veliko steklenico Lysoformovega desinfekcijskega sredstva v svoji hiši. Sigurna razkuževalna sila Ly-solorma je potrjena po znanstvenih preiskovanjih profesorjev in zavodov n. pr. Loffer, Liebreioh, Vas, Pertik, Proskauer, die Vestea, Tanssk, Vertun, Polil, Pfeiffer, Ujhelyi, Perronoito, Leir itd. Pazimo na to, da dobimo Lyzoform v originalnih steklenicah ali posodah, na katerih se povsod nahajajo vinjete in papirni ovitki:
1 l Dr. Keleti & Mairanyi
kemična t»v&rna v Ujpestu
kakor tudi varstvena znamka.
Vsebina steklenice:
g 100 250 500 1000 2 7a kg Gena stekleaici: K—90 180 310 5 — 10 —
Z Ilirom prlialsotjan© večjo potrebo preiNrbi se naj vsak pravočasno z Lysoformom.
Zanimivo knjigo „Zdravje in desinfek-oija" od nekega zdravnika, pošiljamo na željo vsakemu gratis in franko.
Dr. Keleti & Murd»yi
kemična tovarna v Ujpest-u.	460
%omlj iz dežele ali prodajalka in •n fant poštenih stari še v, se sprejmejo takoj v trgovini z mešanim blagom pri tvrdki .T. Belina, Mao*]j jošta Podlehnik. Štajersko. 457	Sprejme se takej izvežban trgovski pomo^stfc in U&CT8C iz pofitene "aiše v trgovini z mešanim blagem Franc Seršen, Ljutomer. 453 iiSenca, veščega obeh deželnih jezikov, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina manufakturnega blaga Worsehe, Maribor Gob-poBka ulica, 455
Pri žnpanctru občine Juršl»8!e" se odda tajniška služba. Vst»p takoj. Ponudbe na županstvo Jurkloit«. 464	
Ova «rganltta iščeta mM ta. Po audbe na naslov „Neoženjena 33" postrest. Gradec. 465	Za kaslrko in prodajalko se sprejme gospodična s primerno šolsko izobrazbo, z lepo pisavo, ki je vešča obek deželnih jezikov, v trgovini manufakturnega blaga Worsehe, Maribor, Gosposka ulica. 456 Sprejme Be učaneo za lecetarstvo in en hlapec pri g. Dohek, lecetar Maribor. 414
Kupim sadje, fsako količino naravnost od pro-ducentov. Oskrbim zaboje itd. eventualno tudi sam. Sem tudi dober plačnik za jajca, maBlo, perutnino itd. Ponudbe na Rajmund Z*innert, Dunaj XVIII. Stemvrar-testrasse 11. 459	
	Cerkovnik In organist — rokodelec iščem stalne službe. Naslov v uprav- ništvu pod štev. 435.
Prljttno stanovan|e v Mariboru, 10 minut od stolne cerkve se da takoj v najem. Lepo stanovanje z dvema, na željo b tremi sobami in del vrta, posebno primerno za penzioniste, tretja soba se da tudi posebej v najem pošteni osebi, natančneje in naslov se izve iz prijaznosti v Ancen-grubejevi ulici št. 7 na Koroški cesti nasproti št. 99. Hiša je na samem stoječa brez drugih strank in otrok. Torej prav mirna. 8e lahko ogleda v sak daopopoldne. 422	Svetovna vojska dokazuje jasno, da Bamo oni za-more prenašati skoraj nečloveške n»pore, ki ostane trrzea. Zato zahtevajte v vsaki gostilni kot pijačo izvrstne Ijitonerake ptkallo«. Fedor Kukoveo, tvomica pokalic in sodavice, Ljutomer. 811 Kupim pnestvo na deželi. Ceno in koliko posestvo meri naj se mi naznani, ali tudi menjam za svojo hišo, ki Je blizu železniške tovarne. Naslov na ,,F. S." upravništvo Slov. Gosp. 467
Organlst In cerkovnik, 52 let star, toraj vojaščine prcBt, ceciljansko izučen, z jak« lepimi sprčevali, oženjen, želi sredi avgusta t. 1. službo spremeniti; Naslov v uprav-ništvu. 449	
	Aleksander Vaupotič, mesar v Ljutomer», sprejme takoj mesarskega ufiefca ii boljše hiše. 466
Suhe gobe, fižol, vinski kamen ter sploh vse deželae pridelka, kakor tudi vrste vreče kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celje Graška cesta št. 22. 450	Organist in oerkotnlk, z dobrimi spričevali, proat vojaščine, ter ob enem tudi posojilDiški tajnik, ki deluje pri večji posojilnici, ter zmožen voditi posojilniško knjigovodstvo, želi spremeniti primerno službo. Cenjene ponudbe na upravništvo „Slov. Gospodarja" pod „Treznost" štev 432.
°r»da|alke se Bprejmejo r trgo»ini manufakturnega blaga, Woi seke, MariDor, Gosposka ulica. 454 Priden komi) se tsfkoj sprejme pri Janezu Toplak, trgovina Juršinci pri Ptuju. 447	
	Jajca, surovo maslo, smetana. Kupujem prima sveža jajca, čajno maslo, maslo za kuho in smetano. — Dopisi z navedbo cen na trgovino z jajci in maslom Tereze Hinterberger, Dunaj XII., Schonbrunner-strasse štev. 196. 441
Dobra kuharica in varčna gospodinja, ki služi že čez 7 let v žup nišču ter vajena vsakega dela. želi službo spremeniti v župnišče na deželi Naslov pove upravništvo pod št. 448. 448	
Te»ar|e In zidarja sprejme v stalno delo in za dobro plačilo stavbeni mojster Julij Glaser Maribor (Mel-iinghof.) 444	
Vino In M^jeveo kupim vsako poljubno množino Julij Glaser, stavbenik Maribor, (MeUinghof. 443	
	IKAVA! 50% cenejša: Amerikanska štedilna kava, veis-aromatična, izdatna in štedllca. 6 kg poskusna vreča 11 K franko po povietju. Pol kilograma vel*-prima najfinejši čaj K 2 20 oddala A. Sapira, eksport kav« in ial» Tiszabogdan 496, Ogrsko. 278
.,Solzna Avstrija." Kdor mi pošlje v kuvertu za 50 vinarjev novih in neporabljenih znamk in pa svoj natančen naslov, pošljem mu takoj štiri nove krasne pesmi: I. BSol*na Avstrija", II. in III. ,Slovo in ločitev", „Blagor mu v tuji zemlji 1" in IV. „Godci svetovnega plesa". Naročuje e pri Mat Relee pri 8v. Bolfenku v Slov. gor. via Ptuj Štaj. 440	
10
Zapomni ne gabi: B.nan ali zdrav, Le „FLORIAN" rabi, Želodcu bo prav!
Želodčni likér
Je pripravil trli In prrhavo m>r8lkomu, ki Je h bup«TBl drag:« In neprijMn» zilravlln!
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAK" ▼ Ljubljani
A 177/15-4
Pr ostoveHfi* dražbi.
V	zapuščinski zadevi č. g. župnika Antona Ribar vrši se dne 4. in 5. avgusta 1915, cd 8. ure zjutraj naprej prostovoljna razprodaja vseh v zapuščino spadajočih premičnin na l-.cu mesta v Sv. Vidu pri Planini.
V	zapuščina spasia deset glav lepe govedi, več svinj, par lepih konjev, nekai vina, precej vinske posode, pohištvo, knjige itd
Prodajalo se bo le proti takojšnjemu plačiiu ter se kupci opozarjajo na to dražbo.
C kr. okrajno sod šče v Kozjem, odd. I.,
dne 23. julija 1915.	45«
Hfa«i?ms kothe „Favortt" s najb.-^i
r^ridiiiek za juho. Najcenejši Vir za preprodajalce. V šfea-Jjah po 200 komadov naprej. 100 kosov K 3.60 se ? ošiija po povzetju na vse pošte. Grunwa!dova uprava za razpošiljanje juhin h fcock Dunaj 1 Gon/agagnsse 12.	463
Edino zgsfapstro in gjajM zalep zn n^strs-SgrsMa si epfgiselsiii
armadnili in žglgznicpsMli Bosh§pf-gp i
Po 14 dnevni po skušnji
gc lahko vsaka ur» proti popolni svoti «opet »atiienja. torej ni nobene rizike, ampak se hkbko vsak sam prepriča o teh izbornih urah Prednosti teh ur; 1'rava železničarsk» Rotkopf-ttra Si je, ne dolgo tega. nalašč 2» železničee is itrapacne služI»' z novo k -nštrnkeijo zbolj-Sala, dobila precizijski tek, poslej močne o*i, kolesje se vso viti v k»nienih. Ura teče 3'2 ur iu iile točo na pni minute, če tudi ¡ra leži, visi ali so nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-očje je iz čistega nikl.i ter je zavarovano še enim plaščem za varstvo zoper prah ter ¡e vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi Hizke i'«®e in vendar dobrega tek. uradno npeljale pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vas torej, da te ure ne zamenjate z drugimi stičnimi urami, ki se dobijo v trgovin»!). — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako škodo, naroči mojo ceno uro. - Veiiit cenik popolnoma rastonj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8,
največja tovarniška zaloqa ur, srebrnine in zlatnine,
Specialist za boljše "rs.
razpošilja v vse
Pozor kmetovalci!
Preskrbi*« ri pravočasno,	»»¿ftj v rejekinea
tarna, jaiačena. «anesljlve k kiljivn «en«»», n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito detelje, travo, poto r«RM>co in rndedo, sploh vea poljska, kakor Midi vrtna in cvetljična seracaa od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki M dobivajo pri
domači tvrdki	91
I. RAVNIKAR CELJE
Trg»vfea • špecerijskim blagom, i barvani in deželah« pridelki ter ni*«a viei vrst rteer&Mfc votó.
M>» Solidna ta točna postrežba.
J?
Kapljice za svinje".'
u Cena 1 steklenice je 1 krono.
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh Trlo p o voljni! Gospod J&nez K. piše: Pra? dobro p omagalo!
ice«tna lekarna pri o. kr. orli» Maribor, Glavni trg čtev. 15 402
HoCevarCe
fi« 1©f tik firsts c&fftve.
Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljive šaljiva semena za polje in vrte po solidni ceai
Posebno priporočam od predenča očiščeno:
Domete alt SfORjsk© detelj®® g@tne? potem Lueerner ali nemiks,
lakarnaf za enkrat kositi, Esparsai, takozvana večna detelja, Travlno scene za mokre in suhe travnike.
Korenje«© sem®,
Rtinke!ns$@ rep®, rnde&> dolgoval, rasasno dolgo in okro^lovato,
Stfjijs^ selafo. ?neh vrst semena rrte, kakor tudi rafljo in {vepfo za vinograde.
Obilnega obiska, pričakujoč biležiio s vel&spoštovanjem
. Hočevar
Glavni trg št. 10, tik farne cerkve
anufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporo
MMMfc mmamnammMKmtmsm&immmi QatagmaSMMMasaMMMMHMMnMaHltBS ■ t&&azseGSe*)&ie pís	■>

MStweMtK sfKie-rK
HriintlnO VÍAnO ** ^NmmÜ» *»»keg» i» «t abreetujaj« aa»i<£oo po *«/»*/#, proti triatMedui odpovedi po <V,V«. Obresti m prjjtenjsjo k a KI ie.ES.ii í Slí \	1 inujarja in 1. julij» vgekegs ¡*t* Hrtnilae faajiiice ne iprejeiÉQQ kot getov ii«ia.- «s ds fe¡ s* «jik ohreitovesje kaj prek:»
Ze salagaaje po polti H, pehat bresti*' ¿oloínice (P7.078» na	Reatai	plača potojilnie» uma.
r-TrrrBrr—'T'T—'^r- \. ........ "* " i, 1 1" -----------—
i^OSS^III e.O	15S i ii 'e ^cesa ^ »U!6f »a »itnjiibo proti pupUami varnosti po S'/**/«. vknjižbo spbb p« SV»';», n» »tujiSbo ia poroštvo
voUjlla	Uaja;v S*/«'/« ¡^ tt& o»«b»i kredit po 3V». Kadalje izpesojaje na zastavo »rednottnib papJHt» FMgove pri dru^t Jsaamih sumlih
prevzame pasojilaic« v «veje ¡Mt proti {mrnitvi gotovih stroškov, ki p* nikdir nn presedajo 7 kron. Proiuje za vknjiŽbn dela pono;iin.es breifiaino, «tresk» pleča le ketk«..
t i,
ITra«i»t/» «DT»O	trtéo in četrtel od 9. it IS. «íe rfopohiac w neko «oboto «d 8. do 12. oro depeitint irts^rci' p-fMtüka. V awdatk «rafe **
UldUll«; Ml «S in	denar

Po I a Silil a	Cl H \ ¡í lo 111 ?rožaj* p^*®5^'' deUíniik od 8, de V¿. on dopoldne in od 2. do 5. are pepeidae
**** P«*ofUn!ca Ima tudi na razpoiag« tiotnaé« hrantln« e^MrKlnlh«. ^^^
<5
1
I
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo),
pesu-^-^aMn&TaetsaemM
Ljudska hranilnica in posojilnica ¥
mm*»**. -S'«

rnistrovsR« zadruga z neom. zevezo
Obrestuje hranilne vloge po 11 01 i2 10
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama
4
Daj® posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastav« vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradna um
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tndi domače hranilnike«
j iaslni hiši (Hotel .Pri belem volu1! v Celju, Graika cesta 9, i.nadstr.
Izdajatelj In založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.