Lep razmoh strelskego športa RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OKRAJNEGA STRELSKEGA strelske organizacije v našem oliraju so zlasti v letošnjem letu do­ segle nekatere zavidljive uspehe, je med drugim v razgovoru dejal pred­ sednik Okrajnega strelskega odbora polkovnik J LA in narodni hero i FRANC ROJŠEK. Ti uspehi se niso pokazali samo v organiziranju šte­ vilnih tekmovanj in prireditev, tem­ več tudi v razširitvi in okrepitvi družin, občinskih in okrajnega strel­ skega odbora. Tako smo letos uspešno končali družinska, občinska in okrajno tek­ movanje za zlato puščico. Lep uspeh smio dosegli tudi v tekmova­ nju na čast mednarodnega praznika žena, saj je v Celju takrat nastopilo nad sto članic strelskih družin in od tega samo iz šmarske občine 61! Mi­ mo tega smo organizirali srednje­ šolsko prvenstvo v streljanju z zračno puško, sodelovali na repub­ liškem tekmovanju za zlato pušči­ co, izvedli tekmovanje sindikalnih podružnic, nadalje družinska tek­ movanja z malokalibrsko puško, se udeležili pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« itd. Na republiškem pr­ venstvu pa so se lepo uveljavili tu­ di pionirji. Do sredine tekočega meseca bodo končana občinska prvenstva z ma­ lokalibrsko puško, od 24. do 26. t. m. pa bo v Štorah okrajno prven­ stvo v streljanju z malokalibrsko puško. Razen tega se že zdaj pripravlja­ mo na praznovanje dneva borca. V počastitev 4. julija bomo namreč pripravili skupaj z Zvezo borcev in Združenjem rezervnih oficirjev in podoficirjev več množičnih strelskih prireditev. V okraju imamo zdaj 85 strelskih družin s skupaj 5250 člani, je nada­ ljeval tov. Rojšek. Znaten porast števila družin in članov smo zabe­ ležili v aprilu in zlasti še v maju, ko so naše organizacije sprejele tek­ movanje, ki ga je razpisala Strelska zveza Jugoslavije. Tako smo samo v počastitev dneva mladosti dobili kar deset novih družin, oziroma nad pet sto novih članov. To je lep uspeh, ki nas tudi v zveznem tekmo­ vanju postavlja v isam vrh najbolj­ ših organizacij. Ne glede na dokaj razširjene strelske družine pa ima­ mo še vedno nekaj pogojev za usta­ novitev novih organizacij. To delo bi lahko opravili še z ivečjim uspe­ hom če bi imeli na razpolago tudi dovolj orožja, ki ga družine potre­ bujejo. Ko je tov. Rojšek govoril o minu­ lem delu, je zlasti pohvalil priza­ devnost organizacij in njenih čla­ nov v prireditvah na čast dneva mladosti. Samo takrat je na različ­ nih strelskih tekmovanjih nastopilo nad 2300 mladine in ostalih članov. V maju pa smo pričeli še z eno akcijo, na katero smo zelo ponosni, saj je pokazala, da smo z njo ustregli ljudem v mnogih oddalje­ nih krajih. Skupaj s. komando celj­ ske garnizije JLA ter okrajnim od­ borom SZDL smo formirali ekipo, ki je s kinoprojektorjem in dokumen­ tarnimi filmi obiskala nekatere kra­ je. S to akcijo smo nadaljevali tudi v tem mesecu. Povsod, kamor je ekipa prišla, je bila deležna hvalež­ nega sprejema. Ljudje in organiza­ cije pa so nam pisali zahvalna pi­ sma, v katerih so nas še prosili, da naj še pridemo med nje. To daje mi­ sliti, da bi morala delati na terenu stalna ekipa, ki bi našim ljudem po­ sredovala dokumentarne in druge filme. Mi se bomo zavzeli, da bi ta načrt povsem uresničili, saj gre tu predvsem za vzgojno delo. Ko pa je tov. Rojšek ocenjeval delo občinskih strelskih odborov je na prvem mestu pohvalili šmarske- ga, za njim pa celjskega in onega v Žalcu. Najslabši pa je občinski strelski odbor v Laškem. Vsi posku­ si, da bi poživili delo v tej občini so zaenkrat ostali brez pozitivnih po­ sledic. Zdaj bo okrajni odbor skušal poživeti delo s pomočjo kolektiva tekstilne tovarne »Volna«. Upa, da tokrat ne bo zaman. Svoje dela pa je solidno zastavil tudi okrajni odbor, ki ima v svojih vrstah zelo delavne in prizadevne tovariše, je še dejal tov. polkovnik. Med njimi se zlasti odlikuje sekre­ tar Ivan Putnik, ki ves svoj prosti čas žrtvuje strelski organizaciji. Na koncu se je pogovor zasukal še na nekatere tekoče naloge. Pri tem je tov. predsednik zlasti omenil gradnjo modernega strelišča za ma­ lokalibrsko puško v grapi blizu go­ stilne »Na gričku« v Liscah. Pri gradnji tega strelišča naj bi sode­ lovali tudi strelci sami, ki bi del prostega časa izkoristili za strokov­ no vzgojo. Po programu naj bi tu delale tri brigade strelcev iz vse Slovenije, ki bi štele po 50 ljudi. Ta­ ko bi v treh izmenah delalo skupaj 150 strelcev, oziroma 150 bodočih strelskih inštruktorjev. Kot vse kaže bo novo strelišče že letos zgrajeno do takšne faze, da bodo na njem možna tekmovanja. Nazadnje je tov. Rojšek še ome­ nil, da kažejo tudi okrajni ljudski odbor ter okrajne politične organi­ zacije največje razumevanje za delo strelskih organizacij. Sicer pa smo z dosedanjim delom postavili solid­ ne osnove za nadaljnjo razširitev strelskih družin in s tem za še mno- žičnejše udejstvovanje naših ljudi v strelskih organizacijah. Gotovo pa je tudi to, je končal predsednik okrajnega strelskega odbora, da bo­ mo na račun množičnega dela iz­ boljšali še kvaliteto strelskega špor­ ta. M. B. 3. JULIJA VELIKO PARTIZANSKO SREČANJE NA ROGLI Občinski odbor Zveze borcev v Slov. Konjicah pripravlja na pobudo krajevne organizacije ZB v Zrečah 3. julija veliko partizansko srečanje na Rogli. Ob tej prili'ki bodo prekopali tudi grobove 34 padlih borcev, ki so se borili v vrstah XIV. divizije ter od­ krili 5 spomenikov. Pričakujejo, da se bo teh svečanosti udeležilo veli­ ko število ljudi. POGLED PO SVETU Svet čaka, da hi se prah pole­ gel, prah po detonaciji v Parizu, kakor je dejal Hruščev, ki rad posega v zakladnico ljudskih pri­ mer iz svoje ukrajinske domovi­ ne, Gogoljeve domovine. Vse ka­ že, da si ohe stranki, oha hloka, krivca velike zamude in velikega razočaranja v Parizu, prizadevata čimprej izkrčiti ruševine in raz­ jasniti obzorje, ki ga zakriva oh- lak prahu in megle. Prahu člove­ ške nečimrnosti, napuha, sogolt- nosti in drugih lastnosti, ki raz­ dvajajo tako ljudi kakor narode in države. Potem ko je NATO pakt zboro­ val v Carigradu, se je sešel SEATO pakt v Newyorku. Ne vemo, koliko je atlantski štab vpli­ val na spremembe v Turčiji, če­ prav je jasno, da NorstaxLovi ljudje niso bili zadovoljni, ko so gledali tisoče turških študentov demonstrirati pred centri Mende- resove oblasti. Turčija je ena sa­ ma vojaška baza Atlantskega pakta in nikomur ni nejasno, zo­ per koga so te baze naperjene, prav tako je jasno, zakaj so ZDA v zadnjih dveh letih investirale v turško vojsko in gospodarstvo 3 milijarde dolarjev. Ce danes vo­ jaška vlada izjavlja, da ne bo sprememb v zunanji politiki, se najbrž temu tudi največji naiv­ než na svetu ne bo začudil. Ce bodo volitve, bo ta vlada že po­ skrbela, da ne bo prehudega mač­ ka zaradi rezultatov. Stranke, ki bi utegnile izzvati incidente, so že prepovedane. Tudi v Koreji pometajo Avgi- jev hlev, ki ga je v znamenju »svobodnega« sveta z gnojem ko- ' rupcije napolnil Sing Man Ri. Ta je moral na stara leta skrivaj za­ pustiti Seul, javni tožilec pa vse­ mu svetu razkriva, koliko milijo­ nov dolarjev je Korejo stal Sing Man Rijev luksuz, luksuz in ko­ rupcija njegovih opričnikov. Sha­ kespeare bi utegnil napisati na to temo drugačnega kralja Leara. Pravica pa bi utegnila v krat­ kem razgaliti še nekaj drugih vel- mož na položajih in v senci. Ja­ ponci se še niso pobotali z nasilno ratifikacijo obrambnega pakta z ZDA, šef vlade Kiši je tarča ja­ ponskih domoljubov. Generalni inspektor zahodno-nemške vojske general Heusinger, velika maska v atlantskem lager ju, se bo težko ubranil očitkom, ki jih je nanj naperil sojetnik po protihitlerjev- skem puču iz 1. 1944. Izraelci pra­ vijo, da imajo seznam še živečih vidnih nacističnih veljakov, ki se pod raznimi krinkami skrivajo po raznih državah. Proces proti Eich- mannu, šefu gestapovske službe za uničenje Zidov, bo svetu ver­ jetno odkril marsikaj, kar bi bila povojna »demokratična« Nemčija rada prikrila. Kljub vsemu je tež­ ko priznati, da se je nemškemu narodu skotila taka mnogoosebna človeška zver. V Alžiru je na volitvah zmagal de Gaulle. Njegovi pristaši so do­ bili 295 mandatov, nasprotniki 87. V mestu Alžiru so dobili največ glasov ekstremisti, zagovorniki francoske Alžirije. De Gaulle ima zdaj neko osnovo, da bi začrtal Alžiru novo pot v prihodnost. To pa seveda ni pot, ki jo kaže al­ žirskemu ljudstvu njihovo osvo­ bodilno gibanje. Za mir nič prida ne pomenijo novice o načrtih za vojaško kre­ pitev zahodne zveze. V Newyork je za deset dni prišel angleški vojni minister Watkinson, da bi za angleško vojsko dobil najmo­ dernejše ameriške rakete »Pola­ ris«. ZDA ponujajo raketno atom­ sko orožje svojim zaveznikom pod pogojem, da ostanejo pod kontro­ lo Norstadovega štaba. Po drugi strani pravijo, da bo Anglija dala Franciji na razpolago svoje atom­ ske skrivnosti, če bo k temu pri­ volila Amerika. To bi utegnilo zmanjšati naraščajočo moč in vpliv Nemčije, ki že danes nasto­ pa v zahodni zvezi kot odločilni činitelj. Macmillan je v Spod­ njem domu v zunanjepolitični de­ bati ponovno poudaril, da pariški neuspeh ne sme povzročiti znat­ nejših sprememb v mednarodnih odnosih. Sprejel je tudi misel predsednika Tita, da mora pri iz- boljšavanju položaja prevzeti večjo vlogo OZN. Anglija se s tem svojim stališčem uveljavlja kot velika sila, ameriški Penta­ gon s svojimi velikimi načrti pa mimo nje ne more. Njena miro­ tvorna vloga mnogo pomeni za staro anglo-amerikansko zvezo. T. O. V Vitanju manjka stanovanj Novoizvoljeni delavski svet v kladi- varni Vitanje je na svoji nedavni seji razpravljal o pomanjkanju stanovanj za delavce. Spričo tega tudi zelo težko do­ bijo strokovni kader. Delavski svet pa je načel tudi vprašanje kvalifikacije de­ lavcev. Predlagali so, da naj bi letos organizirali več strokovnih tečajev. V zadnjem tednu po domovini Petek, 5. junija PO DVODNEVNEM delu se je končalo zasedanje Zvezne ljudske skupščine, na katerem so med drugim sprejeli reso­ lucijo o strokovnem izobraževanju kad­ rov, ki odpira široke perspektive lju­ dem, da se izobrazijo do najvišje stop­ nje. Sobota, 4. junija IZVRSNI SVhT Ljudske skupščine je sprejel osnutku o ustanovitvi Višje po­ morske šole v Piranu in Višje agronom­ ske šole v Mariboru. Oba osnutka bo predložil zasedanju Ljudske skupščiLne v razpravo in potrditev. Nedelja, 5. junija V LIPICI so proslavili 580-letnico kobilarne. Med mnogimi gosti se je sve­ čanosti udeležil tudi predsednik repub­ like Tito s soprogo. Ponedeljek, 6. junija NA BLEDU se je začel drugi kongres Zveze knjigovodij Jugoslavije. Kongresu prisostvuje nad 500 delegatov. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V SPLI­ TU je sprejel odlok o ustanovitvi stroj­ ne in kemijsko tehnološke fakultete, na katerih se bodo začela predavanja že jeseni. Sprejeli so tudi predlog o usta­ novitvi centra za pravne študije. Torek, 7. junija NA BEOGRAJSKEM MEDNARODNEM SEJMU OBRTI je zlato medaljo sprejel tudi kolektiv celjske Zlatarne. PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO je odlikoval podpredsednika Zveznega iz­ vršnega sveta Rodoljuba Colakoviča ob njegovem 60. rojstnem dnevu z Redom junaka socialističnega dela. Visoko od­ likovanje mu je podelil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kar­ delj. Sreda, 8. junija REPUBLIŠKI SVET za zdravstvo je na svoji seji sprejel sklep o ustanovitvi višje stomatološke šole v Mariboru. O tem bo dokončno sklepal še Izvršni svet. Vsi sliupaj smo odgovorni za delo stanovanjske skupnosti Ko smo dobili prve stanovanj­ ske skupnosti se je zdelo, da bodo novi organi stanovalcev določenih območij zaživeli, da bodo bolj od­ ločno kot doslej reševali svoje probleme, tiste, ki zadevajo in zanimajo skoraj slehernega dr­ žavljana in podobno. Toda, žal je prvemu zaletu sledil zastoj. Zdaj o neki posebni aktivnosti stano­ vanjskih skupnosti, vsaj na sploš- 710, ne moremo govoriti. Ce anali­ ziramo vzroke za takšno stanje, bi morali na prvem mestu ugoto­ viti, da v večini primerov stano­ vanjske skupnosti niso dobile po­ trebne pomoči niti od ljudskih odborov, še manj pa od političnih organizacij, delovnih kolektivov itd. V tem pogledu velja za izje­ mo žalska skupnost. Del krivde za ne preveč živahno dejavnost pa tiči tudi v nenačrtnem delu stanovanjske skupnosti. V kopici problemov, ki se pora­ jajo ob ustanavljanju in prvih korakih stanovanjskih skupnosti, je vsekakor najvažnejši odnos ljudskega odbora do tega organa. Prav je, da so bile občine nosilec pobude za ustanavljanje stano­ vanjskih skupnosti, toda ta pobu­ da se ne sme izroditi v to, da po­ stane stanovanjska skupnost sa­ mo podaljšana roka občine. Pri vsem tem radi pozabljamo, da so stanovanjske skupnosti samou­ pravni organi stanovalcev, v ka­ terih mora priti pobuda državlja­ nov do polne veljave. Tu naj se snujejo načrti! Če takšnega dela ne ho, potem tudi o stanovanjskih skupnostih ne moremo govoriti Kakor se je pokazalo škodljii^^ diktiranje ljudskega odbora рц sprejemanju delovnih načrtov, ta. ko je napačna druga skrajnost pri kateri ljudski odbori občin ni! so pokazali prevelike vneme ¿a sodelovanje, oziroma za delo sta. novanjskih skupnosti. Po vsem tem lahko zaključimo da naj bodo večkratni sestanki zastopnikov ljudskega odbora in vseh političnih ter družbenih on ganizacij, delovnih kolektivov y okviru stanovanjske skupnosti stalna oblika, na katerih naj se vsi skupaj pogovorijo o delovnik načrtih. Razumljivo je, da morajo takšne programe dela potrditi še zbori volivcev. Gotovo je, da bo tako široko zasnovano delo in so. delovanje rodilo pozitivne sadove in da se bo stanovanjska skup. nost, kot tako imenovana razšir. jena družina, uveljavila v najšir. šem pomenu besede. Pri takšni afirmaciji stanovanj, skih skupnosti lahko imajo veliko vlogo še delovni kolektivii in nji. hovi samoupravni organi. Zdaj je tako, da kolektivi bolj čakajo na dogajanja znotraj stanovanjske skupnosti kot pa, da bi bili inici- atorji pobud, dela itd. Nekaj po­ dobnega velja za sindikalne orga­ nizacije, pa čeprav bi lahko ravno na tem torišču našle hvaležno po­ dročje uresničevanja skrbi za de­ lovnega človeka. Določene slabosti pri začetnem delu stanovanjskih skupnosti so se pojavile še zaradi sprejemanja prevelikih, nerealnih delovnih programov. In ker ponekod že koj v začetku niso mogli zgraditi n. pr. otroškega zavetišča itd., so vrgli puško v koruzo in dejali, saj nima smisla, da sploh delamo. Pri vesm tem pa so pozabili na tista dela, ki bi jih lahko opravili brez večjih investicijskih sred­ stev. Ta pojav pa kaže še na sla­ bo sodelovanje ostalih družbenih in političnih činiteljev v stano­ vanjski skupnosti. Pa še nekaj, delovni programi stanovanjskih skupnosti ne morejo iti mimo pri stojnih svetov pri ljudskeh od­ borih. Tu je treba složnega dela, saj so tudi cilji enotni. In kadar so cilji enotni, je lahko najti skupni jezik. Zato delovni načrti stanovanjskih skupnosti ne smejo biti programi ozkega kroga ljudi, temveč načrti vseh organizacij,^ vseh ljudi na delovnem območju. M.B. i Sprejme večje število šivilj — kvalificiranih, )pK>likvalificiranih in novih nekvalificiranih. Interesentke naj se prijavijo v sredo, 15. 6. 1960 ob 9. uri v tovarniški jedilnici. OBVESTILO Uprava za dohodke ObLO Celje obvešča vse zavezance dohod­ nine od samostojnih poklicev, da je na podlagi čl. 78 uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 18/56) na vpogled pri Občin­ skem ljudskem odboru Celje (trakt C) seznam predlogov pro­ meta in čistega dohodka za obrt 1959 in pavšal 1960 OD 1. JUNrjA 1960 DO 11. JUNIJA 1960. Na vpogled je tudi razpored zasedanja davčne komisije. Eventualne ugovore, predloge za povišanje, odpravo nesorazme-. rij ali pa pojasnila s konkretnimi predlogi (dokazili) lahko "do­ stavite takoj pismeno ali ustno v sobi štev. 78 ali pa na zase­ danju davčne komisije. Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Celje Vedno več bolniških^ izostankov od dela Osrednje vprašanje nedavnega zase­ danja skupščine socialnega zavarovanja v Slovenskih Konjicah je bilo, kako zni­ žati število obolenj, nesreč in drugih vzrokov za bolniške izostanke. Številke namreč kažejo, da ti rasejo hitreje, kol pa se dviga število zaposlenih, saj je bilo samo lani po okoli šest odstotkot zaposlenih vsak dan v bolniškem stanje. Število bolniških pregledov se je samo lani poveć'alo za 25 % v primerjavi i 1958. letom, število zaposlenih pa le z* dobre 3 %. Zanimivo je še to, da so lani nezavarovani prebivalci konjiške občine (v celoti jih je bilo nekaj nad polovic«) dosti manj iskali zdravniško pomoč, kot pa zavarovani. Poročilo zdravstvenega doma je po­ kazalo, da je zelo veliko obolenj na pre­ bavilih. To pa opozarja, da bo treba čim prej urediti obrate družbene pre­ hrane. Nič manj važno ni stanovanjsko vprašanje, ki povzroča prav tako marsi­ katere težave. Vse to seveda narekuje gospodarskim organizacijam in ustano­ vam, da posvetijo skrbi za človeka še več pozornosti. Kljub temu, da je bilo precej razprav o tem, da bi podjetja prevzela izplače­ vanje nekaterih kratkoročnih dajatev,! ta pobuda še ni uspela. Ker uekateral podjetja ne predložijo podružnici soci­ alnega zavarovanja pravočasno vseh po­ trebnih potrdil za obolelega ali pone­ srečenega zavarovanca, nastopijo pre­ cejšnje težave za tistega, ki bi moral prejeti ustrezno nadomestilo za plače Nekateri izraöuni v lanskem letu se po­ kazali, da znašajo vsi stroški podružni­ ce in zavarovancev na račun različnih posredovanj, telefoniranja, dopisovanje itd. okoli 400.000 dinarjev na leto. Spri­ čo tega je povsem razumljivo, da se г* vse te probleme zanimajo vsi zavaro­ vanci. Ti problemi pa kažejo še na to. da bo treba kmalu uveljaviti kadrovsko socialne službe v podjetjih. Uspešno delo Okrajnega higienskega zavoda v Celju Širša javnost ni bila doslej o funkciji, organizaciji in delu Okraj­ nega higienskega zavoda kdovekaj obveščena. Na zadnji seji sveta za zdravstvo OLO Celje pa je o tem obširno poročal upravnik zavoda dr. Franc Planinšek. Zavod je dkrajna proračunska preventivna zdravstvena ustanova, ki jo upravlja upravni odbor. Razen uprave pa ima še odsek za zdrav­ stveno statistiko, referat za zdrav­ stveno prosvetno vzgojo, referat za zaščito matere in otroka, odsek za higieno dela, odsek za higieno pre­ hrane, živilsko-ikemični laboratorij in bakteriološko-sero'oški laborato­ rij. Nezasedeni, a vendar nujno po­ trebni pa so referati: za zaščito ma­ tere in otroka, za šolslco in komu­ nalno iiigieno. Od 14,994.000 dinarjev odobrenih sredstev je Zavod lani porabil samo 14,050.000 din, to pa predvsem za­ radi omejenega dela, nezasedenih delovnih mest in prav tako zaradi skrbne in smotrne potrošnje. Nalezljivih bolezni je bilo prijav­ ljenih 2575. Največ je bilo primerov osilovsikega kašlja (953), sledij'o: ošpice (626), nalezljivo vnetje je­ ter (459), škrlatinka (225), šen (136), paratifus (38), davica (14), tifus (17), tetanus (4), otroška pa­ raliza (1), griža (4) in 52 ostalih. Pri vseh teh boleznih je bilo zabe­ leženih devet smrtnih primerov, in t-o pet zaradi oslovskega kašlja, dva zaradi obolenja jeter ter po ei pri­ mer zaradi davice in paratifusa. Na tisoč prebivalcev v okraju od­ pade prijavljenih nalezljivih bolezni po občinah takole: Celje 19,6%, La­ ško 9,77o, Mozirje 11,1%, Konjice 15,1%, Šentjur 12.5%, Šmarje 6%, Šoštanj 20% in Žalec 10%. Ta slika pa ni povsem realna zaradi slabe poročevalske službe. Zavod nadalje organizira, vodi in nadzoruje cepljenja. Tu pa je tudi antirabična postaja za cepljenje oseb, ki so jih ugriznili psi ali druge živali. V okviru komunalne higiene so­ deluje Zavod na vseh področjih s strokm^nimi nasveti in predlogi. Iz­ vrševanje nekaterih del (izboljšanje preskrbe s pitno vodo, asanacija na­ selij in domačij) pa podpira tudi z lastnimi sredstvi. Referat za medici lo dela anali­ zira splošno zdravstveno stanje pre­ bivalstva, predvsem aktivnih zava­ rovancev s posebnim, poudarkom na vrsto zaposlitve, delovna mesta in ostale pogoje. Temeljito so bila ob­ delana delovna mesta v Cinkarni, deloma pa v tovarni organskih bar­ vil, v »^/•olni« Lašiko, v tovarni vol­ nenih odej v Skofji vasi ter v »Koz- janiki«. Zanimivi so podatki živilsko ke­ mičnega laboratorija, le-ta je pre­ gledal vsega skupaj 2618 vzorcev, od teh je bilo 544 ali 21% neiprimer- nih! Za določitev kalorične vredno­ sti hrane je bilo vzetih 37 vzorcev, od teh jih je bilo 12 neprimernih. Vsi ti podatki kažejo, da se bo mo­ rala za to področje dela v bodoče bolj zanimati tudi celotna druž­ ba, saj sipada prav to poglavje v važno skrb za človeka. Balkteriološko-serološki lab-ora to­ rij je opravil 91.646 različnih pre- isJ