9. štev. Novo meHto, 10, maja 1911, XXV1L letnik. NOVIC a Izhajajo 10. in 25. vsaccga mescca. Cena jim je 8 poštnino Tred za. celo leto naprej 2 k, za pol Jeta 1 k. Naročnina za NemSijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroÈnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, t Novem mestu. Volivno gibanje. Kaiiiiiiiati S. h. S. za državiiozborNke volitve. Zvršilni odbor S. L, S. je vzel izjavo dosedanjega g. državnega poslanca dr. Janko Hočevarja, da iz osebnih razlogov topot ne more prevzeti kandidature, z iskrenim obžalovanjem na znanje; sklenil je soglasno, izraziti g. dr. J. Hočevarju prisrčno zahvalo za njegovo vzorno delovanje kot poslanec in izrekel nado, da se bo mogel v (ioglednem času zopet posvetiti javnemu delovanju. Na podlagi izjav, doSlih od krajevnih organizacij posameznih volivnih okrajev, je osrednji voliviii «dlioi- S. L. S. odobril sledeče kandidature za državni zbor: 1. Mestna občina Ljubljana: se pozneje razglasi. — 2. Sodni okraj ljubljanski brez ljubljanske občine; I>r. Ivan ŠusterSič, odvetnik v Ljnhljimi. — 3. Sodni okraj Hadoljiua, Kranjska gora in Tržič: Josip Ppyaěiiikj posestnik v Podiiartii. — 4. Sodna okraja Kranj in Skofja IjOka: Kninr. l^eniSar, posestnik n«, Ocšnjici. — 5. Sodna okraja Kamnik in Krdo; Dr. .lun. Ev. Krek, prol'esor v Ljubljani. — 6. Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in Cirknica: Jořeť Gostinčar, posesl.iiik v Ljubljani. — 7, Sodni okraji Postojna. Senožeče, ilirska Bistrica, Vipava in Lož: Dr. Ij^iincij Žitnik, stolni kanonik v Ljninjaiii. — 8. Sodni okraji Jjitija, Višnjagora in Kadeče: Fraiir. Tov.še, komerr. sviitnik v ljubljani. — 9. Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje: Janez Hladnik, žniniik v/l'i-ebelneni. — 10. Sodni okraji Velike Lašče, liib-nica in Žužemberk brez občine Smuka; nadalje občine Banja Loka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem: Frane ■lakllč, niidnčilelj v Dobrepoljab. — n. Sodni okraji Metlika, Novomesto, brez občin Poljanica in ČrnioSigice, Črnomelj, brez občine Planina: Jare, jtrofpsor v I^jnbljani. V Vavtivaai je bil v nedeljo dne 7. maja po rani maši mnogobrojno obiskan volivni shod. Župnik ZakrajŠck je najprej pojasnil, kako dosledno izpeijujejo poslanci S. L. S. resnično ljudski program, in se je po raznih krajih naše domovine veliko storilo za narodov blagor. Profesor Evgen Jarc jo obrazložil vzroke o razpustu državnega zbora in o novih volitvah. Dosedaiiji vladni sistem je krivičen nam Jugoslovanom, Delegacija naših poslancev si je na Dunaju priborila velik ugled po svojem zuačajnem nastopanju za pravico našega naroda. Nekdaj se o Slovencih ni govorilo ali pa le zanič^jivo. Dandanes vsak Dunajčan spošt^ivo izgovarja imona naših voditeljev dr. Susteršiča, dr. Kreka. Govornik se je dotaknil tudi postopanja nasprotnikov, kakor so spleta v loestu. Najbolj obžalovati i)a je, da so v svoje mreže vjeli g. proSta, kj menda pri svoji znani dobrosrčnosti ne sluti, kam se plove. Kandidatura prof. Jarca je bila z velikim navdušenjem odobrena. Iz Brusnic: Zadnjo nedelja je praznovala naša farna cerkev nžcgnaiqo" sv. Križa. Novomeški samostan nam je postregel z S- patrom, kî je opravil drugo službo božjo. — PrihitcI je pa k nam tudi g. profesor Jarc ter imel po drugem opravilu voliven shod, ki je bil v velikem številu obiskan. Bivši poslanec je volivcem povedal vzroke glede razpusta zbornice in novih volitev. Po domače jim je opisal položaj v državi in naši deželi. Da je Vos govor Çudem dopadal, se je videlo iz odobravanja. Z vesc^em so sprejeli njegovo kandidaturo. Veselo znamei^o je pa tudi to, da so prejšnji nasprotniki prišli in soglašali s somišljeniki S, L. S., Katero se v na.šcm okraju oklepajo tudi tisti, ki so so bili dali preslepiti. Kmetje zapomnite si: „V edinosti jo moč!" Tudi vaši glasovi se bodo morali upoštevati pri vladaiqu naše države. , Kmečka Zveza sklicuje volivni shod za nedeljo 14. maja v Šempetru dopoludne po sv. maSi; v Stopičah pa popoludne po litanijah. Volivci pridite vsi! Z levega brega Krke se nam poroča: Neusmi^eno so potegnili liberalci milostnega prosta novomeškega na shodu [irl Majzetju v Belicerkvi dne 23. apnla, menda ravno še za ajiril. Poslali so ga v boj proti deželnemu glavarju pl. Šukljejií v stvari glede železnice, ki nikakor še ni pojasnjena, sami jia so so držali previdno v ozadju. Vsa stvar je prav navaden voliven manever, ki se bo pa najbrž klavrno končal. Le Skoda, da mil, gospod prošt tega no uvidi, kako zelo ga izrabljajo, zraven se pa norčujejo iz rgega. Naj le kdo čita Slov. Narodi V uvodnih člankih ga kujejo prav po hinavsko v zvezde, ga imenujejo tudi „zagriz-lyega (!!) klerikalca", med dnevnimi novicami pa ga psujejo s „katoliškim proštom itd." ! Z desnega brega Krke pa se poroča: Čudna je gonja zoper g. deželnega glavarja. Očita se mu sebičnost radi odkujta igegovih parcel „na Kamnu". Konstatirajte dejstvo, da so dozdaj trasirana proga belokranjske železnice ne dotika niti jedne 15e-gove jiarcele! _ S katero stranko . . .? „Zveza slovenskih posojilnic" v Celju se je polagoma prelevila v liberalno podjetje. lîajfaznovke našega mišljenja, osobito one s Koro.škega, so prepozno spregledale, da se tudi rgih denar obrača v razširjanje liberalizma. Mlatioliberalci so vsa svoja podjetja izrabljali, da bi si pridobili politično moč med ljudstvom. Posrečilo se jim je bilo pri zadigi volitvi s svojo prckanjenostjo pribojevati tako državnozborska mandata rajnega Ježovnika in Robleka, Zvezna tiskarna in trgovina sta zajemali iz istega korita, dok niso dolgovi preveč narasli in sta podjetja postala falitna. Prejšnji trdni zavodi, kakor hitro so prišli v roke novostrujarjev in so jih ti izrabljali v svoje strankarske namene, začeli so pešati — in prišlo je do polomov.* Kaka je narodnost celjske struje, spričuje liberalni načelnik dr. Kukovec, ki se je v graški zbornici družil z nemškimi na-cijonalci in deloval zoper slovenske poslance. Dosti boljše ni na Goriškem. Ondotni liberalci ob vsakih volitvah zaženó grozno gonjo zoper somišljenike S. L. S, Predolgo je bila nasa stranka preprizanes^iva meneč, da bo mogoč skupen nastop Slovencev zoper objestne Lahe, A varala se je, ker je liberalna stranka če ne naravnost pa po ovinkih vedno zasledovala svoje cilje, da se čem bolj zatrosijo liberalna načela med goriško lýudstvo. Izrabljali so tudi gospodarska drnštva. Srečne roke pri tem niso imeli. Liberalno „Mizarsko zadrugo v Solkanu" 80 pripekali do pogina; liberalna „Ljudska posojilnica", liberalna „Trgovsko-ohrtna zadruga" v Gorici komaj vegetirajo. Zoper „Centralno posojilnico" so pa divjali, da bi jej spodkopali zaupale. Lepo razcvitajočega se slovenskega šolstva v Gorici pod vodstvom S. L. S. liberalna politična struja tudi noče podpirati. Borba med obema strankama je tako srdita, da je v posledicah rodila nedelavnost deželnega zbora. Bodoče državnozborskc volitve morda izčistijo zaduhlo ozračje. Kdor še krščansko misli, naj pripomore k jednotnému vodstvu goriške politike. Na to politiko je dozdaj tudi kvarno uplival motni tok kavarniško-narodno politike T Trstu. Da so slovenski živeli ob tržaški obali ni Se povzdignil do večjega upliva, zakrivila jo specifično „narodna" struja v Trstu . . . In naša osrediýa Kranjska? Koliko truda je stalo, da se je kvarljivim zapeljivcem ljudstva stri oholi greben, Desetletja je napredna mora, zvezana z okorelim nemStvom, zadrževala osamosvojitev našega ljudstva. Ko si je hotelo pomagati s svojimi zadrugami, stavile so se mu velike ovire. A premagalo jih je.- Ko so liberalci videli zadružniški razvoj, jeli so posnemati našo ljudsko stranko. Njenim zavodom nasproti so kot bojne zadrngc snovali svoje, da bi tako vlovili kaj kalinov izmed ljudstva za svoje umazane namene. Naši ,Gospodarski Zvezi" so nasproti postavili „Agro-llerkur", „Ljudski poaojiJnici" so osnovali nasproti „Glavno posojilnico", „Zadružni Zvezi'- jia „Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani" itd. A uresničil se je pregovor: Kdor drufjemu jamo koplje, sam vanjo pade. In tako je prišlo do polomov pri „Agro-Merkurju" in „Glavni posojilnici" vsled brezmejne lahkoraišíjenosti in nepošténosti liberalnih zadriigarjev. Dejstvo, da je mogel načelnik „Glavne posojilnice" dr. Iludnik na svoje ime prenesti do poldrugega milijona kron, z bengalično lučjo osvetljuje poslo-Tatge liberalnih kolovodij! — Ne pišemo tega iz škodoželjnosti, ampak le pribijemo resnico, da liberalna načela vodijo do takih posledic. — In kakšen konec je doseglo politično vodstvo kranjskih naprednjakov? Organizirano slovensko ljudstvo je presekalo njihovo zvezo z Nemci, katerim so izdajali slovensko trobojnico za skledico liberalne leče. V Ljubljani so a svojo brezglavnostjo izročili našo zastavo sinu zadnjega nemškega župana, kateremu so biii pred tridesetimi leti slovenski rodoljubi spodbili županski stolec. Kaka osoda za tiste, ki so se takrat še bojevali pod starim slovenskim gcsioin, a ga pozneje na svojih vodilnih mestih zatajili! Tako se zgodi vsaki stranki, ki zataji prava načela. Iz vseh porazov liberalnih strank po slovenskih deželah pa naj se uci S. L. S., da vodi vso svoje organizacije v neskaljenem duhu svojega Zdravega programa: Za Boga in domovino!^ Vsem, ki v resnici ljubijo svoj narod, pač ne ho težko ob bodočih volitvah odločiti se, kateri stranki naj se pridružijo. — S. L. S. drži neomadeževan naš trobojni prapor, s tem bo zmagala ter naš narod pripeljala k srečnejši bodočnosti! Gospodarstvo. Nakup domače plemene živine. Pri nas manjka bikov io manjka lepih in dobrih krav. Ko je deželni odbor laasko leto razpisal oddajo plemenih krav, oglasilo ae je vse polno naših živinorejcev, ki 80 hoteli dobiti lepe krave io telice. Smelo trdim, da se je dobil skoraj v sleherni vasi gospodar, ki bi bil po tej poti rad prišel do dobre plemene krave. Tako daleč je prodrlo prepričanje, da je treba z boljšimi živalimi iskati večjih dohodkov v živinoreji. Deželni odbor je lansko leto razdelil 136 krav in telic v skupni vrednosti 89.872 K, Vse to kaže, da manjka v deželi lepe plemene Živine ! Če pa prasamo po vzrokih tega pomanjkanja, po tem pridemo do zaključka, da smo temu tudi sami krivi, krivi pa zaraditega, ker ne storimo ničesar, da bi se povzdignila prodaja domače plemene živine. Pri nas v deželi bi se lahko dobilo mnogo več plemene Živine, če bi se za ugodno prodajo take živine kaj storilo! Koliko lepih telic — po dobrih bikih in kravah — pride mesarjem v roke, namesto da bi se redile za pleme! Veliko denarja bi se na ta način lahko prihranilo domači deželi. Danes so razmere žalibog take, da kaže gospodarju le toliko telic rediti, kolikor jih rabi za domaČo rejo. Ge zrediš plemeno telico za prodaj, jo ne moreš dobro prodati. Navadno vsi razglasi po naših listih nič ne pomagajo in če pride nazadnje kupec, ti ponudi za telico manj kakor bližnji mesar. Zgodilo se je, da je priznan živinorejec — in to je bil edini kupec — ponujal za lepo plemeno telico 180 K, dočim je plačal mesar 240 K za njo. In takih zgledov bi se dalo še dosti navesti. Kako pa naj na ta način reja plemene živine napreduje, ce plača mesar več kakor ži^^inorejec, ki hoče priti do dobrega plemena?! To so nezdrave razmere, ki nujno potrebujejo odpomoci! Zato pa toplo pozdravljamo posredovalnico za prodajo in za nakup plemene Živine, ki se je ustaiiovila pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Ta posredovalnica bo lahko za napredek domače reje veliko dobrega storila. Ako se bo lotila posredovati kupčijo z domačo živino, potem se bo tudi pri nas dobila lepa plemena živina na prodaj. Živinorejci, ki imajo boljšo živino, bodo dobili veselje do domaČe reje in do reje lepe živine, in mnogo denarja, ki se pošilja^ sedaj ven iz dežele, bo laliko ostalo v domačem kraju. Živinorejske zadruge pa imajo lepo nalogo, da pomafrajo posredovalnici pri tem delu in da ji gredo pri živinski kupčiji na roko. —r— V boj proti peronospori! Vinogradniki! Ker je lansko leto glivica peronospora vnićila v nekaj dnevih v vinogradih ves grozdni zarod in na to mnogemu vinogradniku tudi še listje in celo les, je posebno letos, ko je od lanskega leta prezimilo obilo trosov (semena) te glivice, na Vas ležeče, da ubranit« svoje vinograde pred poginom. To dosežete samo z marljivim, točnim in pravilnim škropljenjem trt z zmesjo modre galice z apnom. Vpoštevajte in posnemajte toraj sledečih deset zapovedi z a vinogradnika. 1. Škropi zgodaj, prvič najpozneje, ko je trtna mladika zrastla dobro ped na dolgo, drugič deset do dvanajst dni pozneje in tretjič k večjemu tri tedne za drugim škropljenjem. Ako pa je poletje deževno ali megleno, škropi raj se v krajših presledkih, večkrat, torej najmanj štirikrat na leto. 2. Za prvo škropljenje vzemi en kilogram, za naslednja škropljenja en in pol kilograma galice na 100 litrov vode. Gralico stolci na drobno in jo stopi v kolikor mogoče čisti (najbolj deževni ali potočni) vodi. 3. Apno ima edino ta namen, da odvzame galici kislino, ker bi sicer galica listje opalila. Zato vzemi apna samo toliko, kolikor je nujno potreba. Ugasenega apna se vzame navadno za polovico več, k večjemu pa še enkrat toliko kakor galice. Ako nimaa apna, vzemi mesto njega sodo, ki jo dobiš v vsaki trgovini. Na en kilogram galice zadostuje pctčetrt kilograma sode. 4. Gralico raztopi posebej in apno (ali sodo) zopet posebej ter zlij oboje se-le neposredno pred škropljenjem skupaj (apno v galico). Predno škropiš, premešaj zmes dobro z lesenim orodjem (s kolom ali z greblico) in preskusi s koščkom rdečega (lakmovega) ali pa belega (fenolftaleinovega) preskusnega papirja ali ni zmes veČ kisla. V dobro napravljeni zmesi, postane rdeč (lakmov) papir modrikast (plavkast), oziroma bel (fenolftaleinov) papir rdečkast. 5. Napravi samo toliko škropilne zmesi na enkrat, kolikor je mores v enem dnevu, k večjemu v dveli dnevih porabiti, kajti stara galična zmes nima nobenega učinka. Galico in apno, vsako za-se raztopljeno in ne pomešano, hraniš laliko dlje časa brez škode. 6. Škropi — če je le mogoče — le v suhem, brez-veternem vremenu, ne v rosi in ne v najhujši vročini. Le v sili, škropi tudi v rosi. Glej, da se galica na trti, še preduo pride prvi dež, dobro posuši, če ne, potem Škropljenje ponovi, kakorliitro nastane lepo vreme. 7. Ne oblivaj trt z galico, temveč škropi tako fino, kakor da bi na trto megla ali rosa padala. Ako trte tako poškropiš, so bolj varne proti bolezni kakor če jih oblivaš in poleg tega prihraniš se na galici. Vzemi toraj dobro, močno Škropilnico in dobro jo goni, da lino razprsuje. Take škropilnice ae dobe lahko potom C. kr. vinarskega nadzorstva. 8. Ne škropi Harno listja, ampak glej, da bodo tudi ostali zeleni deli trte, zlasti pa tudi grozdje, vselej dobro poškropljeno. Ne pozabi Škropiti tudi na zeleno cepljeoili trt, koj ko dobro odženejo in večkrat. 9. Ako je le mogoče, poveži mladike vsaj en dan pred vsakratnim škropljenjem. Pri tem oberi vse nepotrebne mladike in zalistnike. 10. Drži vinograd Čiet od plevela. Čem vec zraku in manj vlage pride med trte, tem manj se razvijajo trtne bolezni. C. kr. vinarski nadzornik: Itoliiislav Sknlicky. Politični pregled. Bc jo zadetkom maja jiodal v Budimpešto, oziroma v G(ido]lu, kjer ostane dalj tiasa. Mej tem so se vršila pogajfiiîja med ogrsko in avstrijsko vlado glede noveřía vojaškega zakona, ki bo predložen obema zbornicama. Vpelje so 2 Jetna vojna služba ter vsJed zviSn število vsakoletnih rekrutov od 103.000 mož na 159.000. Začelo bi se s 1. okt. 1912, — Vojaško-kazenski red se prilagodi sedanjemu času. Mažari pridobe v svoji polovici svoj inažarski jezik za obravnave, v naši ijolovici bo zopet prevladovala nemščina. — Kadi svoje bolebavosti je cesar odgodil že dogovorjeni obisk srbskega kraija. To «eli Avstriji je živahno volivno gibanje. Vsaka politična stranka skuša zbrati čem več aomiš^jenikov. Ma OeSkem gre Mladočehom najbolj trda, težko da bi brez kompromisa z radikalci obdržali doaedapje število. Agrarci so postavili kandidate v vseh kmečkih okrajib. Število njih poslancev vtegne narasti. Tstotako krSčansko-socijalnih poslancev, ki kandidirajo v vseh čeških okrajih. — Na Moravském je postavila krščanska stranka kandidate v vseh čeških okrajih. Na SIovciiNkťin je gibanje v polnem tir«. Htajerskim kandidatom S. L. S. so liberalci postavili nasproti le par kandidatov ; radi bi vzdržali še Eoblcka v celjskem okraju. Liberalni načelnik dr, Kukovec se je zagnal v brežki okraj ter zvezal z nem-škutarji in acc. demokrati. Par nemškutarskih kandidatov je nastopilo v mariborskih okrajih in v Sloveiijgradcu. Vsi „štajerci-janci", nemškutarji, rudcčkarji, „siogaši", so v objemu zoper sloven.skega kmeta. Na Koroškem liberalci rtijejo zoper zaslužnega poslanca Grafenauerja. Če bi so zgubil ta edini slovenski mandat, bi bila krivda edino na izdajalskih liberalcih. (ioriška ima najživahnišo borbo na Krasu. S. L. S. kandidira dr. Gregorčiča, Fona in dr. Stepančiča; zadnjemu so libcralci postavili nasproti tržaškega odvetnika dr. Gregorina. T Trstu z okolico ostane dosedanji poslanec dr, Rybař. Zaq bodo Slovenci jednotno glasovali. — V Istri dosedanji 3 poslanci Mandić, Spinčič in dr, Laginja zopet kandidirajo. — V Dalmaciji napreduje krSčansko-aocijalna stranka, ki je sorodna naši S. L, S. To Albaniji se boji še vedno nadaljujejo z menjajočo se srečo; zdaj zmagajo nstaši, čez nekaj časa zopet Turki. Vlada pošilja na tisoče vojakov v Kosovski vilajet. Vstaja se razširja tudi na južno Albanijo. — V Carigradu je nastala valed teh homatij kriza v ministerstvu in v zbornici, katero kanijo razpustiti. HuNija pozorno opazuje kitajsko gibanje, ki je zoper njo naperjeno. Ruski generali na meji proti Kitajski nadzorujejo vojaške četo. Na Kitajskem vstaši kruto postopajo proti Evropcem. Na rorliigalskoni jo vlada razglasila zakon o ločitvi cor-in države — čisto framasonsko delo. Za službo božjo naj skrbe posebna društva, potrjena od vlade — torej nov portugalski papež je bogočastni minister. V tem društvu pa katol. duhovnik niti biti ne sme. Vso kapelico, verska znamenja, križi na javnih krajih se morajo odstraniti. Papeževe okrožnice so — brez vlade — ne smejo razglašati. Semenišča so pod policijskim nadzorstvom. "Vbida odloči, kolikokrat so amo zvoniti itd. Ali jo Kristusova cerkev taka? Špiniija v kratkem sledi svoji sosedi, v zbornici so predložili postave, naperjene proti samostanom. V Metliki .še ni miru. Vstaši se jiogajajo z vlado, boječ da bi Zjedinjcne države zasedle Mehiko. Vstaši zahtevajo odstop jjredsednika Diaza. Mehikanci se boje, da bi jim Amerikanci vzeli samostojnost. y !tlarokii so stvari zmiraj bolj zapletajo. Francozi prodi- rajo a svojimi četami od ene strani, Španci pa od druge proti Te-tuanu, Nemci so v varstvo svojih podanikov tndi poslali nukaj bojnih ladij. Zabavi in pouku. V Suhi Krajini. spomin 8 pota. — Nniiitiiil Job, Lavližar. Češige še niso cvetele, kukavica se še ni glasila in tudi vreme ni olietalo nič dobrega, ko sem stopil v jutm dne .S((.sušca 1910 iz dolenjske železnice na postaji Dobrepolje. Pred mano je stala na široki planjavi dobropoUska farna cerkev, kamor sem dospel po blatni poti v četrt ure. Cerkev je obdana z velikim obzidanim čveterokotom, ki je odločen mrtvim. Kakor vsako pokopališče, tako nii je reklo tudi to: Tukaj jepja vsako pozeme^jsko trpije^je. Iz DobrepoH drži cesta v ravni črti po enolični planjavi. Na obeh straneh aamo polje in nič drevja. Lahko si mislimo, kako vroče mora biti v poletju na tej brezsenčni ravnini in kako mora zijati razpokana zem^a ob suši. Dolgo časa sem hodil, pa nikamor prišel; tudi srečal nisem nikogar, da bi bil kaj govoril z iijim. Slediijič se je vendar pokazala velika vas Kompolje, ki no izgleda mnogo bolje nego kakšno selo v Slavoniji. Hiše so krite večinoma s slamo, v središču vasi pa stoji nekaj mlak, ki samoumevno ne plavajo postrvi v njih. Prašal sem fanta, ki je stal med hlevnimi vrati, kako daleč je še v Struge, toda mesto od govora je šel v hlev in zaprl duri za sabo. Ali se me je bal alkali. Pri dragi hiši so nakladali štirji korenjaki hlode na vozi Gledali so me nczaupno in še le ko sem jih pozdravil, kazali so se bolj ]>rijazne. Obče se mi je zdelo ljudstvo nekako plaho, skoro naravno-grčavo. Izobraževalnih društev čaka še dovolj dela, da zaneso več omike med narod. Na nekaterih hišah je ob vnai^i steni naslikan sv. Florijan v najhujših rudečih in višrgevih barvah. Kričeče, mešano s kričečim, dela neprijeten vtis, preprostemu človeku pa všečuje. Ako bi ga vprašali zakaj, ne bi dobili lahko odgovora. Saj sta živo rudeča in živo višnjeva barva res lepi, očesu prikupljivi. Estetiku seveda mnogokrat ne vgajati, kmečkemu okusu pa sta prav i»o godu. Tudi poleg ceste se vidi mnogo lesenih križev, ki se sklepa po njih na verski čut prebivalstva. Pogled na križ jo v vsakem trpljenju najboljša tolažba. Odkod ime Kompolje? Besedo „polje" razumemo brez vsake nčenosti, toda kaj je početi s prvim zlogom „kom"? Kadar ne znamo kake stvari razložiti z veljavnimi dokazi, skušanio jo tolmačiti po svoje. In tako jo je neki biatroumnež pogodil na sledeči način: Ko so se priselili prebivalci v ta kraj, videli so veliko polja ter se vpraševali; Komu (kom) polje? Potem so si razdelili zemljišče in naselbini je ostalo ime Kompolje. ^^ ^^ (Dalje Bledi.) Dopisi. tz Št. Jerneja. V sredo 26. aprila smo spremili k večnemu počitku na tukajšnje pokopališče Jožefa Dragman, nadpaznika finančne straže v p., iz Tolstegavrha. Pokojnik je bil dvakrat v vojni in se je bojeval proti Italijanom leta 1859. in 1866., od koder so je zopet srečno vrnil. Přišedši v svoj kraj je stopil v službo pri finančni straži, kjer jo vestno in natančno opravljal in izpolnjeval svoje dolžnosti. V pokoj je stopil, ko mu je vojaška in službena dôba skupaj znašala 32 let. Doma je bil iz Polhovce, in ko je šel v pokoj, si je na Tolstemvrhu kupil malo hišo z vinogradom in se potem oženil. Živel jo s svojo ženo srečno, mirno in zadovoljno. Obiskal je tudi večkrat svojo edino hčer v Št. Jerneju. Ob večeru svojega življeiga dosegel jo 82. leto starosti. Po dolgem, trudapolnem življenju, ])re videnega s sv. zakramenti, ga je Bog poklical tja gori, kjer ni več muk ni trpíjeiya. — Blagemu pokojniku bodi ohranjen blag spomin. Lahka naj mu bo zemljica!. Ajdovec pri Žužemberku. N a belo nedeljo je naj^ravilo tukaj,šiqe pevsko in izobraževalno drnštvo ,,Škrjanček" veselico. Vrli iuntjo so zapeli par pesmic, nato pa nastopili kot igralci v spevoigri „Kovačev študent", katero so igrali tako dovršeno lepo, da so poslušalci sledili z veliko najietostjo posameznim dogodkom. Tudi „Štipko Tiček" je napravil, da smo se enkrat pošteno nasmejali. Da je vse tako lepo izpadlo, jo zasluga gosp. organista, ki je fante v petju tako lepo izvežbal in tako spretno vodil; pa tudi g. učitelj je veliko pripomogel, ker je pomagal i)ri petju s svojim lepim tenorjem in tudi pri igri sodeloval. Pokazali smo UUJjř.iN J »JVIL IN U V 1UJ1>. "ïïëvT AjdovCanje, kaj dosežemo z združenimi močmi. — Xaši fantje se pridno vadijo v petju ia so parkrat nastopili tutii v cerkvi. Eno nedeljo v postu je pel možki zbor nad 20 jievcev; veliki ćetrtek iu petek pa nas je presenetilo nad 30 pevcev in pevk s kraanim in nbranim petjem. Bil je to lep prizor, ki je marsikoga ganil do solz. Žužemberk. Društvo za mladinsko varstvo za sodni okraj Žužemberk si je na obĚnem zboru dne 23. aprila letos za prihodnjo triletjc izvolilo sledeči odbor: predsednik Anton Carli, C. kr. notar, namestnik predsednika dr. Valentin Flerin, c. kr. sodni predstojnik, tajnik Ljudovik Koželj, učitelj, njegov namestnik Ivan Kutner, nadnčitclj, blagajnik Ivan Meble, c. kr. sodni kanclist, njegov namestnik Jakob Dereani, trgovec, namestnika Ivan JerSe, C. kr. sodni oficijal in Ivan Vebovec, župan in deželni poslanec. Št. Peter pri Novem die.^tii. V nedeljo dne 7. maja je blagoslovil milostni novomeški prošt dr. Elbert krasen nov kip Lnrške Matere Božje v Št. Petru, delo domačega mojstra g. Ažpiana, Isti dan zjutraj je sprejelo nad 140 otrok prvo sveto obhajilo, popoludne ob polu 3. uri pa se je vršila slovesnost bla-goslovljerga, V sprevodu je šel g. prošt iz župnišča v cerkev, na čelu požarna bramba v uniformi, potem prvoobhajanci, za noimi dekliška Marijina družba in potem duhovščina. V cerkvi je g. prost razložil zgodovinski razvoj češčeiqa M. B., nato blagoslovil novi kip, potem so bile pete litanije M. K, nato pa zopet sprevod nazaj v župnišče. Slovesnost jo bila res lepa, vreme ugodno, dasi jo prejšnji dan deževalo, ýudstva vse polno, tako, da se bo marsikdo še v svojih poznih letih z veselem spominjal tega lepega dne. Toplice lia Dolonjskeiii. Dolenjsko zdravišče Toplice se je s 1. majem vzbudilo in postalo živahno. Kopališka sezija se jo začela. Dasiravno šole začetek, že se oglašajo kopališki gostje, ki komaj êakajo, da si preženo s pomočjo zdravi ue vodo nadležni revraatizem in druge slične bolezni, ki so jih dolgo zimo nadlegovale. Oglašajo se stari gostje, ki poznajo že naše Toplice in ne morejo prchvaliti zdravilne moči gorkega vrelca, pa tudi novi, taki, ki doaedaj še niso potrebovali tukajšne zdravilne vode. Gotovo je, kdor enkrat pride, pride drugič tem raje, ker pozna in ve, kako prijetno, domače je bivai^jc v dolenjskem zdravišču — kjer najde lepe in prijazne sprehode, udobna stanovanja in povsod nizke cene. Toraj kdor čuti trganje po udih, naj se napoti v naše Toplice, od koder se gotovo povrne ozdravljen mučne bolezni. — Do sedaj je tu 34 vojakov z dvema častnikoma, ki se prav pridno poslužujejo gorkega vrelca, in še nekaj drugih gostov. Za prihodnji teden pa jih je priznanjenib mnogo iz raznih krajev. V soboto 6. t. m. je obiskalo naše kopališče 30 iaženerjev. Kmtiřkív zveza za lîclokrajitio je v svoji zadnji odborovi seji v Črnomlju razpravljala o važnih zadevah in storila med drugim zlasti te važne sklepe: 1. Visoki deželni odbor se po-vpra.ša, kaj misli glede cest: a) Metlika-Grabrovec-Lešče, b) cestna zveza (Ikm) državne ceste pri Dragovanu z okr. cesto Krvavějí vrh čez Lokvico in c) Rosalnice-Kozji hrib ukreniti, ker se je prosilo, da se sprejmejo med deželne ceste. 2. Ker se je zemljišče, odmerjeno za novo državno cesto Suhor-Metlika nekaterim posestnikom jako íudno cenilo, da se je enemu jio-sestniku za 40 m^ izplačalo le 38 vinarjev, zato se opozarja kompetentna oblast, da imenuje za cenilce posestev može-posestnike, ki bodo znali po vrednosti zemljišče ceniti, da ne bodo imeli gospodarji nepotrebne škode. To pa priporoča Kmečka zveza kompetentnim oblastem še zlasti sedaj, ko bo v najkrajšem času cenitev zemljišča za zgradbo nove železnice, posebno še tudi, ker se je baje za črnomaljski okraj že imenoval cenilec, ki se na kmetijstvo in zemljišcc malo razume. 3. Visoki deželni odbor se opozori, da glede javnih poučnih predavanj vselej vpraša tajništvo Kmečke zveze, ker drugače ne bo uspehov. 4. Visoki deželni odbor se naprosi iznova, da bi se zavzel za vrborejo v Belikrajini. 6. Visoka vlada naj ne daje veČ novih gostilniških koncesij v Belikrajini, ker je že teh itak preveč. Samo v Metliki jo zdaj 40, reci: štirideset konce.sij. V ta namen se Kmečka zveza obrne do vseh faktorjev, da se to dogeže. 6. Napravi naj se nova ccsta Črnomelj-Vojna vas-Zastava-OerkviSče-Gribijo in dalje proti Metliki. DomaČe in piuje novice. Tiskovine za občinske volitve po novem ob«, volilnem rcdii za vojvodino Ki-aiijsk« jhi predpisu deželnega odbora se dobijo tudi v tiskarni J. Krajec nasi, v Novem mestu. T'rosimo tedaj posebno slavna žnimiistva na Dolenjskem, lift ni treba iiaročevati teh in dnigili tiskovin v ljubljani, ker hv ramo iste dobijo tudi v Novem luestn, ~ .Mil. Ç. škof Stariba —nekdanji učenec tukaj.šnje gimnazije, je zadqo nedeljo razveselil dijake Marijine kongregacije, ko je vanjo sprejel lepo število novih članov. Shod je bil zelo slovesen; glasilo se je krasno petje, vmes pa so dijaki tadi pokazali, da napredujejo v glasbi. — Poleg druge duhovščine sta škofu asistirala tudi dva gg. kanonika. — Vladika se je odpeljal dalje na obisk rojstnega kraja v Semič. Za deželni zbor Kranjski pri nadomestni volitvi v Ljubljani kandidira g. dr. Vinko Gregorič. Na sijajno obiskanem shodu je v nedelje razvil svoj program ter bil z navdušenjem sprejet za kandidata. Najnovejše. Iz seje deželnega odbora v Ljubljani se poroča, da vsa gonja zoper dež. glavarja pl. Řukljeta sloni na mis-tifikaciji, ki jo vsebuje oni famozni dopis nem.škutarskega železn. odbora v Brežicah, na kateri tudi občinski svet novome.ški opira svoj sklep. Gotovo je, da se na ta način ne pospe.šuje bodoča tran s verzal ka. Umrl je 3. t. m. občeznani nadučitelj v pokoju g. Leopold Zupin iz Brusnic. Pokojnik je bil rojen 28. marca 1848, nato študiral na učiteljišču v Ljubljani, maturiral pa 20. oktobra 1871 v Idriji. vSlužboval je potem na večih krajih, kot v Moravčah, pri sv. Jakobu ob Savi, na Oemšeniku itd., in od 1. 1883. nadalje v Brusnicah do svojega vpokojenja dne 1. sejjtembra 1906. Ostal je v Brusnicah tndi še potem, letošqo zimo pa je obolel na živcih in je tej bolezni podlegel 3. maja 1911. Pokojial ga je na pokopališče pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani njegov stričnik g. kapiteljski vikar Karel Supin dne 5. maja ob 4. uri popoldne. Dragi pokojnik bil je občepriljubljen in spoštovan pri vseh, ki so ga poznali. N. v m. p. I Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Novo Mesto je imelo 25. ajmla IIL redni občni zbor ob vdeležbi 19 članov. Načelnik dr. Elbert onieiga, da so gg. župniki, župani in učiteli blagodejno nplivali na mladino, da v zadigem poslovnem letu ni bilo nikakih pritožb, — Nadsvetnik Smola je poročal mesto bolnega tajnika ter omenja, da jo društvo skrbelo za dva zanemarjena dečka, ki sta bila oddana v salezi-janski zavod, pri katerem društvo t)osreduJe radi vzgoje itd, — 6. blagajnik Dolenc prečita društveni račun, iz katerega je razvidno, da je društvo imelo v prošJem poslovnem letu, katero se je z 31. marcom končalo, 2979 K 65 h dohodkov, 16 K 12 h pa stroškov, toraj čistega premožerqa 2963 K 43 h. Od te svote nahaja se v novomeški hranilnici 2863 K 43 h, v c. kr. poštni hranilnici na Dunaju pa 100 kron. — Obojno poročilo se soglasno odobri. Z vzklikom volijo se v novi odbor gg.; dr. Sebastijan Elbert, pro.št, ,Tože Turk, š. nadzornik, liihard Dolenc, ravnatelj v p., dr. Jakob Schegula, odvetnik, Viljem Gebauer, nadučitelj, P, Gothard Podgoršek, š. vodja, Henrik Abram, uradnik, Martin Zwitter, sodnik, Anton Smidovnik, žujinik, in kot namestnike gg.: Martin Nemanič, Jakob Porenta, župnika. — Kot računska preglednika volita se enoglasno gg.: Julij Bučar, svetnik, Karol Barborič trgovec. — G. Josip Košak, župan v Mirnijieči navede, da je dobil od c. kr. okrajnega glavarstva račun stroškov salezi-janskega zavoda glede ndl. Antona Gognavca iz Češencc ter prosi, da se z ozirom na to, ker občina Mirnapeč teh stroškov poravnati ne more, iste pokrijejo iz premoženja društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. Sklene se enoglasno, da naj se občina Mirnapeč glede pokritja teh stroškov obrne na deželni odbor kranjski in ako se tam dotični prošnji ne bi vstreglo, naj ponovno predloži prošiqo z dotičnim stroškovnikom društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb, glede katere bodo potem društveni od!)or sklepal. Končno so izreče vsem dru.štvenim upravnikom in varstvenemu sodniku za uspe.šna dela v korist navedenega društva iskrena zahvala. Vftlebradska akademija naznanja, da bo III. mednarodni kongres na Velehradu, Moravsko, od 26. do 29. julija t. 1. Unionisti se zavzemajo za zjedinjenje vzhodne razkolne cerkve z ritiio-katoliško. Katoliškim učenjakom slovanskim je shod prava potreba. Mestna liranilnica v Novem mest». V mesecu aprilu 1911 je 204 strank vložilo 109.986 K, 238 strank vzdignilo 96.773 K 70 h, torej več vložilo 13.212 K 30 h; 22 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 59.000, 247 menic se je eskomptovalo za 79.599 K; stanje vlog .%592.530 K 24 h ; denarni promet 509.738 K 56 h; vseh strank bilo je 1105. Slovenci v Krakovu. Deputacija slovenska je začetkom maja pošetila Poljake, ki so osnovali „Društvo jirijateljev Jugoslovanov."^ Vodil jo slovenske zastopnike deželni glavar Kranjski Fran pl. èuklje. Poljaki so sprejeli Slovence z vso slovansko gostoljubnostjo. Iz njihovih nagovorov odseva posebna ljubezen do našega naroda, kateri jo mej slovanskimi v svojem trt>(jeTiju podoben jioljskciuu. Ta obisk utegne roditi večje zbližanje mej obema iiarotioma. Upati jo, da botio Potjaki tudi v državnem zboru boli podpirali nase jiigoslovanske težnje. Tega zbližanja se že boji neiaško časopisje sluteč, da bodo Slovani bolj jed-notno postojiali. Pri na))(»i'u začfitkom maja je bilo v okrajnem glavarstvu novomeškem potrjenih v vojake: sodni okraj novomeški 88, sodni okraj žužembcrškl 26, sodni okraj trebanjski 30, vkup 144, Stavhciia senciiia v Novem meijtii. Giitinazijsko jiosiopje je dozidano na nekaterili mestih do prvej^a nadstropja in je npati, da se spravi do jeseni popolnoma pod streho. — Vila g. Vojske je skoro dodelana, treba jo jo samo še ometati itd. — Takoj nad to vilo pa je začel zidati dru(fO vilo g. Majzelj iz Belecerkvo, tako vsaj ae nam jioroča. Velikanska dobrota za človeštvo je neka iznajdba za bolne in zdrave, ])0 imenu „Thermal". To je namreč priprava, da si lahko vsakdo v nekoliko minutah postavi doma poleg postelje potilno kope^j. Ta parnovročczračni aparat služi ob enem lahko parno kopel) in za kojjef z vročim zrakom. — Ves svet je prenapoliyen od najrazličnejših bolezni. Najbojj nas pa mučijo protin, revmatizem, ishiaa, pomanjkanje spai^ja, nervozuost, bolezen na ledicah, sladkosečnost in mnogo drugih različnih infekcijskih bolezni. Zoper to bolezni so bile do sedaj največja pomoč kopanje v raznih toplicah z bolj ali mat? gorko vodo. Ker pa voda nikakor ne učinkuje dobrodejno na vsakterega in ker je čestokrat nemogoče za bolnika se zdraviti v dragih kopališčih, je ravno a])arat „Thermal" edina zdravilna pomoč, ki je za malo denarja vsakemu bolniku pristopna in ker si lahko kopelj napravi doma pri svoji lastni postelji. Taka kopelj npliva dobrodejno na truplo, ki so začne potiti v nekoliko minutah. In takína kopetj je in mora biti silno zdravilna in že nad fîO let stari bolniki so si s to kopeijo do celega pregnali trganje po udih. Kakšen je tak aparat? Potrebuje prav malo prostora; zuna-iriost njegova je zelo prikladna iz 4 stranic iz gumastega asbesta. Aparat so zloži skupaj ter so lahko shrani v vsakejii prostoru in v 6 minutah jo pa zopet sestavljen. Njegova notrar^a oprava jc zelo |)raktična. Tla se nikakor ne pomočijo, ker stoji ajiarat tudi na gumasti in obrobljeni plošči. Ta ajiarat priporočajo imenitni zdravniki iz vseh krajev ter jo že vpeljan v različnih bolnicah, aanatorijih in pri privatnikih. Samo v Avstriji je že v rabi nad 11.000 takšnih aparatov. — Kdor bi se za takšno napravo zanimal, Hi ga lahko ogloda ]>ri knjigarju Urb. Horvat u v Novem Hiestu, ki daje radevo^e vsa potrebna pojasnila ter iz prijaznosti tudi aparat naroči za tovarniško ceno. Opozarja pa se, da sc ponujajo po raznih tvrdkab različni drugi podobni takšni ai>arati, ki so pa že zaradi nizko cene zelo priprosti in netrpežni. Čo bi si hotel kdo naročiti, naj si naroči edino-le naš aparat, ker so ti aparati zelo solidno izdelani, iz najboli.šcga gum. asbesta, ki pri nobeni vročini ne poka in ki zdrži nad trideset in več let. Vsa jirijirava stane 140 kron pri takojšrgctn plačilu. Ilriiniliiirii in {losojilnica za lúuidijo in okolico (rog. zadruga z neomejeno zavezo) imela je meseca aprila jirometa K íi53.0t5'3a. Vložilo je 11 & strank K 50.470-80, dvignilo pa strank K 64.830'17. Posojil je bilo danih 5) strankam K 37 f365'—, a vrnilo je 180 strank K 59.044'22, Koncem aprila je bilo članov zadružnikov 2228, Priloga. Današnjemu listn pridejali smo letak tukajšnje tvrdke Fr. Kenda, v ktcrem ista priporoča kmetijske in kolesarsko potrebščine. Gospodarske drobtine. ^ 1Vim,t Zli prideloviiiijfi krme iiiv (irnui. Kmetijska sola na Grmii priredi 29. in 30. maja t, 1, dvodneven tečaj za pridelovanje krme s «iefiečim sporedom: V pondeljek 29. maja. Od do 4. popoludne: Setev deteljo in trave na njivah za dvo-ifi večletno košnjo. Nakuji potrebnega semena. Gnojenje deteljnih iiiešanic na šolskih njivah iu v poskuševališču. — V torek ni a ja; Od 8. do 10. dopoludne: Najirava novih travnikov. "ajbo|j važne travo. Sestava travniških zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovaiqe semena in razdelitev vzorcev. 2. do 4. popoludne: Prijirava zemlje in j)osetev travnika. Po-pvava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov, Praktično razkazovai^o šolskih travnikov in travniških Zmesi v ]mku.Heva]i.šču. — Oddaljenim in podpore potrebnim ude-ježencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico do Novegamesta in za hrano po 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj so priglasi do 20. maja pri ravnateljstvu kmetijske Šolo na Grmu. — Kmetijska predavanja incKeca maja priredi kmetijska šola na Grmu v sledečih krajih in sicer v nedeljo dne 14. maja v Toplicah (o čebelarstvu) in v Suhorju (o škrop^ergu in gnojenju vinogradov), v nedeljo dne 21. maja na Krki (o čebelarstvu), v nedeljo 28. maja v Podgradu (o umetnih gnojilih) in v Št. Ru))ertii (o čebelarstvu), — Sliod živinorejske zadrnge na Gnuu. Živinorojska zadruga za novomeško okolico priredi meseca junija o priliki svojega prvega občnega zbora shod živinorejcev na Grmu, pri katerem^se bo razpravljalo o ureditvi zadružnega okoliša in o važnosti posredovalnice za nakuj) in prodajo plemene živine. Več o tem shodu prihodnjič. — Kmetijsko jircftavanje v Snliorju priredi kmetijska sola na Grmu v nedeljo dne 14. maja po popoldanski službi božji v tamoštqi ljudski šoli. Predavala bodeta strokovni učitelj K. Zdolšek o vinogradništvu, pred vsem o škropljenju trt in strokovni učitelj Albert Vederiijak o umetnih gnojilih. Vabimo naše gospodarje, da se tega važnega predavanja udeležijo — Važno tlelo y našili vinogradih je podobiraqje. Redki ao vinogradi, ki ne bi bili občutno trpeli lansko Uto od toče. Toča in tudi palež (peronospora) sta pobrali trti mnogo listja. Ravno v listju j>a prebavi trta ves sok in če nima listja, ji primanjkujejo za razvoj potrebne snovi. Ker so pa bile trte lansko leto prezgodaj brez listja, so gotovo močno oslabele. Ze svoj čas smd priporočali, da bi bilo treba okrepčati take trte z gnojei^em. — Moramo pa tudi varovati moči teh trt kolikor mogoče in ne zapravljati jih 1)0 nepotrebnem. Vsaka mladika, ki je na trti nepotrebna, krade hrano. Nepotrebne so vse mladike, ki nimajo grozdja in tudi niso ]»otrebne za režejo prihodnjega leta. Prej kot jtričnemo s podobiranjem, bolj bodemo trti koristili in hitreje tudi izvršimo delo. Podobirai^e je pri nas žalibog še vse premalo v navadi, letoa je pa neobhodno [»otrebno, ako hočemo trte ohraniti močne. — Prvo žvcjtlanje vinogradov je treba izvršiti prihodnje dni. Žveplati se mora le, ako sije solnco. Bo\j kot prii>ekajo solnčni žarki, bolj učinkuje žveplo. Žveplamo pa vinsko trto, da zabranimo grozdno plesen ali oidium. Ta plesen povzroči pokanje jagod, katere pričnejo na to gniti. Pri nas se še premalo uvažuje, koliko škode da naredi ta gliva in koliko bolj zdravo bi ohranili grozdje, če bi pravočasno žveplali. — Perutiiimirski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi ob nedeljah popoludne 14. in 21. maja t. 1. perut-ninarski tečaj s sledečim sporedom; V nedeljo 14. maja od 3. do 5, popoludne: Važnost perutninarstva. Dohodki koko.šjercje. Napake pri kokošji reji. Vrednost kokošjih jdemen. Odbiranje kokoši za pleme. V nedeljo 21. maja od 3. do 5. popoludne: Zl)Olišanje kokošjereje. Krmljenje kokoši. Strežba kokoši. Bolezni pri kokoših. Zboljšanje kurnikov. Zadružno posiieševanje perut-rutninarstva. Poduk bo združen s praktičnim razkazovanjem. — Na ta tečaj opozarjamo posebno gosjiodinje in dekleta iz novomeške okolice, ker se jim nudi ugodna prilika, da se pouče o napredku kokošjoreje kakor tudi o uredbi perutninarske postaje na Grmu.__ — Šolski vrt nn («nnn je odprt za stranke ob delavnikih sedaj v jioletncm času od 7. do 8. zjutraj, od 1. do 2. popoludne in od e. do 8. zvečer. Ta red se je vpeljal zaraditega, ker se vrši na vrtu vsak dan praktični pouk gojcnk iz gospodinjske šole v Ómihelu, Stranko so naprošene, da so tega reda drže. — Zidarski mojstri za gradnjo hlevov. Vsled sklepa deželnega odbora kranjskega z dne 6. marca 1911, št. 2367, se je vršil ])ri dež. odboru v Ijjubljani dne 20,, 21. in 22. marca t. 1. tečaj zidarskih mojstrov s Kranjskega v svrho melijoracijskih naprav in poprav modernih hlevov in sviqjakov, katerega se je udeležilo 34 zidarskih mojstrov s cele Kranjske, Namen tečaja je bil v jirvi vrsti temeljito poučiti zidarske mojstre v v.ieh podrobnostih naprav s tehničnega, ekonomičnega in higijeničnega stališča in to zato, ker seje do sedaj, žalibog, gradilo take hleve, ki niso bili hlevi, pač pa v pravem pomenu besede „brlogi", a se je pri vsem tem za te naprave potrošilo ogromnega denarja, kar nam pričajo nešteti slučaji. Hlevi niso bili uporabni kot taki, kajti v njih je ubogo živinče bilo brez zadostne svetlobo in čistega zraka, v blatu do kolen, kar je povzročalo živinorejske neuspehe in razne bolezni. Ker je to važen korak za povzdigo govedoreje in prašičereje, je na mestu, da javnost tudi spozna absolvente tega tečaja, do katerih se prebivalstvo v potrebi lahko naravnost obrača. Tečaja so se vdeležili iz dolenjskih okrajev: Kočevje: Matevž Strnad, Malavas, Dobropoljo; Franc Cvar, Sodražica; Jožef Hren, Doleirjavas, Ribnica, Novonieato: Mihael Heferlo, zid. pomočnik, Z^'ornja Sušica, Topïice, Krško; Florjan Vrhovnik, Št. Jernej. Vsem udcležcnceni predavanj hlevskih melijoracij je deželni odbor izdal potrdila, s katerimi se v potrebi izkažejo. — Pristavek uredn.: Izmed vdeležnikov jih torej spada na Dolenjsko le 5. Zopet dokaz, kako malo se naši zidarji potrudijo za pouk in resnični napredek v svoji stroki. Loterijske številke. GRADEC. 29. aprila 21 51 57 TRST, 7. maja 42 84 45 47 16 3 78 Ker iiaiii ni bílo pri odhodu iia Tii'olsko itioi^oće po--sloviti se pri vseli naših prijateljili itt znancih, kličeva tem potoni vsem najsrčnejši „Z llojïom"! Anton in Mimi Milavc. 104 Dražbeni oklic. E 178/11 E 170;il E U7/I1 E U5/11 E 172/11 7 7 7 S e 88/11 6 UJ, Dne 23. maja 1911 bo pri spodaj oznamenjcni HodDiji v izlii àt. 8 dražba elodeiib posestev in eicer: I, ob polu 10. url dopoldne zomljiíí tIož, Stv, 111 in 159 k. o. Gotna vas, obstojoi'nh iz biie &t, 31 v x gospodarskini poslopjem, vrta, petero ojiv ia 2 fifozdnih parcel, cecjenili tskupaj na i!82 vlož. Stv. 809 na 144 IC 90 h in d) vlož. stv. 290 na 167 K 25 b. Najmanjši ponudek zna^a ad a) S«}9 K 60 b, ad b) 23d K 74 b, ad C) 96 K 60 b in d) 104 K 84 b. IV. Ob 11. uri dopoldne zoinljiScIa vlož. Stv. 341 k, o. Gotnavas, obstoječega iz biáe iítv. 8 v Indiiifini in enega travnika, cenjonega na 1595 E. Najmanjši ponudek znaJa 1083 K 34 b. V. Ob polu 12. uri dopoldne zemljiši a) vlož. ètv. 158 in b) 212 k. o. ČermoSujice, obstoječih ad a) iz 2 njiv in 1 travnika, ad b) iz 1 gozdno parcele, cenjenib ad a) na 370 K, ad b) na 1100 K. Najmanjii ponudek znaSa ad a) 247 K, ad b) pa 734 K. VI. Ob poiu 4. uri popoldne zemljiši a) vloi. Stv. 375 in b) 4tî9 k, o, Hmelčii, od katerih obstoji prvo iz biie itv. 19 t Poljanah pri Mirnipeři z gospodarskimi poslopji in ene njive, drugo pa le iz eno njive, cenjenib ad a) 1540 K, ad b) pa 100 K. NajmanjiSi ponudek znaía ad a) 1027 K, ad b) 67 K, — Pod gori označenimi najmanjšimi ponudki ae ne prodaje. Odobrene dražbene pogoje in listine ticoiie se nepremičnin smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjoni sodniji v izbi itv. 5 med opravilnimi urami. C. kr. okrajno sodiáče v Rudolfovem, odd. II., dne 21. aprila 1911. 1(K) Vec delavcev iii delavk se išče v trajno delo. Plača po dogovoru. Emil Čeme, veleposestnik — Tomaj blizu Trsta. 103 VeS dobrega šodra in peska vsake vrste, tudi za po vrteli, ima na prodaj Troha Jernej V Žabji vasi pri g. Hayerjii st. 49 . 08-3 1 Samostojna stavbena tvrdka ZnidarCic & Stepancic 80 vljudno priporočuje v izvrševanje solidnega stavbenskega ter sploh vsa v zidarsko stroko spadajoča dola. Izdeluje načrte, proračune itd. 105-8-1 Kaihreiner Kneippova sladna kava je le ena, posnem-kov pa je več 1 Zaio pozopi Zahtevajte in jemljite samo izvipne zavoje ■■ z imenom ■■ Kathreiner Izvrstno posestvo na Spodnjem ŠtAjerskem oralov vinofiradov, 5 oralov njive, senožct, 8 oralov fiozda, tiaoč sadnih droves, — Inventar vrednosti 10,(H)(( kron. — Cena 3(i.(MM) kron na proklaj. Poizvcdeti in pismene predlotfc na „Dolenjsko Novice" pod naslovom „Anton Sniolu". isaiii iiiiKiiiiiiJiiiii, Ua ÍKvršiijeni sediij svojo zidarsko - stavbensko obrt sam z gosp. Francom Žigon-om, in ne več v društvu = z g. Iv. Stepančičem. = IMsania jo še redno v hiši fï. Jakšcta „i»i'i Sloiiii'^ T ]»ritlinu lili tlťsitu. Mesarskega vajenca 99-3-1 sprcjtilfl v iMiiik takoj Alojzij MežnaršiČ — Novo mesto. Slavnemu občinstvu in preč. duhovščini ac navljudneje pri-l>orocujeiii tûr jamuin za soliduo delo. Velo^poStovanjeiii Ignac Spacapan, zidarski imdjetiiik. v Novem mestu, dne 27. aprila 1911. 20 do 50 kron na dan lahko vsakdo zasluži z razpečavanjein novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Postite v pismu za pojasnila znamko za 30 vin. in svoj naslov, .lo^ip Hatiř, Idrija, Kranjski). «7-0-3 Išče SB organist in cerhyenih z letno jitačo f>(tf> krou iit prostim stanovanjem. Nastop takoj ali pa saj v krutkeni řasu. Župni urad Čatež ob Savi. 101-2-1 Alojzij Kudolf, župnik. POSESTVO i 50 centov lepe detelje obstoječe s hiše v dobrem stanu, sadnejia vrta, poda, lepih njiv, senožeti, dveh delov gozda za les in iiastiljc, se takoj prostovoljno proda. Na posestvu se redi lahko štiri glave živine. — Već pove Janez Hbferle v Poljanah pri Toplicah, št. 17. Zastopstvo za novomešhi ohraj prevzel semzastresno Opeko ^ od tovarne zarezanih strešnikov, strešnik-zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „Sistem - - Marzola" prve vrste od tovarne - - F. P. Vidic s Komp., Ljubljana Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in naj-trpežnejše kritje streh sedanjosti! Opeka vedno na ogled pri Ivan Koklič-u> — Novomesto. i^ena prvi vrsti oi»eko 105 kron. iuia na prodaj Jože Hlntiiik, Težka voda, jiošta Kandijn pri Novem mestu. e7-a-2 na mestnem polju proda mestna občina v Novem mestu. Pozor Živinorejci! Naznanjam tem potom, da imam že vee let v zalogi liartliel-novo klajiio a])iio garantirano +0 — 4',»%, katerega |)rodajam à I klg.........v 5 „ naenkrat à 1 klg-, 25 Ô0 « 1 « o-28 tako da se dobi primerno ceneje kakor naravnost iz Dunaja, ker pri malih naročilih blaf^'a voznina jireveč zdraží. — Ravno tako imam tudi vedno v zalopi „IHastin" kot priznano najbolji za pra-šičjorejo. — I zavoj '»6 v, zavojev naenkrat 2 kroni, -Poštna naročila so točno izvršijo. J. Picek, « if » poprej A. Panser, Novínnesto — velika naloga železninc in špecerije. Kupite če imate: Kašalj liripavost, katar in zasliženje, oslovski Ti in IlIMf^Hinil ll^im" tiwšljivi kašelj nič druzega, kakor fino diSečer f,uQ lU UHIurJCU IliCr Kalserjeve prsne tioromBlc s „tremi smrekami". najboljšega jabolčnika, skoraj jednako pristnemu, îalikeinu vinn, se napravi s a m o iz n a j n o v e j a e iznajdbe »»Jablus". — Iz „Jablusa" pripravljena pijača vre kakor naravni most, je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus" z navodilom vred samo 5 K 30 V postnem povzetju. Prckupci odstotke, zastopniki se iščejo. Glavno zastopstvo : 85-a-3 „Jablus" — Podplat, štajersko. 51)00 notarsko i)overjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj 20 in 40 vinarjev, (hojček (îO vinarjev. Dobi BC v lekarnah: Kergniaun .losi]». Novo mesto ; .Andrijaiiič - Novo mesto. ■ 1-18-» Ivan Kuntara, : tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg. graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnejia v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Itavnotam He proda po ceni otoman. Za naročilo zadostuje dojiisnica. 15-23-8 « M I I I iS I I i*- I Î p: Ï Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handiip in ohoiicp reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastiieiii domu v Kandiji aprejema hranilne vloge od vsacega, če je qjen ad ali ne, ter obrestuje po -»i na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za hranilne vlogo kakor za, vse poBojilniťíno obveznosti — janiSi poleg rezervnega zaklada in deležev óez 2300 zadružnikov z ysem svojim prenioienjam. Iz teg» Ro razvidi, da nialokatori denarni Eavod nudi tolike varnosti kakor kandijanska branilnica. itt «C I * t UstanoTljeiio leta ISS». Prvi optični zavod na Dolenjskem Vsakovrstne 93-3-3 optik, urar in juvelir fludoifouo, GlQuni trg l\. 8S (u iîistni hiši). 51-3-3 PripoToia HTojo bogato optično zalogo najnovejših nanosoikov (Zwickorjev) in očal v razliúuib okvirjih in kovinah na izbir«, kakor tudi najfinejšeevetovno znane (Rftthenov) iipc za oii v vsob številkah za daljnovidnost In kratkovidnost (Conuav in Convex), nadalje vsakovrstno optiine, fizikaličao, tehniěne predmete, toplo-merje, zrakomerjc, daljnoglede, aneroid«, povečevalna stekla (Mikroskope), razne prcskuSene mere za vino, žganje, pivo, kis, moSt, sladkor itd. Po op tom etri enem zdravniSketn predpisu se vsaka ofaia ali âêipalnik takoj dobi, brez da bi bilo treba kaj ûakati, ker imam v raznih okvirjih na razpolago in sirer že gotovo. Sprejema tudi vse v to stroko spadajoča popravila, katere točno in ceno Izgotavlja. Poštna naročila : : : : : : se točno izvrše. slamnlhe in naročnike (ceharje) priporoča Fp. cerapy tovarna slamnikov, Stob, pošta Domžale, Gorenjsko. Cene ttixkc, pustrcžliii točna, cenik na zaiitevo {lol^tnine proHto. Za dobro blu^o hc, jam«i. Kvoji k svojimi Naznanilo. 89-2-2 10|. ■ 15 IS 10 ïHiUO Po daljšem odmoru jprevzel sem zopet za Novo mesto in okraj zastopstvo yySlavije" vzajemno zavarovalno banke v Pruf^i, Fran Perko, bivši zastopnik „Slavije", Novomesto, Arkova ulica št. 214, polog mal. drevoreda. KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Stanovanje obstoječe iz dveh sob, knbinje iii verano1enjsko. (002-2) Keil-ova bela prevlaka glazura) za umivalne mize t)0 vin. Keil-ova pasta za úcvije po 30 vin. Keil.ov lak za zlatěn je okvirjev 40 vin. Novo mesto: .1. Pioek. Črnomelj: Anton Ziirc, Idrija: Val. Lapajno. Kamnik: Ed. Hajak Koidvje: Kranz Loy. Kranl; Franc Dolene. Kcil-ovo loiííilo za p6do 90 vin Keil-ov lak za klobuke v raz iit;nih barvab, ima vedno v zalogi tvrdka Ljubljana: Leskovic & Meden PoslDjna: Anton Ditrich. Skofja Uka: M. ^igon. Zagorje: Hib. E. Mibeh^iû. Radovljica: Oto Ilomann. 78-6-3 Zaloga sukna, platna, modnega in manufakturnega blaga. Franc Soiiuan sin, — LJubljana Mestni trg št. 22 in Manufakturna veletrgovina. Narodno podjetje. Največja zaloga preprog. Popolne opreme za neveste. Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anton Zlogar. Tisk J. Krajec nasi.