Življenje sv. Viktorina. Spisal dr. 51. Napotnik*). Najstarejšim ia aajslavaejšim mestom sloveaakpga Stajarja prišteva se poleg Celja tudi Ptuj. ki tako lepo leži ob levem pobrežji deroče Drave. Prvotao ime se v spomeaikia sive staroati piae jako različao, p. Poetavio, Petovio, Petavio, Patavio, Petaviona, Patavion, Potabioa in v prav skažeaib oblikab. Pictabio. Pictavio, Pictevio. Pred razdelitvo Paaoaije v dva kosa ia pozaeje v tri plati. je Petovij, daaešnji Ptuj, bilo aajvažaejše ker najpoglavitejše mesto gorenje Paaoaije. Po dovršeai razdelitvi ai bil Petovij, pač pa Sabarija, ki je stala v srediai aove proviacije Paaoaije 1., prestoiai sedež rimskemu predaedaiku ali aaeelaiku ia tako tudi pravo stolao mesto prelepej pokrajiai. V tem davaodobaem mestu Štajarskem, katerega ustaaove ne doseza aobeaa zgodoviua, bivali so tje do arediae drugega krščaaekega veka aeverai pagaai, ki ao častili ia molili aičeve malike: Serapida, Jova, Solace. Kakovega rodu ia kakove narodaoati so bili panoaski ataaovaiki iste dobe, o tem vprašaaji se še priekajo ia prepirajo učeajaki. Ali da aiso bili Sloveai, razglasil še doslej ai aikdo polaoveljavaega. določaojasaega dokaza. Segale so pač kaj lebko do tod aaselbine Sioveaov, ki so že pred rojstvoai Kristusovim bivali v vzbodaji Evropi, kakor Nemci v severai ia Kelti v zabodaji. Rimljaai so si zaameaito aiesto osvojili med letom 31 ia 33 pred porodom Device ter so poslali tje celo triaajato legijo ia kmalu zateai še dve drugi legiji, Aatoaiasko ia Olimaceaako, tako da je samo vojakov aad 15.000 staaovalo v proetoraem mestu, kojega okrog je meril dobro uro boda. Svetla luč svetega evaagelija je prav zgodaj prisijala v to rimsko meato ia sicer za to, ker je tako ugodao ležaio ob veliki državai cesti, ki se je vila iz Italije akozi Celje mimo Ptuja aa Paaoasko. Krščaastvo moralo ae je v Ptuji aaglo in uspešao razširjati, oaobito po krščaaakih vojakih, trgovcih, delavcih ia uradaikih. Maogoteri zgodoviaarji trde, da je že v drugi polovici drugega veka bila oadukaj kršeaaska občiaa, ki je imela laataega višjega paatirja. Toda imeaa prvib škofov Ptujakih aam *) V knjigi: Sv. Viktorin, škof Ptujski, cerkveni pisatelj in muJenec. aiso oliraajeaa, atoprav v drugi polovici tretjega atoletja aabajamo v Ptuji prvega po imeau aam zaaaega škofa: sv. Viktoriaa, toliko alavnega mučeaika, kolikor marljivega pisatelja cerkveaega. Sv. Viktoria je bil morda rodom Grk. to smemo ia moremo aklppati iz Hijeroaimovega poroi-ila, ki pravi, da je umel bolje grški aego latiaaki jezik. Morebiti je Viktoria polatinčea Niketas. kar je: zmagovalec. Njegovega ožjega rojstaega kraja ae pove aobeaa zgodoviaa. Ako že ai bil porojea kje globoko v Greciji, zagledal je vsaj ob meji ali v bližini te preblažeae dežele lui: sveta, tako resaijo skoro vsi zgodovinarji. Veadar pa ai aemožao, da je Viktoria bil rojea Ptujčaa in je dobival skrbaejšo odgojo v grščiai aego v latiaščiai, čemur bi ae ae bilo čuditi po takratnib. razmerab ia obicajih. Odrasel ai je izvolil staa govoraiški, ki ga je aekako silil, da se je bavil in pečal z grškim slovatvom. Vendar predao se je vzobrazil za spretaega ia zvedeaega govoraika ali zagovornika, bil je vsled vzoraega, bogoljubaega življeaja ia vsled vzgledaega, čedaostaega mišljeaja po Božji previdaosti odločea za višjo alužbo cerkveno. Iz Grecije, Raisp celo pravi iz Atea, mesta grških Muz, bil je poklican v panoaako mesto Ptuj, da tamo zasede škoflji tron. Še laglje je poatal vladika, ako je bil v Ptuji rojea. Ptujčaai so gotovo domačiaa rajši izvolili škofom aego tujca. Umeščea pa je bil od Oglejakega patrijarha. katerega duaovai oblaati je pripadala Ptujska vladikovina, dokler ai leta 811 Drava razmejila patrijarbat Oglejaki ia Solaograški. Da je bil pobožai mož od vzhoda pozvaa aa zahod v toliko čaatao ker apostolako službo, ni euda, saj ao v tem čaau blagoveataiki pribajali v aaše kraje od juga ia vzboda, ki je zibelj krščaastvn, kakor so pozaeje doaajali od severa ia zapada. Še rimaki papeži imajo v prvi dobi zgoli grška imeaa. (Dalje prih.)