// ■160 Natisov 15.000. a naj- zavoju t^fcrerc" izhaja vsaki [ petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. I Naročnina velja za Av-I Mrijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt I Ida razmerno; za Ogr-| sko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane a celo leto 5 kron, za I Ameriko pa 6 kron; In drugo inozemstvo se [ računi naročnino z ozi-■ rom na visokost poštnine. Naročnino je pla-1 Jati naprej. Posamezne |fiev.seprodajajopo6v. lllteiinišlvo in uprav-|_ sištvo se nahajata v taji, gledališko poslopje štev. 3. Dopis! dobrcdošl' in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, z» Vi strani K 40, za V4 strani K 20, za Ve strani K 10, za Vi« strani K 5, za V,. strani K 250, za V« strani K 1. — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. 24, V Ptuju v nedeljo dne 15. junija 1913. XIV. letnik. m tazpnst okrajnega zastopa Slov. Bistrica. ■o* pO! in ert s ija, (Izvirni dopis). Slov. Bistrica, 11. junija 1913. Dne 7. junija 1913 vršilo se je občno zbo-ije okrajnega zastopa. Načelnik g. dr. H. thaler otvoril je zborovanje, pozdravil »fje in podelil besedo g. c. k. namestniške-stetniku dru. Adamu W e i B pl. S c h 1 e n-nb u r g. Le-ta dal je potem sledečo vladino ivo na znanje: „C. kr. štajersko nameslništvo naznanilo je z ikom z dne 15. maja 1913, štev. 9—588/13 iedeie: Na temelju § 81 postave i dnč 14. juli-1866, d. p. in V.-Bl. št. 19, se slovenje-;b i s t r i š k i okrajni zastop tem potom razpusti. Namestništvo se čuti k tej odredbi isled tega prisiljeno, kčr je volilna perioda dosedanjega okrajnega zastopa že z 12. septembrom 1910 potekla in ker uspeh naročenih novih volitev te dopusti pod danimi razmerami pričakovati v ^oglednem času konstituiranje novega okrajnega astopa; v § 38 postave o okrajnih zastopih vte-neljeno nadaljevanje uradovanja dosedanjega okraj-[rega zastopa stoji torej v nasprotju s postavno nor-iniranim 3 letnim trajanjem mandatov, katero bi se moralo daleč čez določeni čas podaljšati. Proti temu odloku stoji okrajnemu zastopu na temelju j 81 citirana postave rekurz na c. k. ministerstvo a notranje zadeve odprt, ki pa ne vstavi vpliva odredbe in ki se ima tekom 4 tednov vložiti." — Po prečitanju tega odloka povzel je g. prt S tiger besedo in je dejal: Interesi ega prebivalstva so vsled te razpustitve |a'ljeni; razpust okrajnega zasto- omeni hudo oškodovanje d e- |lne kulture, zakar Nemci ne prevza- otigovornost.i, marveč pripnstijo to odgo- ■ts)Bt vladi. Govornik je omenil, da bodejo miti rekurz vložili, pa naj bode uspeh že ka- i hoče. Nadalje je govornik popisal znano na volitev župnika L e n d o v š e k, ki —..občinska odbornika v Makovljah dne 22. . tnrarja ni pustil voliti; in vkljub -ICOni. n^ da sta ta dva volilca energično protesti- nenita moj ^ ter se na okrajno glavarstvo pritožila, da itfih in"™ i prosila za nove volitve pod vodstvom komi- im eksui ij^ izostalo je vse, kar bi to žalostno poče- ar, .3, norju. V I zmerne. H* dušnega pastirja Lendovšeka pojasnilo in Prospekt« romIo. Nadalje je omenil govornik s love n- ;oobstrukcijo v deželnem zboru, vied je bil slovenje-bistriški okraj pri letnemu Računa per 45.000 K za okroglo 30.000 on oškodovan. Slovenci torej gotovo ravnajo v interesu okraja, ako se bode m o- Ilo zdaj vsled troškov vladi- Ija komisarja okrajne doklade • et zvišati. Govornik predlagal je slede- lezolucijo: „Vo!itve iz skupin mest in trgov za slovenje-I bistriški okrajni zastop v trgih Makovlje in Stude-nice se niso vršile po določbah postave z doe" 14. junija 1866, §§ 32 in 33, kar je razvidno iz prepisa priložene pritožbe na c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru in se tako postopanje na noben način ne [ moie smatrati za izvršeno volitev v zmislu postavnih določb ; ravno tako se ne more iz tega vzrok a razpust okrajnega odbora izvajati. Pač pa bi bilo hHŠiti pod strogom opazovanjem postavnih določb, pod intervencijo političnega komisarja volitve v omenjenih dveh občinah in ako bi se ne pokorilo oblastnim odredbam, moralo bi se iz tega konze-kvence izvajati. Izdatki okraja za tekoče leto so z ozirom na gospodarsko bedo vsled treh zaporedoma nastopivših slabih letinj na najpotrebnejše znižani in z okroglo 48.000 K preluminirani. Vsled vstavljenega delovanja deželnega zbora se je okraj oškodovalo za okroglo 30000 kron. Za nadaljno obremenitev davkoplačevalcev vsled funkcijskih troškov komisarja se mora torej vsako odgovornost odložiti. Zborovanje skleni vsled tega, vložiti rekurz zoper razpust okrajnega zastopa." Načelnik dr. W i e s t h a 1 e r je potem izjavil, da po njegovem mnenju razpust ni postavno opravičen. Nepostavne dogodke pri volitvi v Makovljah in Studenicah bi morala oblast na vsak način kaznovati in bi se moralo tam nove volitve razpisati . . . Ako bodejo zdaj okrajni troški večji, ako bodejo morali davkoplačevalci še večje doklade plačevati, poteii imajo to zahvaliti slovenskim mogotcem. Podobni slučaj se je zgodil pri zadnji.' okrajnih volitvah v ptujskem okraju, kjer tudi na Ptujski gori slovenski prvaki niso hoteli voliti. Ali pomagalo jim ni nič, ker je upravno sodišče konstituiranje zastopa kot pravilno proglasilo. Govornik je natančno pojasnil položaj iz juridičnega stališča, ki pač kaže, da je pravica v vsakem oziru na napredni strani. G. P e t z o 11 se je izjavil proti nepo-stavnemu razpustu in je predlagal, naj se razpust ne vzame na znanje. Govorili so še gg. dr. Wiestbaler, Baumann in Stiger. Nato se je predlog g. Stigerja, da naj se vloži rekurz proti razpustu, to pa s prošnjo, da naj se dostavi volilne certifikate in skliče zborovanje, za konstituiranje zastopa, ednoglasno sprejel. S tem je bilo to velezanimivo in velevažno zborovanje zaključeno. Po seji zahvalil se je deželni uradnik g. dr. Stepantschitsch v imenu deželnega odbora okrajnemu zastopu, zlasti pa bivšemu načelniku za uspešno in za celi okraj velevažno delovanje najtopleje. Boj za slovenje-bistriški okraj torej še ni končan. Odločile bodejo še druge, višje instance. Naj ta odločitev potem pade, kakor je, — odgovornost za višja bremena davkoplačevalcev v tem okraju pade s vso svojo težino na prvaško-slovenske voditelje. Z njimi pa bode že ljudstvo obračunalo! Balkanske zmešnjave. Eulgarsko srbski spor. Nasprotja med Bulgarijo in drugimi zavezniki nastala so tako huda, da se je bati vsak trenutek izbruha nove krvave vojne. Zlasti Srbi rožljajo zopet junaško s sabljo in vpijeje, da se hočejo maščevati za batine, s katerim jim je svoj čas bulgarski Battenberg pri Slivnici grbo namazal. Gre se v prvi vrsti za Makedonijo. Glasom pogodbe, ki so jo sklenili balkanski zavezniki pred vojno zoper Turčijo, spadala bi Makedo- nija Bulgarski. Pa tndi prebivalstvo te pokrajine je večidel bulgarske narodnosti. Srbi pa zahtevajo zdaj nakrat, da se naj tisto pogodbo spremeni in sicer tako spremeni, da bodejo oni velik del Makedonije dobili. Seveda se tej prav srbski zahtevi Balgari nočejo pokoriti. Tako je nastala napetost, ki je obenem nevarnost za ves evropejski mir. Kajti samoumevno tiči tudi za tem sporom zopet hinavska in zahrbtna ruska politika. Rusija je namreč odločna nasprotnica tega, da bi se uresničila velika in mogočna Balgarija; kajti ta bi bila ne samo njena resna tekmovalka na Balkanu, marveč bi ji tudi zaprla zaželjeno pot do cilja Konstantinopla. Zato podpira ruska politika Srbe, zato hoče, da postane nova Srbija kolikor mogoče velika, obenem pa kolikor mogoče odvisna od carja-batjuške. Z veliko Srbijo bi bila Avstrija oslabljena; in Rusija bi imela mnogo več npanja v borbi zoper habsburško monarhijo, kije sicer za sedaj odložena, ki pa bode prejali slej vendar prišla... To približno je torej bistvo sedanjega skrajno nevarnega balkanskega spora. Kazalec balkanske ure kaže precej očitno na bulgarsko-srbsko, odnosno tudi b u 1 g a r s k o-g r š k o vojno. Morda se posreči še v zadnjem hipu, zamašiti vojnim hujskačem na Srbskem in Bulgarskem široka odprta usta in preprečiti blazno prelivanje krvi. Morda, — veliko upanja pa ni! Pogajanja. Da bi se preprečilo bulgarsko-srbsko vojno, sešla sta se bulgarski ministerski predsednik G e š o \v in srbski P a s i č. Domenila sta se, da se skliče sestanek vseh štirih ministerskih predsednikov balkanske zveze, na katerem naj bi se vse sporne točke rešile. Medtem pa so se razmere spremenile in mnogo upanja ni, da bi se ta sestanek v istini vršil. Gešow je odstopil in on je veljal za Rusom ter Srbom prijaznega moža. Na njegovo mesto je stopil dr. D a n e w, ki sestavi vlado iz vseh bulgarskih strank. Na ta način hi odgovornost za nastopivše dogodke prevzel ves bulgarski narod. Tudi to je znamenje, da se je položaj močno poojstril. Na Srbskem, kjer so bile besede vedno največji junaki, kriči seveda vse na vojno; pa Bulgari se teh junaških besed ne bojijo ... Od vseh strani dežuje seveda groženj in prošenj, da naj se ne prične te bratomorne borbe. Ali to so zopet le besede! Srbija je že svojega poslanika iz Sofije poklicala in to se zgodi ponavadi le neposredno pred vojno. Baje je Srbija tndi že nekak ultimatum stavila, da mora Bulgarija v tem in tem času njenim zahtevam ugoditi: ako bi tega ne storila, se bode zasedene makedonske pokrajine ednostavno kot „srbske" proglasilo. To bi pomenilo seveda t a-kojšni začetek vojne. Končno se pa še poroča, da je ruski car osebno telegrafiral na bnlgarskega in srbskega kralja, da naj ne dopustita te bratomorne vojne in da naj njega, carja-batjuško, kot razsodnika sprejmeta . . . Tako stoji položaj. V par dneh, morda že v par urah se bode mnogo pojasnilo! BtraschlU'ova grrenSica la zelenjave povzroči «tAAh1lAf1llA nntpfihtia moč in ]e vsled tega pri večjem telesnem naporu IMJMHUUIUMI pUUtSMIldii Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ===== romarje itd. ====== mi nuno tatoliške 1654 C« noče odnehati. Srbija pa£^tP, timatuma še ni odposlala. To Na Ogi smatra za zadnji žarek upat* ^aTig8^J Sicer pa je vse za vojno pripnSeveda tud U duhov poro en0- tudi žena Ogrskem m madžaronsk Ruski car se trudi na vse kriplje, i>. dobiJ° širo preprečil borbo med Srbi in Bulgari. V os**^™ pla> pismu na oba kralja pravi car, da ima pr4,rav; * \£ in dolžnost, neposredno pri kraljih prositi, dBedni'k Luk: začnejo vojne. Car češ da je glasom ba označen, si ske pogodbe razsodnik in obe državi se Iftnpil je ne na njega zaneseti. Končno pravi car: ,,S:tov grofov da smatram funkcije razsodnika kot nepri,!8e8a.1s[cer . . ,v . • j ■_• ■ i i menitih gn dolžnost, naznanjam, da bi me vojska med;- ^„^1,,% vezniki ne pustila brezbrižnega. Država, ki: pr0dal je \ vojno pričela, bila bi odgovorna pred sit Beligradeai stvom; obdržujem si vsled tega vsako proraala kupčij glede zadržanja Rusije napram uspehom ' hotel v zločinske vojne." — Tudi ostali člani ti »i® "■"" . . .j.. j , • v... ,490.000 entente se trudijo, da bi preprečili voji obJla od kakim uspehom, se bode v kratkem pok staij (\e,rr. e, da osebnn leprij med ., ki bi d slow prost torn ni tri vojno. pokaži Proti katoliški cerkvi bo pričeli anarhistični hudo agitacijo. Povsod delujejo za izstop ii katoliške cerkve. Baje je le do 20. maja 1.1. ie 1654 Čehov iz katoliške vere izstopilo. Naši dovenski politični duhovniki pa ležijo pred Cehi naravnost na trehuhu! Na Ogrskem je b»l namesto vsled velikanskega svojega škandala odstopivšega Lukasca Tisza za ministerskega predsednika izvoljen. da tudi to imenovanje ne bode razburjenih dntov pomirilo. Obstrukcijonisti se pripravljajo že na nove boje. Preje pač ne bode na fem miru, dokler se ne bode pomedlo z madžaronsko-betjarskimi klikami in dokler ne o široke množice ljudstva svoje jim pri-e pravice. Hadžaronsko močvirje. Škandalozni razprav« prarj Y j;aterj je |-,[| 0gr8ki ministerski predal. dal ffidQikLukasc kot „največji panamist v Evropi" l balkafr onačen, sledijo že drugi škandali. Pred 10 leti se lallkl kopil je neki milijonar grof Witzleben od bra-■ S tM *>T grofov Zichy veleposestvo Varpolota, ki obli sicer 9150 kat. johov, ali večinoma le ka-mitih gričev z malo gozda in njiv. Witzleben kmalu videl, da je napravil slabo kupčijo in je veleposestvo za 2,450.000 K bratoma deanu. Pa tudi ta dva sta se kmalu ke-ila kupčije in sta iskala novega kupca. Nikdo hotel v to kislo jaboljko ugrizniti. Nakrat je nakupila — ogrska vlada posestvo za — 190.000 kron I!! Brata Beligradeanu pa sta lila od te velikanske svote le 2,450.000 K; denar pa, ki je vendar izviral iz žepov )lačevalcev, sfrčal je v žepe gotovih mad-^aronskih mogotcev. Tako delajo Madžaroni na tem. In ta dobičkanosna manipulacija je vzrok, da nočejo vbogemu ljudstvu pravice ■ prostosti dati! g^ Velika zarota v Indiji. Iz Kalkutte poroča- la da je prišla oblast veliki zaroti na sled, ki imela namen, vse angleške uradnike pomoli. Oblast je pustila vse kolovodje zapreti. zarote so v Indiji sicer običajne. Iz Spodnje-Štajerskega. ah in -oldne. jm, paro O« poi oplu pel ji las okus držafl prepričal Vas bo, če primerjate okus naših in katerihkeli drugih kock, da so l-JEVE kocke (gotova goveja juha) ffll K • - Mm» P° U vinarjev Samo prave z imenom MAGGI In varstveno znamko -A- zvezdo t križcem Novice. Gora pogreznila se je v Saratovu na Ruskem. Bbliiini dotične gore se nahaja okoli 300 hiš. K sreči ni. Naspi ! prebivalci pravočasno velikansko nevarnost izpoznali iližini ml *> pobegnili. Pogrezujoča zemlja zasula je 200 hiš, kur (Pra "I katerih večidel sploh ničesar več videti ni. Iz razpok . . ^, , i skalovju pričela je voda teči in je drvela v divjih polj m de 0 jkih v dolino. Velikost škode je doslej neznana. Tudi nju imeli tie ne ve, koliko oseb je našlo svojo smrt v tej ritičnih di esreči. be ob m( Zapuščena nadvojvodlnja. Vojvodinja orle-ron" zato "^ roJena avstrijska nadvojvodinja, nahaja se sedaj , u Ogrskem. Od tam toži tudi svojega soproga francoskega vojvodo Filipa orleanskega, ki jo je baje brez toka zapustil. Ona zahteva izplačilo Visoke alimenta-t ler ogromnih denarjev, ki jih je bila baje svojemu )tekar ftBoh posodila. Mož pa se ne briga dosti za njene -t , , 8x (Hrvat« y Miirzzuachlagu zgradili-' so nov spemenik a fiuida i tga cesarja, katerega bodejo dne 17. t. m. pod procaine ^jdjloratom nadvojvode Karla Franca Jožefa odkrili. io zamo .nevre Umrl je mož, ki ga je poznal in spoštoval ves ptujski okraj. Anton Pengou, tajnik okrajnega zastopa je po dolgi in težki bolezni v 61. letu svoje starosti prominnl. Ob veliki udeležbi so ga pretekli pondelek pokopali . . . Odšel je od nas, vrli naš Pengou! Bil je mož, ka-koršnega bode okrajni zastop težko zopet našel. Dolga desetletja je služil okraju pošteno in zvesto, vedno je bil na svojem mestu, vedno je zastavil vse svoji moči za blagor gospodarskega dela. Kdo tega moža ni poznal ? Koga ni poznal on? Bil je v celem okraju doma, poznal je vsako vas, vsako hišo, vsacega posestnika, poznal je gospodarski razvitek v posameznih delih ptujskega okraja, poznal vsako cesto in stezo, vsak potok in studenec, vsako željo in potrebo. In ako je danes ptujski okraj v gospodarskem oziru med prvimi, ako je glede cest, regulacij, sadjereje, vinogradništva in živinoreje naravnost vzoren, — potem gre velik del zaslug za ta krasni napredek neumornemu delu pokojnika. Vroča zahvala vsega okraja mu gre I Osebno je bil pokojni Pengou zvest in miren značaj, delaven do skrajnosti in trdnega naprednega mišljenja. V vsem njegovem vedenju se je sicer še starega vojaka poznalo. Šel je od nas iu globoko naše sočutje izrekamo tudi tem potom tako težko prizadeti njegovi družini. Ti, vrli pokojnik, pa spavaj mirno pod zeleno domačo grudo, kot mož, ki je svojo dolžnost v polni meri storil, kot mož, katerega spomin ne bode izginil . . . Lahka mu žemljica I * * * Šarlah v ptujskem okraju je grozovito razširjen in v posameznih farah zahteval je že ogromno število otroških žrtev. V d v e h farah v Halozah je bila zaradi šarlaha sv. birma odpovedana. V eni sami občini je 24 otrok na šarlahu bolanih. Število mrtvih otrok je izredno visoko. Ia pri vsemu temu primanjkuje na vseh straneh zdravniške pomoči. Pomisliti se mora, da deluje za 80.000 prebivalcev p tuj ske ga o kraj a 1 e en sam okrajni zdravnik. Mestni zdravniki imajo posla čez glavo in ne morejo mnogo na deželo. Največja skrb teži vsem starišem srce in le rado-vedni smo, koliko časa bode oblast še mirno gledala, da umirajo nedolžni otroci . . . Zakaj se ne določi kužnega zdravnika, zakaj se sploh ne preskrbi zadostne zdravniške pomoči ? Oblast mora nastopiti, ker je to vendar javna zadeva. Tu ne smejo veljati nobeni obziri na osebni dobiček ali to ali ono komedijo. Skrajni čas je, da se napravi red! Slovenskim učiteljem, ki vedno toliko o svoji žalostni usodi javkajo, ki se pa dajo vendar kot privesek bankerotnih političnih strank zlorabljati, pove resnico neka rezolucija, ki jo je sklenilo učiteljsko društvo v Mtirzzuschlagu. V tej pravijo nemški učiteljski tovariši m. dr.: „Štajersko učiteljstvo organizirano je v „Lehrer-bundu." Nemška zveza šteje 2342, slovenska pa le 652 članov. V že desetletja trajajočem eksistenčnem boju, ki ga vodi organizacija za vse štajerske učitelje, izostali so slovenski učitelji, tudi organizirani, popolnoma. Boj za plačo vodijo v re-SDici le nemški učitelji. Slovenski tovariši so le troti. Opozarjamo le na Bdruštveni štrajk." Medtem ko so se nemški učitelji večidel iz eksistenčnih vzrokov „štrajka" udeležili in je marsikateri vsled tega hude žrtve doprinesel, izdali so slovenski tovariši svojo organizacijo. Slovenski tovariši so nemške učitelje sramotno na cedilu pustili. To neod- pustljivo postopanje slovenskih učiteljev je tembolj obsojanja vredno, ker delajo vendar slovenski deželni poslanci frivolno obstrukcijo in so torej ti zakrivili najtežjo plačilno borbo štajerskega, torej tudi slovenskega učiteljstva." — To je krepka, ali skozinskoz resnična obsodba. Slovenski učitelji bi radi imeli, da jim gredo nemški učitelji po kostanj v žrjavico, oni pa bi se šopirili nadalje kot n narodni junaki" v protinemški in obenem proti-štajerski politični gonji . . . Nesramna hujskanja. Na kako nesramni način gotovi krogi pošteno in miroljubno ljudstvo hujskajo, dokazuje sledeči slučaj : Zveza požarnih bramb za ptujsk okraj obdrži prihodnjo nedeljo v Frankovcih pri Ormožu okrajno zborovanje. Običajno je, da se vršijo ti sestanki vedno v krajih, kjer deluje kakšnja v zvezi združena požarna bramba; letos torej v Frankovcih. Gasilna društva nimajo ničesar s politiko opraviti, ona so le splošno koristna podjetja, ki branijo last in življenje bližnega. Da imajo nemško komando, je seveda samo ob sebi umevno, kajti enotna komanda mora biti in ta je v Avstriji nemška. Seveda je to gotovim hujskačem, ki preradi škilijo Jčez srbsko mejo, trn v peti. Vendar pa se doslej ni nikdar vprizarjalo kakšnje gonje zoper ta požarniška zborovanja. Zdaj nakrat pa! Kakor ose pričeli so prvaški listi brez razlike strank pikati, kakor gadi sikati, ko so culi, da pridejo v nedeljo gasilci v Frankovce. Nesramno so napadli domače gasilce, jim očitali njih stan in metali blato na tiste vrle može, ki v slučaju požara nikdar ne vprašajo, ali gori pri liberalcu ali klerikalcu, pri Nemcu ali Slovencu . . . Potem so pričeli ti brezvestni srbofilski hujskači ljudstvo razburjati, kakor da bi prišli gasilci kot tolpa razgrajačev in pretepačev. Pričeli so z nebovpijočo podlostjo groziti z nasiljem, s pobojem in pretepanjem. Zahtevali so, da naj oblast požarniški sestanek prepove (!!), kar dokazuje vso propa-lost teh policijsko-nasilnih duš. In ko je vse to ostalo brezuspešno, sklenili so prvaški hujskači, prirediti na isto nedeljo istotako v Frankovcih politično-narodnjaško slavnost . . . Možaki se motijo, ako mislijo s tem koga prestrašiti. Zaradi nas lahko s svojimi „sokolia in Borli" kozolce preobračajo in črnogorsko himno pojejo. Gasilci se zato ne bodejo brigali, ker so resni in odrašeni možje, ki imajo večje in pomembnejše naloge nego je prepir z nahujskano mladino. Skrbljeno je sicer v vsakem oziru, da se red in mir ne bode kalil. Kajti tako daleč še nismo, da bi se v Avstriji balkanske razmere udomačile ter da bi vsak prvaški fantalin ko,-mandiral, kje smejo gasilci svoje sestanke imeti! Vsa ta gonja prvaških nasilnežev pa je vsekakor značilna, ker kaže nizkotno sovraštvo tistih agitatorjev, ki hočejo slovensko ljudstvo srbskim sovražnikom prodati! Obrtniški „švindel." V Ptuju se nahaja neki bakreni kovač, doma nekje na Slovaškem ali Likanskem. Mož ni s svojim rokodelstvom zadovoljen in si domišljuje, da zanj obrtne postave ne veljajo. V tej domišljavosti ga še podpirajo gotovi prvaški voditelji in juristi. Ta možakar se piše G1 n m a c. Brez da bi imel pravice in brez da bi se tega izučil, izvršuje tudi kleparsko obrt. Zaradi tega se seveda domači kleparski mojstri pritožujejo in imenujejo to preziranje postav predrzni švindel. Kleparski mojster g. Franck je to tudi na nekem zborovanju rekel in — Glumac je tekel k advokatu dru. Fermevcu, s katerim sta vložila tožbo zaradi žaljenja časti. Glumac je pri sodniji star gost, kajti imel je baje že več kot 40 sodnij-skih razprav. Pri sodniji se vede Glumac po navadi tako robato in neotesano, da ga je moral neki sodnik svoj čas pri priči par dni zapreti. Slovenski advokatje Glumaca tudi dobro poznajo, ker je enega izmed njih svoj čas v njegovi lastni pisarni oklofutal. Z eno besedo, Glumac je sodnijsko znana oseba. Mislil je tudi, da bode g. Francka zaradi očitanega mu švin-deljna v luknjo spravil. Prišlo je do velike tožbe; vršile so se štiri razprave, prič pa je bilo okoli 20 zaslišanih. G. Francka zastopal je dr. Petrowitsch na izvrstni način. Doprinesel je dokaz resnice, da dela Glumac v istini obrtni švindel; sodnik je g. Francka vsled tega popolnoma oprostil, Glumac pa 16 mora vee ogromne troške plačati. Dober tek! Zanimivo je, da tudi po moralični obsodbi Glumaca v sodnijski dvorani tega človeka prirojena mn predrznost ni zapustila. Na cesti je namreč takoj dejal: „Nič ne stori, b o d e j o pa faimoštri za cerkvene turme več plačevali!" Glumac bodo torej tistim duhovnikom, ki tega nšvindlerskega" obrtnika z naročili podpirajo, sodnijske troSke zaračnnil. Kaj neki bodejo k temu cerkveno-konkurenčni odbori rekli ? . . . V ostalem pa se lahko reče, da je Glumac zdaj razkrinkan in da se mu bode odslej vse natančneje na prste gledalo! Obsojen kaplan. Trboveljski kaplan Jos. Šribar bil je na 50 K globe obsojen, ker ima na svoji hiši v Vidmu tako slabe stopnice, da je neka 75 letna ženica čez nje padla in se ubila. V St. Vidu pri Ptuju se vrši v pondelek, dne 16. junija 1913 veliki živinski sejem. Opozarja se živinorejce, da naj priženejo prav mnogo živine na sejem, ker bode prišlo mnogo kupcev in se pričakuje splošno veliki sejem ter dobre cene. Velika ljudska veselica se vrši v Št. Vidu pri Ptuju v nedeljo, dne 15. junija na vrtu g. Franca Scnosteritscn. Skrbljeno je za mnogo zabav, n. pr. ^ringelšpil", srečolov, šaljiva pošta, kegljanje itd. Svirala bode velika godba. Vstopnina je prosta, brez vsacega plačila. Točilo se bode vino lastnega pridelka, Paradižnik, sveže mrzlo pivo; tudi je za toplo in mrzlo kuhinjo skrbljeno. Zlato poroko praznovala sta v Celju splošno spoštovan g. Adam Lassnig in njegova soproga Elise. čestitamo! Pobalinstvo. Zaradi nekega prepira iztrgal je Jožef Kumer pri Šoštanju svoji sestri pred kratkim nasajeno sadno drevje s koreninami vred in ji prizadel na ta način za več sto kron škode. Divjaka so zaprli. Zaprli so v Gornemgradu posestnika Janeza Zavolovšek, ki je baje denar ponarejal. — V Veliki Nedelji posrečilo se je orožniškomu komandantu Prologu, vjeti vlomilca in tata Franca Kogel, ki je izvršil celo vrsto zločinov in ga sodnija že dolgo išče. Divjak. V Spuhlju se je skregal hlapec Simon Veršič s svojo ljubico Marijo Roškar, ki se nahaja v drugem stanu. V prepiru udaril je Veršič žensko s polenom tako hudo po trebuhu, da je otroka ubil. Zdravnik je moral otroka vzeti. Tudi Marija Roškar je v smrtni nevarnosti. Mašina zadela je v Trbovljah železničarjevo ženo Julijano Ojsteršek, ki je hotela ravno čez progo iti. Mašina vrgla je ženo čez breg in jo je smrtnonevarno ranila. Starčkova smrt. 75 letni slepi vžitkar Andrej Kralj peljal se je s kmetom Pušenjakom iz Male Nedelje proti Veržeju. Pušenjak je malo glnh, malo pa je bil pijan. Zato ni opazil, da je slepi starček na vozu zaspal in mu je padla — 4 — glava na kolo; starček dobil je tako hudo rano, da je umrl, predno je prišel voz domu. Utonil je v Pilštajnu pri kopanju neki 15 letni čevljarski učenec iz Braslovč. Obsojeni Slepar. Kakor poročano, sprejel je majer Janez Senekovič v Pobrežu pri Ptuju od pošte 1750 kron, ki so bile pomotoma nanj naslovljene. Slepar je bil na 8 mesecev težke ječe obsojen. Z nožem sunil je v Celju hlapec Janez Solak voznika Antona Košarica in ga težko ranil; enega so odpeljali v ječo, druzega pa v bolnišnico. — Istotako je sunil z nožem kočar-ski sin Martin Golob pri Radgoni hlapca Rož-maniča, ter ga smrtnonevarno ranil. Konj udaril je pri Radgoni kočarja Franca Unger in ga smtnonevarno ranil. Iz Koroškega. Podpeca. Piše se nam: Dragi BŠtajerc!" Prosimo te, sprejmi sledeči članek kot kratki odgovor na pisarije v nŠmiru" in ^Slovencu." V teh listih se je namreč pisalo, da bode v Podpeci papirja zmanjkalo, ker morajo šolarji II. razreda tako pridno sledeči stavek kot kazen pisati: „In der Schule muss ich deutsch reden." Doticnemu dopisunu naj služi sledeče v naznanilo: V utrakvistični šoli naj otroci gotovo spretnost v znanju nemškega jezika pridobijo. Da se torej otroke nekako prisili, rabiti nemščino pred in po poduku v medsebojnem občevanju, to je gotovo potrebno sredstvo, ki mora biti učitelju vsekakor dovoljeno. Veseli nas le, da je moral celo dopisun prvaških listov omenjeni stavek večkrat napisati, ko je dotično_ notico skupaj zmazal. Najboljši odgovor na „Šmi-rovo" čečkarijo pa dajejo učenci sami, ko se trudijo z vsemi močmi, da si z izključno rabo nemščine tega prepotrebnega jezika dobro priučijo. Pa „Heil!" V Slov. Bleibergu bil je posestnik in gostilničar Jakob Lausegger za občinskega predstojnika izvoljen; izvoljeni bil je to že skozi 12 let, bil je pa tndi vedno krepki napredni značaj. Za občinske svetovalce so bili izvoljeni: Joh. Kropiunig, Albin Tschauko ter V. Lausegger. čestitamo! Mnogo truda bode seveda stalo, predno se bode po slovenskih prvakih lahkomiselno napravljene dolgove poplačalo. Cesarski Spomenik. Občinski svet v Celovcu je sklenil ednoglasno, da zgradi spomenik cesarju Franc Jožefu I. Ustrelil se je v Sv. Martinu pri Celovcu iz neznanega vzroka neki Jožef Heis, baje iz Dunaju doma. Porota v Celovcu obsodila je delavca H. Gruber na 4 leta težke ječe. Gruber je izvršil tatvino, rop in je poleg tega hotel neko 73 letno starko posiliti. — Delavec Tomaž Lederer v Oberdraubnrgu ubil je z nožem v malenkostnem prepiru preddelavca Miho Wieser. Zato je bil na 5 let težke ječe obsojen. — Zaradi ropa bil je mizarski pomočnik B. Hesely iz Bbern-dorfa na 4 leta težke ječe obsojen. Težka nezgoda. V Beljaku padel je na Hai-denwegu voz z voznikom v globoki jarek. Konj je bil na neki kol nasajen, voznik pa smrtno-varno ranjen. Požar. Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Kurmana v Djekšah; nastal je ogenj, ki je vpepelil to poslopje in hišo; ko- Zanimivi spomenik. Na mestu v Soloniku, kjer je bil dne 18. marca 1913 grški kralj Jurij umorjen, zgradili so zdaj spomenik, kakor ga vidimo na naši sliki. Spomenik obstoji iz mramornatega obeliska, iz klopi za moliti in iz primerne večne lučice. Da ne bi kdo spomenik poškodoval, zastražen je dan in noč od vojaka. fiasM8C!umšnr§ns2er$relle dea Kdnigsmordes in Salonitu. maj da so živino in nekaj malenkosti Pazite, ko ki Posestnik je le malo zavarovan. oni fas> ko ku Krava nasadila je na rogove po8^db0'rk°^end0st; Marijo Schoffmann v BilČovsu. Piana je t^, tu(jj pr-, i'- p rav nič, pac p Treh kraljih ukradel je nekdo iz zaprt 655 kron denarja in hranilno knjižico i**"» "i1" Vnnn v t0 toP' valed lrf 1000 K. logokrat se s te: Dezertiral je iz vojaške bolnišnice r i£ r"vnl''"oCi'a' lovcu kanonir Lovrenc Volbart. |s*nn prepričali V žganjarni zaspal je v Beljaku sloga 6 g™^""^. Zettenig. Ko se je zbudil, je opazil, da iT^ne „EIza-kroglJH lusi. insk» toplice i7 osebami. irhiii" je idea! stvo proti tem je mnogo izb ! prime celo rr ili to sredstvo, i \ vinocradniSko hrg. 2'i pošlje gi medtem nekdo 180 K iz žepa ukradel. Požar. V Ponfeldu je pogorelo gospoi poslopje posestnika Andreja Trinker s poljedelskim strojem. Škode je za 10.000 Steckenpferd Loter \ dne 11.j vedno kakor doslej neobhodno potrebno za rAjne 4. juni onelno negovanje kože in lepote. Vsakodnevna [ znanjevalna pisma, a SO h povsod v zali Gospodarske. linstru je p meslo rjeca Bla ; ednaki kafc mestu ali v s: ivalci svete margarine Na. kakšen način se da zatreti mrčei prešičih. — Nemški prešičerejci pravijo, da je prav dobro sredstvo za zatiranje mrčesa pri Oni pravijo, da če se vdrgne ali vriba prešičem šti s pomočjo ščeti na kožo, da pogine ves mrčes, joč se na prašičevem životu ; sicer pa je treba td noviti po treh dneh za prvo mažo Dmgo dobio stvo za pokončetanje presičjih uši je prešičja mast, sana s karbolno kislino. S to zmesjo se morajo prav dobro namazati in sicer se mora to skozi dni vsak dan ponavljati, da se uničijo ali po one uši, ki bi se v tem času šele izvalile'. Tui Žavba iz živega srebra, ki se je stanjšala z olj hvali kot mrčes pokončujoče sredstvo. Nekateri da je tudi lug lesnega pepela dobro sredstvo za' ranje preŠičjega mrčesa; seveda se pa mora prešiJ krat z njim oprati. — Najbolj priprosto sredstvo pa je z vodo stanjšan kreolin ali lizol in sicer ?] merju 1 :20 (5 odstotkov). Ti zmesi se mora nekoliko špirita ali alkohola. Bodisi, da se rabi pi pa drugo teh dveh sredstev, umiti se morajo prešii prvem umivanju po treh ali štirih dneh zopet, | hoče mrčes popolnoma pokončat Kako se pridelava seme štajerske de#° za obrt — Za pridelovanje tega semena se ne sme upa poštni urac premočno rastoče, ampak deteljišče sicer s krepki rču pri I lahko vknj gostilna ol ie izve v .Zavrč-Ptuj ne preveč košato deteljo. Izkušnje so pokazale! i okroglo 30 prva košnja primerna za pridelovanje semena. C prve košnje je sicer ravno tako popolnoma razvito, kor ono druge košnje, ali vendar se uporaba pij priporoča, ker obrodi prva košnja premalo semena, temu tiči prav gotovo v pomanjkljivem oploju c» času cvetenja prve deteljne košnje ni namreč ti mrčesa veliko, ki pripomaga k oplojevanju cvetja, sprotno pa je o času, ko cvete druga košnja t gusta meseca, vse polno čmrljev, čebel in drugi kega mrčesa, ki pospešuje oploj cvetja. Sicer vplivi vreme, o času ko deteljišče cvete, na oploj. Če dežuje, se cvetje ne oplodi tako dobro kakor o vremenu. Požanje naj se druga košnja, kakor vse glavice porujavele in počrnele. Požeta detelja poveže na rahlo v snopiče in obesi v kozolec, naj se natakne na piramide (ostrgače), da ss do posuši. Omlati se seme navadno šele pozimi. Na lini 1 ha se pridela 340 do 600 kg deteljnega in hektoliter semena tehta 70 do 80 kg. Deteljna ki ostanejo po mlatvi, se dado uporabiti še za sicer nimajo posebne vrednosti, ali vendar so bolj slabo spravljenega sena. Kot izdatno sredstvo zoper uši na ži hvalijo nekateri zmes petroleja in milnice (žajfencej zmes se napravi takole: Raztopi se 125 gr navai trdega mila nad ogojem v 2'/« 1 deževnice. Ko milo popolnoma raztopilo, zlije se vrela milnica sodo, v katero se je zlilo že prej 5 1 petroleja. se nato kake 4 do 5 minut pridno meša in pi se ohladi. Ko se jo hoče uporabiti, zlije se en del 5 ednakih delov gorke vode. Ko se vse popolnoma topi, pomoči vanj cunja ali pa ščet in dobro oriba ona mesta na živini, ki so napadena od uši. Da ne bo kara predolgo kokljala, mj ji dene na dno gnezda, v katero hodi počepati, posoda z vodo in jo potem zakrije na rahlem in s slamo aH s seuom. Ko pride kura v takšno in počene, stopi z nogami v mrzlo vodo, nakar takoj iz gnezda in se vanj več ne vrne. Pazite, ko kupujete žveplo za trte! Nasto-je oni ras, ko kupuje vinogradnik žvepleno moko, [ rabi kot sredstvo zoper trtno plesen ali oidium. ! kdor žvepleno moko kupuje, gotovo še ne ve, da cora tudi pri kupovanju žvepla za žveplanje trt gle-n drobnost in čistost. Ptujih snovi se ne sme nam-i:i v žvepleni moki nad 1°;'„, a še večjega po-i je pa drobnost te moke. Kolikor fineje in kolikor ijfe je žveplo, tolikor dražje je. Prav drobno semleto fn nima le vetje pokončevalne moči, ampak če se do uporablja, se ga uporabi za enako število trt manj p bolj debelo semletega; z uporabo fine žveplene [ se loraj denar le prihrani, zato toplo priporočamo, [ kupujete slabe žveplene moke z namenom, da bi vinar privarčili. Kdor kupuje žveplo poceni, ne pri-i prav nič, pač pa zameta denar. za arsko vsem kron. raci-pri- Smro časa zapravi marsikateri človek s tem, da toži in ^ako trpi vjled trganja, bodenja, bolečin v križu ali hexen-SMfOirat se s tem preživi najboljša leta v življenju, lu te v Of- :ir* ic vendar *ak° lahko odpraviti, ako se rabi Fellerjev K odpravljajoči zeliščni eicnc-lluid z in. „Elza-lluid". .Mi «»m prepričali in priporočamo svojim čilateljem 12 stekli D kron franfeo naročiti, to pa od dvornega apolekarja E. to, Sobica, Klzaplatz šL 241 (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve I1U J6 jto .Klza-krogljicc", G Skatljic za 4'— krone, naj bi bile Ijrihiii. Krapinske toplice. Do 2. junija doSlo je v zdravljenje 542 [ 124' osebami. „Foriuii" je idealno sredstvo zoper Peronospero, najsigur-nrstvi) proti temu sovražniku sadjarstva in vinogradništva. i" je mnogo izboljšana Bordelaiška mešanica v gotovem , m prime celo mokrega listja in se more tudi v rosi rabiti. nli to sredstvo. Generalni zastop „Forhina", fabrika mate-u »inopraitniakn škropljnnje Konstantin Zitter. Dunaj, XIX., Hw pošlje gratis in franko popis ter navodilo rabe. loterijske številke. fee, dne 11. junija: dne 4. junija : 45, 12, 16, 10, 7. 66, 60. 15, 30, 24. (HrmUko) Pojasnila In pro- tiski zastonj p* ravMtMjttvu zdravijo giht, revmatizem išias. Ameriko Od 846 Antwerpena z 12.000 do 19.000 tons velikimi pamifci z dvojnimi Šravbami Red Star Line Prvorazredni parnikl. Zmerne cene. Izborna oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Itovi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Linie, Aniwerpen, Dnnaj IV., Wiedenergitrtel 20, Julius Popper, Innsbruck, Sildbahnstrasse 2, Fraic Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanneumring 16. +Korpulenca+ debelost odpravi znameniti pristni dr. Richterjev čaj za zajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, 3 zav. K 7-—; dopo-fiiljatev poštnine prosta od instil nt« ,llermes', Munchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med Qu.: konstatira 5—6 ja celo 91/, kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch. E v B. Sem jako zadovoljen s čajem za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 .500 kron! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin ..Ria-mazilo'', Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v 3 dneh brez bolečin no odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. 447 Kemeny, Kaschau I poštni predal 12/224 (Ogrsko). Na obroke zlata verižica B28 60 gramov težka K 140- K 4— na mesec. Prvorazredna »rebrna remontoar-nra, 3 srebrni pokrovi K 14 —. Se pusi-]ja povsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj piše takoj. H. Lethner, trgovina z zlatim blagom, Lnndenbnrg št. 1US. žepna ura, mnogo prem. marka „Sirena." Le ta ura ima veleprima svic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 100 K. Za natančnost garantiram o let 1 k. 4 K 85, 2 k. 9 K 50. Nadalje ofer. Gloria-srebrno žepno uro za S K 70. Vsaki uri se doda zastonj cleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju S. Koliane, eksp. ur. Krakova, Sebastiang. št. 5*45. Hrami s z lepimi sobami in z vrtom, posebno za peruioniite primerni. dobro idoCc krčme, polni koncesion, blizu Ptuja, gostilna s trgovino na Železni nostaji, celo blizu farne cerkve in blizu Maribora, tudi za mesarja jako primerna, lepa hosta 7 oralov merajoča na veliki cesti v Lcskovec pri Pluji ležeča, lepa želarija v Novi vasi pri Ptuju, v Haj-dtni !n še več, so po dobrih pogojih takoj za prodati; več se izve pri Alojzu Mir v Ptuju, WagplaU Nr. 6. Proda se 552 malo posestvo, *;'„ ure od mesta Celje, obstoji iz dobro ohranjene hiše in hleva, 1 oral zemlje, vinograd, njiva, sadonosnik, vrt, za zelenjavo. Cena 3400 K. Vpraša se pod „A. K. 11", poste rentante, Celje. Kolarski učenec518 se takoj sprejme. VpraSa se pri kolarskem mojstru Wesiag, Ptuj, Ringstrasse 5. Priročno ležeče 656 vinogradsko posestvo z amerik. trsnimi nasadi, sa-donosnik, travniki, njive, nekaj gozda, skupaj 14 oralov, :i stan oval ni hiši, 1 viničarija s hlevom, se zaradi družinskih razmer proda. Ponudbe pod »Gutter Ertrag" na upravo tega lista. rezar(Zuscliiieidef) Dobro «**•„■««"« za dele kišt se sprejme pri Aug. Liisclinigg, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši. 111. cenik zastonj. P. Dušek, tvor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, Uporno n. drž. železnici St. 2052 (Češko). Odvajalni po „K5l.er" pri prebavnih in črevesnih težavah 12o Cena K 1*60 in K 260 za zavoj. Se dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca ■ST- J. EICHLER-W apoteka „Zum guten Hirten" Gradec, LeonhardstraBe 6. Naročite, Werndl-infanterijske pugke model 67/77 za krogljo, nastavek, Btrelja na 2.200 korakov, samo K 8*50; 60 pa-tronov K 8'—. Ista puSka, prenarejena v Lancaster-pufiko za grotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12' -. 60 patro-nov K 6"—. Friedrich Ogris. rar. St. Margareten i« R08«tal na Koroškem. s popolno koncesijo in malo trgovino mešanega blaga, z lepo veliko enonadstropno hišo, velikim gospodarskim poslopjem, vse v najlepšem redu tik državne ceste, poleg cerkve in Šole r zelo priljubljenem okraju blizu kolodvora In eno uro od Maribora, se takoj zaradi preselitve za samo 27.000 kron proda. Polovica lahko ostane vknjiženega. Pri hiši je tudi veliki vrt in je hiša za vsaki obrt sposobna. Natančneje od Prane Petelinz na Zgornji Polakavi. 676 Redka prilika. Lepo posestvo v popolni ravnini, SO minut od mesta Slov. Bistrice, z močnim zidanim deloma velbanim in z opeko kritim poslopjem ter 8 oralov pri hiši ležeče zemlje, obstoječe iz sadonoanika, njiv, velikega travnika, kjer se po 6 glav goveje živine lahko redi, in nekaj gozda. Se takoj vse skupaj celo posestvo z letošnjo košnjo ali senom za samo 7.400 kron proda. Natančneje od Franc Petelinz, Zgornja Polskava. 676 Kupci! Pozor! Na Spodnjem Hajdinu se proda posestvo, zelo lepo, z novim hramom, vse v dobrem stanu, se proda vse skupaj kar je, 12 mcelov krompirja posajenega, 1 njiva koruze in 2 ali it svinji zraven, 26 minut od mosta in blizu šole ter cerkve, Kupci se naj oglasijo na štev. 109 na Spodnjem Hajdinu; tam se izve vse natančno in se ogleda. Proda se z lahkimi pogoji. 679 Lovilec muh in ščurkov v množicah. Naš lovilec muh v množicah „Unerreicht" je vsled svoje izborne konstrukcije edini aparat, ki muhe ne le v nekaj posameznih eksetn-plarjih, temveč v množicah privabi in vjame. Naš lovilec muh v množicah „Uner-reicht" je zaradi svojega velikanskega lovilnega uspeha za gostilne, hotele, bolnišnice, peka-rije, mesarije, kondito-rije, mlekarne, hleve itd. ter 2a vsako kuhinjo in za vsako stanovanje neobhodno potreben. 1 kos lovilca za muhe v množicah z navodilom K 1'90, 3 kosi lovilcev muh v množicah v navodilom K 5'—. Naš najnovejši patent lovilec ščurkov je vsled svoje izborne konstrukcije in svojega najnovejšega izboljšanega mehanizma najsigurnejše sredstvo za popolno uničenje ščurkov ter rusov. Polovi do 1000 ščurkov v eni noči. 1 patent-lovilec ščurkov z navodilom stane samo K 1"90, 3 patent-lovilci ščurkov z navodilom stanejo samo K 5'—, 6 komadov lovilcev muh ali ščurkov v množicah stane le K 9'—. Edina razprodaja po povzetju: 686 M. Svoboda, Dunaj, HI/2, HieBgasse 13—114. Preša z drevesom, jako dobro ohranjena, se zaradi prevelikega števila jako ceno proda. Vprašanja in ogled pri Jakobu Nenschar v Presiki pri Ljutomeru. 567 Kravji hlapec 570 (švajcer), oženjen, sprejme se pri graščinskem oskrbništvu Ebensfcld pri linju. Nastop službe dne 1. julija 1913. Taki z odrašenimi otroemi imajo prednost Pekovski učenec 574 se sprejme; 2 K tedenske plače, hrano in stanovanje v hiši. Gradec, pekarija Lend- platz 28. IIIIIIIII8HIIIIII Učenec, -,«s močan, z dobro šolsko izobrazbo, ako mogoče tudi nemščine zmožen, se takoj sprejme pri Jon. Luttenberger, mesarija in zelherija v Ptuju. ter vse napake teinta, mozole, rdečo hrapavo kožo, celo gube odpravi samo in edino -e dr. A. Rix pasta „Pompadour" tekom kratkih dneh. Oblastveno preiskovana in kot gar. neškodljiva priznana. Od mnogo profesorjev ter zdravnikov najbolje priporočena. Ako ne vpliva, denar nazai. Poskusna doza K 1*— velika doza K 3-—. Kos. dr. A. Rix laborat, Dunaj, IX., Berggasse štev. 17/K. 565 Zaloge v Mariboru: Apoteka pri angelju-varuhu, apoteka Marija- poniagaj in parfumerija Wolfram. Ljubljana: Apoteka ..zlati jelen"; parfumerija A, Kauč in drožerija „Adria." Izvrstno iz 1. 1912 od 56 litrov naprej za ceno K 26-— za 100 litrov, oddaja sadno podjetje ,Carolinenhof pri Ptuju. Treba je lastne posode in kupec mora sam priti po blago. Sadno podjetje leži okroglo 3 km od me3ta ob levem bregu in navzgor Drave. 673 Zaloga pohištva ;i tig St. 3 Maribor Burgplatz lir. 3 podružnica Ptuj Samitzava ulica Obrtna zadruga mizarskih mojstrov r. z. z o. z. izdeluje in prodaja 00"* pohištvo najboljše kakovosti po primerno nizkih cenah. (■■* Postrežba solidna in točna. ■MP **mtnAPfliii!iiii- mnogo izboljšana Bordelaiska mešanica v gotovem atanjn. Se prime celo na vlažnem listj\:. Se lahko rabi pri vsaki rosi. — Kima ostanka (Sati.) — Brej-številna priznanjevalna pisma. jbj rabite v lastnem interesu prašek llu bakrenega žvepla proti Btrupeni rosf(Mebltau), Bagol za boj zoper mrvnega in kislega črva (Hcu- und Sanerwurm). Kalifornska prekuha zoper sadne Škodljivce, gosenični lim zoper razne gosenice itd., Lanrina ta poletni boj zoper škodljivce, Lauril karbolinej za zimski boj, Lauril drevesni vosek za cepljenje, Iohneumin »a nežne rožice, Nikotin Quassia ekstrakt za skrooljenje v drevesnih Šolah, Topomor zoper poljske miSi, Fampil zoper mrCesje in ose. — Zahtevajte natančni popis in navodilo za rabo gratis in franko od generalnega zastopstva „Forhin" fabrike materiala za vinogradniško Škropljenje: Konstantin Ziffer. Dunaj XIX.. Gatterburqq. 23. Moritz Rauch trgovina s steklom Celje, Rathausgasse 4, priporoča svojo dobro sortirano zalogo v steklu, porcelanu in kamenju (Steingut), posoda za gostilne in raiebnike, talec stekla za stavbe, namizne in viseče svetilke, zrcala in slike. Velika izbira in najceneje. Prosi se za mnogobrojni poset! 589 j vseh vrst ima priznano iz-j borna firma c. in kr. dvorni liferant HANNS KONRAD razpojiljalna niša godlieneRS blaga, Brili St. 4658 (Ceskt). Gosli po K 580, 7-—, 10 80. Dobre harmonike K 6--, 8-40 i. v. Orgljice K —60, 1'—, 150, okarine po K —-90,1 20, 1H0. Akord citre po K 4'8o, 6 50. Princ- in koncert-citve K 16—, 22— i. v. Mašine za govoriti na valene (fonografij K 8'50, gramofoni K 22"—, 30—. Flavte, klarineti, inštrumenti za piskati v bogati izberi. Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 434 Gl3Vni CBnik s0 P°šlj» vsakomur na zahtevo zastonj in ■—: franko. Okrajna šparkasa SlovenskaBistrica Ustanovljena leta 1868 Stanje vlog koncem maja: K 1,690.106-44 Stanje posojil na zemljiško jamstyg koncem maja: K 1,431.549'43 ^ezeryni zakladi K 138.66803 I Zi vloge jamčijo pupilarno - varne aktive, nadalje istotako Varno naloženi rezervni sklad in poleg tega še okraj SI. Bistrica z vsemi svojimi dohodki ter z vsem premoženjem. Namesto plačila se sprejema kupone vrednostnih papirjev in se jih reši, brez da bi kaj odtegnilo. Nakup tujih vrst denarja. Konto poštne hranilnice štev. 37.662. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure pop. Blagajniške ure: V pon-deljek in četrtek od 8.—12. ure opoludne. Od ustanovitve zavoda sem se je darovalo v dobrodelne in splošno koristne namene K 110.08321. 651 I Samo K 4'50 ura, verižica s ..feuerceugom." Krasna srebrno- fantazijska rementoar ura za gospode izborno plosčo-ohiSje z jako dobrim anker-kolesjem, gre natančno, s S letno pismeno garancijo, skupaj z elegantno amerik. zlato-duble-kavalirsko verižico ter modernim ,feBerzengora' iz nikla, ki dobro funkcionira, proti povzetju skupaj le K 4-60. Hiša ur Schaechter Leopold. Dunaj 60—XVI/2, Lerchenfeldgiirtel 6t. 5. 550 Izmenjava ali denar nazaj. Išče se zastopnike. W Uffii ilill (i na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svoje zalogo: Otročjih igrač, raznih rrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šole, z& nakupovanj« in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. beatek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blage Iz celuloida m roga, kako tudi pletarsko blage npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blage iz stekla in porcelana, talarje, •iskre, sklede, flaie, glaze In druge t to stroko »padajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa «i BO dO K 1*20. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarake hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se lee hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Vsem gospodinjai Ako hočete sveže, dobro špecerijsko 11 jako nizki ceni kupiti, potem pojdite I več kot 40 let obstoječo trgom' Hans Sirk, Maribor poslopje rotnvža, HauptplaU. Dobro idoča gosi| z velikim vrtom za sedeti in za zel Ijiščem, veliko kletjo, gospodarskim poslij neposredni bližini južno-železniškega v Mariboru, se zaradi bolehnosti lasti dobrimi plačilnimi pogoji takoj proda. nja na naslov: Johanna Schosteritsch, Miihlgasse 15. ■ pantska raxnmlalij Gene perje za i »•I* nitih Nišama J I;L II«V;U|itfkar^Korpfabarg pri Dnnajn. c. in kr. avstr. ogr., kralj. rum. 316 na Mutanta nta d: njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar potrebnje, naj si bode manufakfturno blago, gotovih oblak za moške, ženske in otroke. trnke, čevlje, sploh ob&aiaio, štrikane in Sifonasie srajce, kravate, otročje vozičke, na« ■ = grobne vence in trakove, z eno besedo vse. '< ' ^-—*—----- i, Nb eksplodira v ognju; 2. Visoka trdnost napram skrivljenju, pritisku, vlečenju in sunku; 3. posebna elasticiteta; 4. velika vremenska opornost napram mrazu in toči; ee odlikuje zlasti vsled sledečih lastnosti: 5. velika opornost v agnju; 6. ne vodi elektrika; 7. Jako mala teža, per m« samo 8—12 kil; 8. vodi toploto prav slabo; 9. popolnoma adnaka debelost in po-vrščina; io. absolutna naprodornost za vodo; ii. ne sprejema voda; 12. izgleda izradna lepo in elegantno; 13 se lahko prenaša;! 14. nizka cona. mt: D. Rakusch, veletrgovina železja, Celje. 73 702 £na ura? Ako naj bode v resnici dobra, naj ne donaša vsak hip jezo, temveč trajno veselje, potem Vam svetujemo, ako hočete tako kupiti, da se obrnete na pravi vir, torej na švicarsko fabriko ur. Da se zamore [dobiti ure brez eolninskih izdatkov po originalnih fabričnih cenah, drži švicarska fabrika ur fa-brično zalogo v Ljubljano, kjer se oddaja ure že od K 410 naprej; le natanko naj se piše naslov H. Suttner v Ljubljani št 701. Ta firma nima samo lastno protokolirano fabriko ur v Švici (fabrična znamka >Iko«), temveč tudi glavno za- jpstvo fabrike za ure »Zenith«. Zastonj in franko dobi vsak naš čitatelj veliki krasni katalog o urah, zlatem in srebrnem blagu; treba je le dopisnico na tvrdko Suttner pisati. Št 410. Nikel-palent-Roskopf ura, ki gre 36 ur . K 4-10. St. 1. Nikel cil. remont K 6—. St. 719. Srebrna cil. rem. K 7-80. Št. 86&. Nikel-verižica s priveskom .... K 1'—. St. 8-6. Srebrna verižica 30 gramov težka . . K 4-40. Razpošilja po povzetju ali naprej-plačilu svote. Kar ne dopade, se zamenja ali denar nazaj. 604 Vozički za otroke ^3 (Kinder-Sitz- und LiegewUgen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 3W V 18.000 llanelnih odej rešenih pri nekem poŽaru( nepoškodovanih, samo z malimi vodnimi madeži 625 Tigerske odeje svetovnoznane neuničljiv*, ca 190 cm dolge en kos K I 70, bordd, drap. siitlo rdeče, i krasnimi traki, ca 180 cm dolge en kos K 2*20, Šotsko karirane, 11 barvne, ca 180 cm dolge en kos K 2'60, PoSlje po povzetju, pri najmanje 6 kosov franso M JOSEF MIKQTA, Koniginhof, a. E. —B-- !H=PLATZMEISTER lesne branše, najbolje ako je iz okolice Celja, zmožen nemškega in slovenskega jezika tudi v pisavi, popolnoma verziran v prevzetju, nakupu, ekspediciji in prodaji okroglega, stavbenega in rezanega lesa. Ofert s spričevali je poslati na: 580 l R«R staj. lesna industrija, družba z omejeno zavezo Ure, zlato in srebrno blago 506 ceneje nego drugod, pri Fr. Werhonig, urar, Ptuj, Farbergasse 3, poleg rotovža. Popravila dobro in poceni. Revmatizem, giht, išias Rimske terme v Monfalconi. SeZija 16. maja do Brede oktobra. Terme 40», znamenita močvirna kopelj z naravnim fango v Monfalconi, masaža, elektroterapija. Uspehi proti gihtu, išias, kron. revmatizmu v členkih in rauskelj-r.ih, posledicam zlomljenih kosti in luksacij, starim eksudalom, ženskim boleznim itd. Topla klima, bivanje ob morju. V kopelj-skem etablisementu izborna prehrana in penzija. Zmerne cene. Interurb. telefon št. 26. Voz pri postaji in barki. Prospekte razpošilja direkcija J. M. Graf. 497 iooo kroti plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. ijerc" iz r>etek, datiral naslednje Haročnina v itrijo : za S krone, za leta razmern »ko 4 K 50 -leto; za Ner Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Gara 1;i ♦* pw Celju. staroznana Akrato kopelj 87° C. Termalna, zračna, peskovna, solnčna in ^^^. elektr. kopelj, novo zidane ele- A > Kant ne separatne kopelji, ter- ^^v malni pitni studenec. Krasni A y^j zdravilni uspehi pri \"^- Poštni in brzojavni ženskih in živčnih \ UR>d' e,eklrii;na ra*- boleznih, gilitn, . *-V svetljava, vodovod, krasni revmatizmu '^ * itd. '»■> 4*° O park. == Nizke cene. == Aatuomnibns Celje-kopelj Nenliau. Sšziia od ZB. maja do oRtoiir Poizvedbe m prospekti uradu. brezpl. po renlnem - m 6 mesecev in 1 leto stara, čistoplemskn gavca, proda Priporočljiva domača sredstva. 279 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL T20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki od-strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1-60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Raz-pošiljatev L. Karbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. [jimi I b r a č a ^upljivosi ne e Kaj lastnik vinograda v Majbergu pri Pt**0 doma ike dežel k>mando. okrožn vseh m kraji _j ra: Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodniki Jnogvetnip/ LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporga.1, domJaj priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje nI autom. žepne pištole, precizno pristreljene v zistemft ning", „Steyer", „Mauser" in „Bayaidu. Rcvolvri vmj lkdar n izbiri ti; od K 660 naprej. Flobert-puško in karabia Hit:*____ ; od 86 k napre;. Pati« »™Čneg cevne Lancaster-lovske-pušfec od 36 K. naprej. patronov itd. Cenik zastonj in franko. Ženitna ponudba! Prevzel sem po svojih stariših obrt z večjim posestvom. Ker sem bil sedaj v tujini in mi manjka poznanstva, iščem znanje z eno mladenko tem potom. Ponudbe se prosijo pod „Dobra gospodinja" na upravo tega lista. 628 Vsled balkanske vojn'™a rankars *pominjaj estanki em" trgi rna 1 sem prisiljen 20.000 kom srebrnih ur z dvojnin teljnom z izbornim anker-rem.-kokf v rubinskih kam?njih (31 ki so bile za Turčijo doloi smešni ceni K 6'— za * dati; nikdo naj bi ne ugodne prilike, nabaviti i borno, v resnici napol senl Naročite takoj, ker kem času razprodane. 3 I ne garancije. PoSlje eksportna hiša ur MAX BfiHNELJ Dunaj, IV., Margaretenstrasse Štev. 27.3. Katalogi 2astonj. Ali stop »lasliten' za gladko slamo, s pripravo za pretresanje slame, sitom (Siebwerk), ednostavnim in dvojnim pucarjjem za obrat * motorji, vodo in na gepelj najnovejše in najtrajnejše konstrukcije, izdelujejo in prodajajo Ph. Mayfarth & C°., Bun fabrika kmetijskih in obrtnih strojev II,, Taborstrasse št. 71. Frankfurt a. M., Berlin; 700 odlikovanj. Bogati ilustr. katalog št. 89 zastonj in franko. Pa Iiče se zastop: 1 pač n je le lasi, \ r 41