ft *4upu)mo rLNl vojne **B0tfl)E SLOVENIAN MORNING PAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY LETO XLVIII—VOL. XLVIII CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 15, 1945 Skuša odrezati Nemcem umik iz Belgije. Stalin izjav Ija, da je ruska zimska ofenziva v polnem raz mahu. Na Luzomi se pričakuje glavne bitke. ivisioc™ sO;sovjeti priznali pol j- sonsT° v Lublinu (komuni- ndia, |P°8lal predsednik Roose-noto Stalinu. V nji >y AWrda1' zakaj je ameriška ne^^ti te.i potezi Rusije ter ° ' :da .ie ameriški narod ze- "Zarja" je kasna Mesečnik "Zarja," glasilo Slovenske ženske zveze, je ta mesec nekaj dni zakasnela. Uredništvo in tiskarna sta izvršila vse pravočasno, toda delo je potem obležalo v knjigoveznici, kjer primanjkuje delovnih moči. Raz. našalci so jo raznesli v soboto, na pošto je šla pa danes zjutraj. Tudi to je znak vojnih časov. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke X-5, Y-5, Z-5 in A-2 do G-2, vsaka za 10 točk, so veljavne zdaj. Znamke od A-8 do W-5 so neveljavne. MESO, sir, sirovo maslo itd — Rdeče znamke Q-5 do X-5, vsaka za 10 točk, so veljavne zdaj. Neveljavne so znamke od A-8 do P-5. SLADKOR — Znamka 34 iz knjige 4, vsaka za 5 funtov, je veljavna zdaj. Neveljavne so znamke 30, 31, 32, 33 in 40. ČEVLJI — Znamke 1, 2 in 3 iz knjige 3 so veljavne do preklica. GAZOLIN — Kuponi A-14 so veljavni do 21. marca, vsak za 4 galone; B-5 in C-5 ter B-6 in C-6, vsak za 5 .galon, dokler jih imate kaj. KOLESA — Avtnih koles ni treba dati pregledati razen če potrebujete nova. Kolesa pri komercijalnih vozilih pa je treba dati pregledati na vsakih 5,000 milj ali na vsakih 6. mesecev, kar pride prej. KURIVNO OLJE — Kuponi periode 4 in 5 'ter periode 1 in 2 so veljavni zdaj, Soudan, Minn. — Pri delu v rudniku je 12. dec. umrl Karol Klun. Umrl je naglo med kosilom. Star je bil 62 let in doma iz Ribnice na Dolenjskem. Zapušča ženo, sina, sestro in tri vnuke. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. v r HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland 3. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. s. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-cjass matter January 5th, 1909, at the Post Office fit Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. na prestol, če ne ? obema. Baje mu bo Moskva pomagala nazaj. Kakor se suče politika zdaj, pa ne bo odvisno od kraljev, niti od narodov v teh deželah, če bodo prišli nazaj na prestol. To bo odvisno od Londona in Moskve. Tam imajo zdaj vse ase v rokah. No. 12 Mon., Jan. 15, 1945 Balkanski prestoli se majejo Odkar je ubežni kralj ponujal vse kraljestvo za hitrega konja, niso bili kraljevski prestoli tako poceni kot so dandanes. Na Balkanu je danes pet prestolov, ki bi vseh pet ne prineslo na javni dražbi eno štruco kruha. Ti kraljevski prestoli, ki so danes postavljeni na zelo mehak pesek, so: jugoslovanski, grški, bolgarski, romunski in albanski. Sicer pa, če pogledamo v zgodovino, vidimo, da noben balkanski prestol ni stal posebno trdno. Kralji v balkanskih deželah so prihajali in šli, kakor se je narodom zdelo. Tako bo tudi po tej vojni. Zelo dvomimo, da bi po vojni še kateri sedel na prestolu, vsaj trdno ne. Morda bomo našim čitateljem ustregli, če nekoliko ponovimo zgodovino teh balkanskih kraljestev, ker je vprašanje monarhije v teh dnevih v nekaterih deželah zelo važno. Grki so pričeli svojo samostojnost leta 1827, ko so umorili grofa Capo dTstria, ki je bil prvi predsednik grške republike. Prej je bil zunanji minister ruskega carja Aleksandra, ki je pmagal Grkom v boju proti Turčiji. Potem so Grki ponudili prestol bavarskemu princu Otonu. V Grčiji sta se pa srečali ruska in angleška politika in leta 1862 je bil poslan Oton domov na Bavarsko. Prihodnji kralj, Jurij I., varovanec Anglije, je dospel v Atene, ko so po metsu še vedno žvižgale krogle med do mačinskimi strankami. Leta 1913 so ga po bližnjici spravili s poti na oni svet v Solunu. Njegov naslednik je bil Konštantin, ki je bil vnet za Nemčijo. Tega je pognal s prestola ministrski predsednik Venizelos. Njegov naslednik je bil kralj Aleksander, ki je pa umrl naravne smrti, kar je pravi čudež za Balkan. Vgriznila ga je namreč opica in umrl je na zastrupljenju krvi. Opica je morda rešila kralja pred drugimi neprijetnostmi, deželo pa velikih stroškov revolucije. Vsaka nesreča je nekomu v srečo. Po Aleksandrovi smrti so poklicali nazaj Konstantina. Pa so se ga kmalu naveličali in mu že drugo leto pokazali vrata. Nasledil ga je njegov sin, sedanji kralj Jurij, ki je že drugič v pregnanstvu in bo najbrže tam tudi ostal, kot je videti na razpoloženju naroda. :;« :;c Njegov sosed je jugoslovanski kralj Peter, ki bi najbrže nekaj dal, če bi ga srbska vladna klika pustila v miru pri njegovi mladi ženi v Londonu. Srbija, ki je po zadnji vojni postala del Jugoslavije, se je osvobodila turškega jarma leta 1815 pod Milošem Obreno-vičem. Ta je prišel na prestol s tem, da .je dal umoriti svojega tekmeca Kara Džorža (Črnega Jurija). Pa Miloš se ni dolgo presedal po srbskem prestolu, ker pognali so ga .leta 1839. Tudi naslednji trije kralji so bili ali pognani ali pa umorjeni. Svetovna senzacija je bil umor kralja Aleksandra in kraljice Drage leta 1903. Srbski častniki so ju zavratno umorili v spalnici, dočim je gledal ves prizor ruski poslanik skozi okno svojega stanovanja nasproti palače. Aleksander je bil za Avstrijo, dočim so bili zarotniki na strani Rusije in za rodbino Črnega Jurija. Novi kralj Peter je umrl naravne smrti po junaških bojih tekom prve svetovne vojne. Njegov sin Aleksander, ki je vpeljal v Jugoslaviji znano diktaturo, je bil zavratno umorjen v francoskem mestu Mar-seju. Morilca je najel sedanji hrvatski poglavnik, dr. Ante Pavelič s pomočjo Mussolinija. Kralj Peter je Aleksandrov sin in je nastopil, vlado leta 1941, ko so Srbi v prevratu odstavili regenta Pavla ter postavili na prestol mladega Petra. Ta sedaj čaka v Londonu na odločitev naroda, če bo li prišel nazaj ali ne bo. Bolj gotovo da ne, če kaj vemo. Peterček najbrže ne bo radi tega pretakal grenkih solza. :;« :;« i]< \ Prvi bolgarski kralj Aleksander je bil leta 1886 nasilno ugrabljen od Rusov in odpeljan v Moskvo. Rusi so bili jezni, ker je Aleksander vzel Turkom nekaj parcel zemlje,, pa je pozabil za to vprašati dovoljenje v Moskvi. Aleksandru se je to tako pokadilo, da je odstopil. Njegov naslednik Ferdinand se je odpovedal prestolu po prvi svetovni vojni, ker je bil poražen obenem s centralnimi zavezniki. Njega je nasledil sin Boris. Ta je videl bodočnost za Bolgarijo v zvezi s Hitlerjem. To je bila nezdrava poteza ne samo za deželo, ampak tudi zanj. Ko je šel na posvetovanje k Hitlerju, so ga pripeljali nazaj — v krsti. . Javno mnenje med naročniki Ameriške Domovine je tako, da bi bila velika škoda ,če bi new-burške novice res prenehale, pa četudi le za nekaj časa. Tako vsaj nam je "obljubil" avtor istih. No, hvala Bogu, newbur-ški novičar svoje grožnje ni držal in tako smo zadnji petek zopet vsi veseli prebirali zanimive newburske novice, od prve pa do zadnje. Sicer je res, da bi novičar ju radi privoščili nekaj oddiha od njegove kavs-mašine, pa računamo, da se je v teh letih, odkar novice piše, že tako utrdil v prstih, da mu jih ne bo treba še podkovati. Torej le tako naprej, dokler bo vetra kej vsak petek prosimo, ker si naravnost zahtevati ne upamo newburskih novic :zanimivih, osoljenih, popopranih in poslad-kanih, kot so nam prihajale red no vsak petek v hišo, in kakor jih zna napisati samo newbur-ški novičar. * * * Dandanes se veliko govori. o navalu komunizma takorekoč po vsem svetu. Kako naj katoličan nastopa napram komunizmu, ali naj molči in čaka, ali naj gre ko. munizmu naproti in skuša naj ti točke, v katerih Jahko komunizmu popusti? Ali naj namesto tega z vso ostrostjo nastopa zoper komunizem, mu pokaže svoje sovraštvo in poleg komunizma sovraži tudi komuniste? Taka vprašanj prihajajo pred ljudi. In če se katoličan odloči da komunizmu ne bo popustil popolnoma nič, ampak bo vztraja na svojih tleh kot katoličan ali naj potem pokaže sovraštvo tudi do ljudi, ki so komunisti ali vsaj zagovarjajo komunizem? Težko je namreč vedno narediti razloček med idejami, ki jih kdo zagovarja, in med človekom, k kakšne ideje zagovarja. * .-H * Na Francoskem v mestu Mon tauban se je zgodilo, da so mla di komunisti tistega kraja za prosili nekega župnika, naj jim da svojo župnijsko dvorano za njihove seje in zborovanja Lahko si mislimo, da je bil župnik "on the spot." Rekel je, da ne more dati. Vodja onih mla dih komunistov je pa dejal, da njegovi komunisti niso komunisti "po starem," ampak nekako "po novem." In je dostavil, da niso materialisti ,ampak vpošte-vajo "duhovne" človeške vrednote pri svojem delovanju, župnik je vedel, da se dandanes mnogo govori in piše o nekakem "spre-obrnenju" komunizma. Vedel je, da ruski komunizem sam kaže nekako drugačno lice kot včasih, drugačno lice celo do vere. če sme te reči verjeti ali ne, mu je bilo težko odločiti. Za to si je nekako v mil roke in poslal onega komunističnega voditelja k škofu. Kakor bo škof odločil, tako pa bo. * >v * Kako je bilo, beremo v poročilih CIP Buletina, ki je sedaj tedenska izdaja informacijskega centra PRO DEO v New Yorku. Bilo je Wej tako, da je tudi škof odredil, da'se župna dvorana ne more dati komunistom za njihovo zborovanje. S tem se pa vsa zadeva še ni končala. Komunistični vodja je pri svoji prošnji -vztrajal. Kako jo je zagovarjal, nimamo pred seboj. O Romunija je postala svobodna leta 1861 pod princem Cuzanom. Toda ta se je zdel Romuncem preveč moderen. Ko je odpravil prisilno delo ali tlako, so ga velikaši prisilili, da je odstopil. Prihodnji kralj je bil 'Karol, ki je simpatizirai z Nemčijo. Leta 1914 so ga pripadniki zaveznikov silili, naj napove vojno kajzerju, pa ni hotel. Zato je nenadoma umrl leta 1914: baje so ga zastrupili in Romunija se je pridružila i katoličani m komunisti v kaki zaveznikom ■ zadevi skupno nastopali, pac pa Poznejši kralj Karol je zbežal iz Romunije, ko so jo za-1 J'e treba poprej biti na jasnem v sedli Nemci. Na prestol je prišel njegov sin Mihael. Toda treh točkah. Karol, ki je t;e dni v Braziliji, še vedno škili z enim očesom Prva točka je ta, piše škof: Od več strani sem slišal, da mladi komunisti zametavajo materialistični marksizem svojih prednikov in se oklepajo duhovnih naukav. Recimo, da je tako. Toda preden se kristjani in komunisti skupno lotijo organiziranja novega sijeta, in vrhu tega nekega boljšega sveta — ali ni na mestu, da si poprej natanko pojasnijo vsak svoj program, da se lahko izognemo medsebojno vsem morebitnim dvoličnostim?" * * * Tako je pisal oni francoski škof v svoji prvi točki. Katoliški program sicer ne potrebuje kaj prida pojasnila. Ves je za-popaden v evangelijih. Kako se ima evangelijski nauk obračati na današnji svet, pa razlagajo papeži in za njimi drugi in to pred vsem svetom. Toda komunisti si ne vzamejo ne truda ne Časa, da bi natanko proučili program ali stališče katoličanov. Zato jih je res treba vselej posebej o tem programu poučiti, ako pridejo h katoličanom vprašat za kako sodelovanje. Brez takega pouka bo vsako sodelovanje v kratkem prišlo do mrtve točke in komunisti bodo brž obtoževali katoličane, da kršijo slogo in medsebojni sporazum Nikoli pa ne bodo priznali, da ?a sami najbolj kršijo. * * * Ravno tako je treba, da komunisti svoj program natanko razlože katoličanom, ako hočejo kakega koli sodelvanja od njih. Zakaj še nikoli menda ni bilo na svetu kake miselnosti, ki bi se znala tako pota-jiti in tako obračati besede, kot to znajo komunisti. Niti svojega resničnega nauka niti svoje taktike ti ne bodo dvakrat enako razložili. Tudi ne svojega stališča do drugih miselnosti, do vere, do narodno sti, do gospodarskih vprašanj, in tako dalje. Zato se mnogi preveč zaupljivi dajo kar hitro zapeljati komunistom. Oni francoski škof je vedel, kaj je zapisal v svoji prvi točki. Drugo in tretjo točko tega škofovega pisma pa prihranimo za prihodnjič. Za zdaj pa imate tu vprašanje, če poslušate vsako nedeljo opoldne na radiu katoliško uro — The Catholic Hour? če je doslej niste, začnite prihodnjo nedeljo. Vsak radijski program vam pove, kdaj jo dobite in na kateri točki vaše radijske ma-šine. Zdaj govori Monsignor Sheen in sami se lahko prepričate, da govori same koristne in zelo poučne reči. * * * V Chicagi je neka mlada Kitajka,- ki je bila doslej protestantske vere, postala nedavno tega katoličanka. V katoliško cerkev .je prestopila, ko je zvedelal* da imamo katoličani — spoved. Dejala je: Če se katoličan spozabi in naredi greh, ima tolažbo v tem, da se mu pri dobri spovedi greh spet odpusti. Kdor ni katoličan in se spozabi, da greši, pa nima nikamor iti po odpuščanje. * * * Monsignor Sheen je odgovo- konštitucija in vlada v Wash-ingtonu res nimata nič opraviti s teboj in si lahko dober Amerkanec tudi brez tega? Dober odgovor,! * * * O rajnih ne govori nič razen dobrega, slišimo večkrat. Nekdo se je hotel držati tega naročila in je rekel o nekem znancu, ki je pred kratkem umrl: Imel je mnogo napak, ampak bile so dobre napake. Hm!? -:-o- Zanimivo pismo iz Italije To pismo je pisal ameriški častnik svojemu prijatelju in se v prevodu glasi: Italija, 18. nov. 1944. Dragi prijatelj: — Skoraj leto dni si nisva dopisovala. Mislim ,da je čas spet pisati. Naj Te najprej vprašam, kako je že kaj tam v Milwaukee? Lahko si mislim, da stvari niso preveč dobre, vendar upam, da so vsaj zadovoljive. Kar se mene tiče, hodim na letalne pohode kot letalec na bombnikih, ki odletavajo z italijanskih letališč. Zdi se mi, da so najlepši poleti zame, kadar frčimo nad Slovenijo in lahko vidim mnogo slovenskih vasi in mest ,o katerih so mi pripovedo' vali moji starši. Preletel sem že nad polovico zemeljske oble, toda resno govorim, ko trdim, da je Slovenija med najlepšimi pokrajinami, kar sem jih kdaj videl. Obe, Hrvatska in Bosna ,pa tudi Srbija, so preveč daleč na jugu, da bi jih sneg zapadel tako zdržema, kot se to godi v Sloveniji. Zato je Sloveniji prihranjeno da bobi že to pokrajinsko prednost, ki ji daje posebno lepoto. Kamink, ki je rojstni kraj mokega očeta, leži 20 milj sever, no od Ljubljane. Leži kakor gnezdeče na podnožju Slovenskih Gora, ki so podaljšek proti vzhodu Tirolskih Alp. Kamnik je bi ves pod snegom in vsa okolica je bila kakor lepo pokrajinska slika. D^, Slovenci imajo pravi co reči da je lepa njihova domovina. Iz teh mojih vrstic utegneš sklepati, da so bombni poleti ne kaki ogledni izprehodi. Verejmi mi, ni tako! Veš, nekaj časa sem mislil, da se mi v tej službi slabo godi Well, v naši edinici je nekaj Sr bov in Slovencev, ki so v mnogo slabšem položaju, da, v tako sla bem, da se meni kaj takega niko. li ni bati. Veš, Srbi so stari voj■ niki in je naravno, da niso zavzeti za Tita, pa tudi Slovenci so proti partizanom. (Podčrtali mi — ur.) Tu se začne tisti slab položaj ki sem ga omenil. Ti ljudje so se bojevali skupno z našimi edi nicami več ko tri leta. Sedaj, ko so njihova rodna mesta osvobo jena, je odločila U. S. vlada, da so lahko odpuščeni in se smejo vrniti domov. Toda tukaj je pes pokopan: Če se vrnejo domov jih bodo partizani pobili. (Tu je nekaj stavkov cenzor prečrtal Ur.) Kako žalosten položaj! Govo ril sem s tremi slovenskimi čast niki. Zelo me je iznenadilo, ko sem videl, da so vsi trije za Mi hajloviča. Pravili so mi, da so istotako vsi ostali Slovenci. Kar se tiče Tita, so dejali, da ga bo zmanjkal^ v teku enega leta po končani vojni, ko bo ljudstvo spoznalo, da se njegove obljube ne izpolnjujejo. Well, moj stari prijatelj upam, da mi kmalu pišeš . Lep pozdrav. .. tem nam CIP ne podaja podat-kov. Pač pa pove CIP, kakšno nl preteklo nedeljo tistim, ki pismo je potem poslal škof onemu komunističnemu voditelju. Dejal mu je v svojem pismu, da sicer ni povsem nemogoče, da bi pravijo, da nočejo nobene av toritete, ki bi stala med njimi in Bogom. Z Bogom kar sami opravijo naravnost, cerkve, papeža in duhovnikov njim ni treba, pravijo. Msgr. iSheen je dejal: Ali tudi med seboj in Ameriko ne priznaš nobenega veljavnega posredovalca?. Ali $ li: * Tako to pismo. Urednik "Ju goslovanskega Obzora ve za ime pisca in prejemnika. Dovolj ga rancije za pristnost! Nas ne za. nima trditev, da so "vsi Sloven ci" za Mihajloviča. Zanima nas pa, kaj mislijo o Titu. Vsekako je pa to pismo nov dokaz ,da smo pravilno sodili, ko smo nedavno dejali v uvodniku da so razna partizanska pisma, ki .jih gotov tisk z a d n j e čase tako z veseljem natiskuje, prosta partizanska propaganda, žal, propagando delati pač znajo komunisti, ljudje pa nasedajo kot muhe. -o- Izgube v vojskah prejšnjih časov Glede na izgube v prejšnjih vojnah se ne smemo ozirati na število izgub v vojnah starega in srednjega veka. če je, na primer, zapisano, da je v bitki pri Kanah izgubilo 50,000 Rimljanov življenje, je k temu treba pripomniti, da so podatki starih zgodovinarjev glede na bojujoče se armade, kakor tudi "glede na izgube ,jako nezanesljive in več in manj pristranske. Bolj natančne podatke imamo že iz vojne Friderika Velikega Po najnovejših raziskavanjih je Friderik Veliki v eni sami, pa še ne najbolj krvavi svoji bitki, izgubil od 43,000 vojakov, ki jih je imel na razpolago, kar 20,720 mož, torej skoraj polovico. Vsi ti so bili mrtvi, ranjeni ali pa pogrešani; med pogrešanimi je bilo le 2050 vojakov. V bitki pri Kolinu je Friderik izgubil celo 41.5 odstotkov svojih vojakov; pri Torgenu pa 37.5 odst. že bolj zanimive pa so za nas številke o izgubah v bitkah 19 stoletja, kjer se števila bojujo-čih se armad polagoma bližajo našim modernim orjaškim ar madam, in so tudi sicer te vojne prilike bolj slične sedanjim. V bitki pri Austerlitzu se je borilo 94,000 Francozov proti 84,000 Avstrijcem in Rusom. Od teh je bilo od Avstrijcev in Rusov mrtvih 26,000, a Francozi so imeli 12,2000 mrtvih in ranjenih. Pri Aspernu se je bojevalo 80,000 Avstrijcev proti 70,000 Franco, zom. Pri tem so imeli Francozi 8000 mrtvih in 24,000 ranjeTiih Avstrijci 4287 mrtvih in 16,213 ranjenih. V bitki pri Borodinu se je borilo 133,000 Francozov od teh je bilo 12/000 ubitih in 38,000 ranjenih. Rusi so imeli v bitki 132,000 mož, od teh jih je padlo 15,000, a ranjenih je bilo 35,000. Pri Bautzenu je bilo oc 110,000 Prueov in Rusov mrtvih 7500 mož, a 16,000 ranjenih; od 150,000 Francozov pa je bilo 500 ubitih ir\ 14,000 ranjenih. V trodnevni bitki narodov pri Lipskem je imel Napoleon 20,-000 mrtvih in 30,000 ranjenih, to je bilo skoraj 20 odstotkov vse njegove armade. Pri Gravelot-tu ,v eni najbolj krvavih nem-ško-francoskih bitk, so imeli Nemci več ko 20,000 mož mrtvih, ranjenih in pogrešanih, to. rej 10 odstotkov. V rusko-japonski vojni se je borilo v odločilni bitki pri Mukdenu od 21. februarja do 1. marca 1905 — 350/000 Rusov proti 300,000 Japoncem. Rusi so izgubili 70,000 mrtvih in ranjenih, a Japonci 42,000. Vse te številke pa kar izginejo spričo številk iz svetovne vojne, kjer je imela Nemčija 2,000,. 000 mrtvih, torej 13.5 odstotkov vse armade in 3 Qdstotke vsega svojega prebivalstva sploh. A Francija je imela 1,240,000 mrtvih, kar je 15.6 odstotkov vse armade in 3.5 odstotkov vsega prebivalstva. Celo Anglija, ki je razmeroma najmanj krvavela v svetovni vojni, je imela 800,000 mrtvih, kar je vendar dvajsetkrat več, kot jih je imela Nemčija v vojni leta 1870-71. Tudi Rusija je imela v svetovni vojni 1,700,000 mrtvih. Največ izgub pa je razmeroma utrpela Srbija, kjer je padlo 14.8 odstotkov vsega prebivalstva, tako da je bila večina vseh za orožje sposobnih moških ubitih. če primerjamo vse te številke, se zgrozimo spričo orjaških številk mrtvih in ranjenih. Skoraj da so po svetovni vojni upali vsi narodi, da ne bo nobene vojne več. In vendar spet razsajajo krvave bitke, ki so hujše kot kdaj prej, ki ubijajo življenje ljudi na kopnem, v ozračju, na morju in pod morjem. Resnično je: "človek človeku — "volk." Predsedniki frai republik« Z uvedbo nove fraW ve, po kateri je mar prevzel dolžnost in n države in vlade je kovinski i Franciji naslov "pred publike," ki je doslej Eden Franciji višek politih drugi pa kariere. a je pade Vrsta predsednkov in obležal republike se je pričelurvi. sta 1871 s ThiersorrUem k njei določala, da ostane t da je mi republike na svojem zapazil, c dem let, potem pa tfga na rok ment izvoliti drugega ga nesel malo je predsednikovku, ki je s republike, ki so uracK Že večk sedem let. Thiersa »vo kričeči 1873 vrgli monarhisti bilo nasi govo mesto je prfeško ok Mac Mahon, ki pa j*jm. Drhal šestih letih odstop'W da bi čast v Franciji r® skozi- tc Grevyju. Te%ka smrt i Ca|e, in moj bil leta 1894 v Lyoi%i, da ^ Casimir Perier, ki tik napravil je ostal na svojem M marquis' leto. štiri leta je pref nato Felix Faure. ki jnik je im predčasno umakniti 'er je prišl betu. Ta je bil preja]^e En sam tak primer l' sta s čno znan. To se je . eča-Eskimih v pokrajini! . skokvin v južnozah" je )2oPf Moz Je tako rekoč Parilndar upam- da smrt •P mJm' Tukaj J'e zaboden ^ morda drob ranjen; 'AleK??!|.eno rebro zlom-padec na mu je pretresel Hm, hm! Na vsak Fne i4nitUjše r, ki f razstj blazfc ,o pr .'giie, voljen franc. bil po m bU seveda prepri-i let f S,tarček Zgubil že za- ireba žili puščati, pr-m deti pijavko na rehiteti moramo vro-gače je mož izgub- 1945 JAN. 1945 (Mo| Tal IS IS n»i m 2 Tj 51 6 8 9 10 ii 12 13 15 16 17 18 19 20 22 23 24 25 26 27 29] 130 [31 r i_ . _ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV , ker j li m«fr Je iana »a tilni-polož4, Vavela" Ko Pa sem repulf1 ran°celniku, me je. » Pogledal po strani, -0-4*^ reei: "Kaj pač. tanlf i 0 sem sa pustil vih P'e menu' da je napra-ih, ki;'v Je zdelo, sam pa imi K znji Malteški ho-;ja tuC.eHSt!m hčeri o nesre-idar C;,eia njunega očeta, mo, .i* 'le bila to zame seloPcd ,se Pokazal, in sta mer j' ' sta slutili, da se d nesreča. "Moj Bog! se je rajiiiifl?eii?" je zaklicala ozahofjtfledela. sijoi^L toda v gradu smo leta lfoprijeli in —.» nočnih Je Mbit!" je zakričala in T lih nialo ranjen je. pisav1 ne težko." Pis^?' Pojite me takoj k je ihtela: "Oh, ^e ne bi ga bili j .1 j J„ , ------- UIKO ** ■ svoj%iiraj ^ tej P'jem. h listi'u „„ . ave v Lr UaV se ne Pisave. >njencu t PKaVlte Y86' tem, treba- Imate- , -Snega zdravnika? zlicnil'i *"z P°klicati. Rano->>jnih 'i, ; obvezal zašilo, .že fi navaden ma- avo ii- ZHt0 lnfidVe ne Poznava v dov^benega 2dravnika,,> ---'Marta. IVO^'1^ se, da ;e bil rtoV |en Ju zdravil mene. u našo vojašnico v - ^ SOnniert. Hitel sem ravnjo ter k sreči i C!„tja ter Prišel ž njim v sem i sao^iosnj61, S° ranjenca iopotC:h,V?0steljo, in ra ga vojaškega zdravnika. Z Marto sem potem pomagal našemu doktorju, Izabella pa se je vsa topila v solzah. Zdravnik ni mogel dati veliko upanja. Ponovil je Marti svoja naročila, kako je treba hladiti rane čez noč, ter je obljubil, da se vrne drugi dan zarana. Ponudil sem se, da bom čul pri bolniku, gospodična Marta pa tega ni hotela dopustiti, in odšel sem z zdravnikom. Pred hišo sem ga vprašal, kaj meni o bolnikovem stanju. Rekel je, da je malo upanja, ter naj drugo jutro mirno opozorim gospodično, ki nama je tako goreče pomagala, da je nevarnost precejšnja ter da je treba poskrbeti za svete zakramente. Ni mi treba omeniti, da tisti večer nisem mogel govoriti z Izabello o Verenkinem pismu. Še sam sem po tem dogodku popolnoma pozabil, čemu sem hotel priti začetkoma v Malteški hotel. Tudi prihodnje dni rišem mogel govoriti besede o tem, ker je marquis visel med življenjem in smrtjo. Pripeljal sem k njemu patra Sekunda, ki mu je podelil svete zakramente. Privedel je tudi izkušeno usmiljeno sestro, da je pomagala hčerama pri postrežbi Prihajal sem tja vsak dan, če me ni zadržala služba ,in začel sem gospodični vedno bolj spoznavati in spoštovati. Različni sta bili, a nežno sta ljubili svojega očeta in srčno sta se mi zahvaljevali za vsako pozornost, ki sem mu jo izkazal. Vendar bi moral biti slep, ko bi ne čital iz Izabellinih oči nič drugega, kakor le hvaležnost, in vest me je opominjala, naj dobri deklici razodenem, da nisem več prost. Toda od dne do dne sem zastonj čakal ugodne priložnosti. Kar dobim pismo iz Žuga. Naslov je pisala Verenkina roka, in ves vesel sem ga odprl. Kako grenko razočaranje! Moje zadnje pismo, ki sem ji je pisal, je padlo neodprto iz ovitka. — Na malem lističu so stale besede: "Ljubi Damian! Jaz sem se žrtvovala. Čemu iznova odpirati rano brez potrebe? Prosim Te, ne piši mi več. V." Tako! Tu sem imel zagotovilo! V svoji jezi sem po krivici podtikal Vereni, da je storila to iz vzroka, ki bi privedel morda njenega očeta do tega, nikdar pa ne nje. "Odkar je s pre. moženjem mojega botra na sla bem, me ne marate več," sem si mislil. "Lepi Zurlaubenski dvor zapade na koncu upnikom inmiala hišica moje matere in za tako Frauensteinsko prince sinjo! No, Damian, ne bodi no rec; če prenese to ona, moraš prenesti tudi ti." In' vendar mi je hotelo skoro srce počiti! Premišljeval sem ali bi se ne obrnil do njenega očeta. Toda temu se je upiral moj ponos, Njenemu bratu pa tudi nisem hotel pisati. Zdelo se mi je, da je bilo neko njegovo pismo, ki ga je pisal sestri, krivo vsega nesporazumljenja. Ne, nisem se hotel udati! Ravno ko je divjal ta nemir v moji notranjosti, sem dobil od Marte Valdouleur listek, s katerim me je vabila, naj pridem popoldne k njenemu očetu. Danes se počuti nekoliko JANUAR: 20. — Društvo Kristusa Kralja 226 KSKJ plesna veselica v SND. 21. — Varietni program v šolski dvorani sv. Vida, ki ga poda Junior Holy Name Society. 27. — St. Vitus Boosters klub ples v SND. FEBRUAR: 3. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND. 4. _ St. Mary's Cadets št. 41 SŽZ ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 10. — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 10. — Društvo Dojn št. 25 SDZ, plesna veselica v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights. 11. — Dramski zbor Ivan Cankar vprizori igro v SND. APRIL: 14.—Slovenska ženska zveza priredi veselico v SND. 15. — Glasbena matica priredi koncert v SND. 22. — Pevski zbor Slovan pri-rtdi koncert in prosto zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ: 27. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ proslavlja 50 letnico v SND. -o- Dobave na račun "Lend- Lease" so se zmanjšale v mesecu novembru Washington —, War Food Administration je' izjavil, da so znašale v mesecu novembru dobave živeža in drugih poljedelskih pridelkov za odvoz našim zaveznikom skupaj 467.5 milijonov funtov — 251.8 milijonov funtov manj kot v oktobru. Vse. ga skupaj je bilo poslano v novembru 1,015.9 milijonov funtov. -o- Trgovci so bili pošteni na-| pram OPA Washington — OPA Admini-| strator Chester Bowles je izjavil na radiu, da so bili trgovci sirom dežele pošteni nap rami OPA. "Niso bili vedno zadovoljni z načinom, kako smo držali cene in najemnine," je dejal, | "toda v splošnem so igrali pošteno igro. Uvidevali so, da je kon.l trola cen v vojni koristna vsem — trgovcem, delavcem, farmar-1 jem in konzumentom. (OWI). DOBITE EXTRA RDEČE ZNAMKE! Hranite uporabljene maščobe za vašo deželo! Še dalje hranite vse porabljene kuhinjske maščobe. Vaša dežela jih silno potrebuje ... da pomagajo, izdelovati zdravila, padala, umetni gumij, munieijo, barve in mila za vojaško in civilno uporabo. v Zato nadaljujte svoje dobro delo. Shranite vsako možno kapljo porabljenih maščob. Pomnite, ssa vsak funt, ki ga prinesete, dobite dve rdeči znamki za odmerke! Hranite uporabljene maščobe — za vojno fronto Odobreno po OPA in WFA. Plačala Industrija DELO DOBIJO ženske za čiščenje poslopja v mestu ponoči Visoka plača od ure Prijetno delo Lahko dosegljivo Empire Building East 11. St. in Walnut 2. cesta od Euclid DELO DODMO DELO DOBIJO (16) Hotel Statler ima stalna dela za Kuhinjske pomočnike moške in ženske Splošne snažilce moške in ženske Busboys (18-45) Counterwomen • Kuhe Pri teh delih dobite obede in uniforme Zglasite se v HOTEL STATLER E. 12th & EUCLID _(14) MALI OGLASI- Službo oskrbnika H razpisuje Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. jj|| H stalna služba, prosto stanovanje s kurjavo in razsvet- žjE H Ijavo in s primerno dobro plačo. Kdor bi rad to službo, = H naj se pismeno priglasi in navede svoje zmožnosti pri = H tajniku Doma na 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. j== IflllllllllllllllllllllllllllllllllH Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave. (x) THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vfcak dan razen v nedeljo. v THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Nam je dovoljeno najemati pri vratih »iraEjiaaffiias^iMieafi^wJs mtut t i fc * ""mmm Potrebujemo moške za SKLADIŠČE POŠILJANJE SPREJEMANJE OSKRBNO MATERIALA Dnevno ali nočno delo FINA DELA ODPRTA V CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. DOM NAJBOLJŠIH DELOVNIH POGOJEV V CLEVELANDU Delo po ognju Mi vam lahko popravimo ali Izgradimo kakršnokoli hišo ali poslopje. Proračun damo ra-|devolje. Govorimo slovensko. Mavec & Co. G.radbehiki in prodajalci zemljišč 17110 Lake Shore Blvd. IVanhoe 4900 (Fri. Mon.—x) KADAR vaša električna ledenica potrebuje popravila, pokličite Franks Refrigeration Service 15523 Saranac Rd. Tel GLenville 4627. (Mo., Wed., Fri. — 50) Plača od ure tedensko pM*': Oliver Corp. ■»mr- ■■ Nasledniki Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. 48 do 70 ur PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI Tovarna z (16) FOR ICT0RY BUY UNITED STATES )zite M k" ^ k°tel z°Pet Pu" bol-ie ter želi govoriti z menoj I N!r„Se raQjenec ni še j o neki stvari, ki ga zelo skrbi» a Vnl^t,.!zdravnik pa te- Marta je še pristavila, da noben bi , se hudo spr- ratjttfi WiSfa^3^ lika" r~*» zaP°dil sem iKa skozi vrata četudi e je ven- 3e vo%ai. Nazadn. ^grozivši mi, da se «iJM, aristokratu, osvetila ektor 7 ter Poroku j oč ra- upa, da se bodo želje njenega očeta ujiemale z mojimi ter bova oba osrečena, to pa da bo zelo pripomoglo, da njen oče ozdravi. Na noben način naj očetu ne ugovarjam. Jeza, ^| služeno plačilo, kateri fe nagnjen od narave, bi mu gotovo zelo škodovala. — (Dalje prihodnjič) FORGE POMAGAČI IZKUŠENI MAŠINISTI MAŠINSKI UČENCI TEŽAKI Dnevno ali nočno delo Dobra plača od ure in overtime Povrhu bonus za produkcijo in bonus za točno udeležbo Johnston & Jennings 877 Addison Rd. severno od St. Clair (12) Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. -glavna tovarna Odprto dnevno od 8:30 zj. do 5 pop. Soboto do opoldne V nedeljo zaprto CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO Nemški valpeti dobivajo za- na debelo pobijali ujete Polja- lja Burekel-a ter ga s svojim Gornja slika i ke- Neki član podtalne organi-1 "Tommy Gun," katerega_ je zacije Poljakov, se je kot po-j imel skritega v škatlji za violinam kaže prizor iz Warsave naj cegtni vioHnist vtihotapil do! no, dne 7. sept. 1943 prevrtal v Poljskem, kjer so Nemci kar J nemškega jetniškega ravnate- žaprtih prostorih jetnišnice. Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE• TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (14) Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Arc Velderji Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Yoder Co. 5500 Walworth Ave. 2 cesti južno od Lorain blizu W. 53. ceste (17) 01010202020201000202020201000002000101010002020200010100000201 AMERTŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 1945 strašno piko in to je bila za njega poguba. Tam, kjer je delal oni oddelek, pri katerem je bil prideljen Becker, se je pojavil dostikrat nadpaznik, da se je prepričal, da ima Freddy najtežje delo. "Ne prizanašajte mu!" vpije vsakokrat on, "dajte mu najtežje delo, da bo padel! Vsaj ne zasluži drugega!" Brez vsakega pritoževanja je prenašal Freddy to strašno gorje. Nekega dne pa mu pride na misel stari Paddy, kftUJJUjj dno' zaupal v Boga, m*!,. pričel sedaj izgovaf fvjll starega Paddyja, ^BAljj hotela nesreča v prflHJlfi sti in In tako je za dobil lažbo v svojo dušo.f||& Ko se je po trudaf lu vračal zopet v ^'tnana ljivo luknjo in ga sp^-r--;-.^ tel objeti, se je vedig na Paddyja, in kiM--- bil dušni mir. L l _ (Dalje prihod vimimmimmmmimimimimmmimi Bilo ni nič nevarnega videti ne slišati. Jayju se je posrečilo doseči zopet otok. In sedaj je imel namen, da se oprosti črncev, kateri so mu v napotje! Potem ostane sama Mary brez pomoči. Potem bo ona in otok njegova. Jay je hotel Mary življenje pustiti, ker ona se mu je dopad-la. On se je plazil h koči tje kjer so spali črnci. Krčevito je držal v svoji roki oster nož. Jay si je rekel, popolnoma brez vsakega šuma moram tje dospeti. Paddy ni sedaj tukaj, in navsezadnje ga tudi odstranim, ko bom z onimi gotov. Natiho odpre kočina vrata. Bila je v prostoru neprodirna tema; vendar pa Jayja to ni motilo, ker on je še od poprej poznal natančno ta prostor, kako so bila ležišča urejena, razen tega pa je imel v prstih tako fin čut, da se je smel popolnoma nanj zanesti. Po nekaj minutah je bilo, kot bi se čul iz koče obupen klic. In takoj je zavladal zopet mir. Takoj nato pa se je že tudi prikazal Jay pri odprtini. On je še vedno držal svoj veliki lovski nož v roki. Vendar pa se ni tako bliščal kot prej, bil je s krvjo zamazan. On je stopil na prosto in je nekaj časa poslušal v noč, potem pa je poželjivo vrgel svoj satanski pogled proti koči, kjer se je nahajala, nič slabega sluteča, speča Mary. Bil pa ni še na cilju, ker eden je še živel ki mu je bil v napotje; še je imel strah pred starim Paddy-jem, ker on je bil še precej čvrst in močnejši od onih treh črncev, katere je Jay malo prej s pota spravil . On je zapustil kočo, da najde Paddyja, vzel pa je s seboj puško iz koče, da ustreli takoj Paddyja, ko ga zagleda. Zunaj je postalo precej svit-lejše, posebno v bližini obrežja, kjer je že bilo drevje redkejše. Tam se je plazil Jay naokoli — in upal, da najde starega Paddyja. Trenutno pa obstane Jay. Zagledal je na skalovju neko postavo. To je prav gotovo Paddy! Sedaj je Jay odhitel proti obrežju. Medtem časom pa je ona postava popolnoma na rob obrežja stopila in gledala po morski gladini, mogoče, da je kaj sumljivega opazila. Zamorski izdajalec je dospel sedaj na tak prostor, iz katerega je prav udobno zamogel meriti na ono postavo. V tem trenotku pa se je Paddy ravno pognal na neko iz morja štrlečo skalo in tako pokazal celo telo. Počil je strel. Jay je streljal na Paddyja. Gost dim smodnika se je razvil. Ko se je dim razgubil, je zamogel Jay zopet videti proti onemu prostoru, toda ona postava je zginila. Strel je gotovo zadel. Paddy je padel v vo- •državt dovolj polago, lem oki i smo i I svetu, -rial za smo ob Nojeva priča, •i imar »osodiir le, leta! arsko r p že ne -Pogaja PfTuR « Mmffflfm'"'da Ha Wm^ML - faffi MfM delavc ^HBK '-gfe^y -ie del 1 JRkot pri MfcMMMWMMlMHMWIBMMMIIWhjo ti Skovo kot doma. — Dva raztrgana otročičkfi žensk pazni oče so del skupine 1,700 nemških begunc^^M n zbežali iz svojih domov v Saarlautern v Nemčijia selili v nekem zapuščenem rudniku. Ko jim je zapovedala, da morajo zapustitisvoje domove, s" 0£°vn< najpotrebnejše pohištvo in odšli v pozemeljsko \ 0 VF Osvobodila jih je šele naša 3. armada, ko je ^ 111 pokrajino. \ c Ja u __-"koplje ŽENSKE SUKNJE f1- m Naročite si; fini FUR-COAT ali Sterling sukfpa 30, volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko flf kakor kje drugje na WILL-Call pri fne v s BENNO B, LEUSTIG-U ' l^iin ENdicott 3426__1034 gcev "lili ^ l " p POgo 1 - 'MBfV^ml v8a.iG I V^KmM 60 d I — ^g^n^ftrBpH ^odhil I \ jJ^SLJfwvrT'vl Jay si je nato zadovoljno mel roki. "Ko bi bil ti z menoj držal," mrmra on, "bi bilo vse drugače, in bi tudi še živel. Zakaj pa si bil tak osel. No, sedaj mi nisi več v napotje, in otok je moj, in vse kar se na njem nahaja, tudi bela žena je moja, kei; Nemec se večne povrne nazaj. Ce ona ha njega čaka,— bo prej stara postala. Ah, se bo že potolažila! Ti si na cilju Jay! In navsezadnje je tudi boljše zate, da si sam, ker nimaš z nikomur nič deliti! Tvoj; načrt je bil dober, in zato boš. imel sedaj .lepo življenje. Studenec vsebuje dosti zlata, kate-: rega boš lahko prodal. Z one strani ne pride nobeden sem, ti zamoreš tukaj delati, kar se ti poljubi. In bela žena je v tvojih rokah; razen nje in tebe ni nobenega tu!" — Na kaznjenskem otoku. Mali vladni parnik je luko San Francisca hitro dosegel in takoj dalje proti kaznjenskfemu otoku odplul. Spodaj v malem prostoru parnika, pa je sedel na neki pritrjeni klopi srepo predse gledoč Freddy Becker, poleg njega pa se je nahajal stražnik Irwing, da bi mu preprečil, ako bi v obupnosti poizkusil samomor storiti. Freddy Becker se je nahajal v obupnem, neupajočem položaju. Skozi zamorskega izdajalca je bil izročen zopet v roke pravici. Ločen od svoje žene, ločen od svojega s trpljenjem pridobljenega bogastva, je gledal v oči strašni bodočnosti. Enkrat mu je bila sreča mila, da je zamogel pobegniti—v drugič ne sme na kaj takega več upati. On je bil izgubljen, in to ga je strašno peklo. Največjo bol pa so mu dajale misli na svojo ljubo ženo. Kaj naj sedaj ona počne? Ona ima zvestega Paddyja, in to je edini na katerega se sme zanesti—vprašanje pa nastane, kako dol^o bo zamogla prenašati ločitev z njim? Prijatelj Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. m E. 68tb ENdicott 4313 Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 .CENTOV Velikanski steber dima se je dvignil iz gorečega ameriškega oljnega tankerja Mis-sississine>wa,\potem koje bil torpediran nekje na Pacifiku. Poleg stoječe ladje so prihitele moštvu tankerja na pomoč. Imena ladij pa so neznana. ŽENINI IN NEVESTE SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENI NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN DOBREGA V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA. OČETA, SINA IN BRATA VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! ki je preminil dne 14. januarja 1940. Tu na zemlji vse težave zemske si prestal trpin, v rajske si odšel vižave kjer ni solz ne bolečin. Žalujoči ostali: Soprosa JUSTINE in sin HAROLD. JOHN in MARY PAULIN, starši MARY, ANNE. ALMA in ALBERT, sestre in brat. Cleveland, O, 15. januarja 1945. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Žalujoči ostali Cleveland. O. 15. jan. 1945, Oli" I o ODO