rdld n vi >76 od* lini o m, >13 ta, ib* 5« ito, Ml tvo posamezna Številka 40 vin. Pavšalni Iranko v državi SHS. ^vsak dan. razen pondeljka ‘i dneva po prazniku. 0 je v Liub,iani- rran«&»nska ulica štev. 6/1. ®§'ase [Jfnnair.o po dogovoru. : Josip Petejan. urednik: Rudolf Golouh Mostbčck, Maribor, bonska številka 312. Glasilo jtigoslov. soci]alno-demokrafv£n€ stranke. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za cclo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, zn ostalo tujino in Ameriko 84 Yr Reklamacije za list so poštnine proste. (Jpravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1. štev. t) Cjubljani, petek dne 14. novembra 1919. tetnik lit. ojim naročnikom! Z današnjo številko bo „Naprej“ redno izhajal kot dnevnik, in r sprva le na dveh straneh, kakor [° Pa bodo odstranjene vse tehnične \bomo izdajali „Naprej“ na štirih Mnogo smo se trudili in ffiall, da morčmo nuditi pod silno ^itni razmerami svojim • somišljeni-w vsej javnosti po dolgem času L™.'redno izdajanje #Naprej a\ Zatorej \ !iKo blagohotnega potrpljenja. Svojc cenjene naročnike pri tej M uljudno poživljamo, da nam nejo zvesti tudi v prihodnje, da Mojo »Naprej" vseposod in mu pri-jfn lJaJ° novih naročnikov. Somišljenike Vati * drugo p. n: občinstvo prijazno da podpira ,Naprej‘ pridno z S. in naročili raznovrstnih tiskovin. yprava in uredništvo .Napreja“ se '‘tka? kakor doslej v Ljubljani, Fran-isj^ka ulica 6/1. Naročila zadzvršitev los/}} naJ se pošiljajo na tiskarno ei',f°stbdck, Maribor, Sodna ulica 20. ■ fona št. 92. ' \ in uredništvo„Napreja“. zbor jusoslou. sot.-flembkratlCne stranke. Nasa- mejna vprašanja. : (Sadr. G o 1 o u h.) h ■fugoslov.. soc.-dem. stranka prote-Aproti nasilni aneksiji slovenskih in delov Primorja po italijanskih ^ /er sploh proti vsakršni osvojevalni l^ fljalistični politiki katerekoli države. v spornih ozemljih imajo sami ^ -»ati o svoji državni' pripadnosti. Jfoslovanska šoč.-dem. stranka stoji kakor je že bratska italijanska proglasila na svojem kongresu g^ogni odločno na stališču samood-J Vanja narodov s polnim jamstvom Etinega glasovanja. Le na temelju ^ načela bo mogoče rešiti povoljno sJj°tna mejna vprašanja, lisfc/^estiramo proti vsem imperija-PPšv i sklePom pariškega mirovnega pW ’ ki jemlje med drugim sloven-Blt0r delu jugoslovanskega naroda fceftl,0 Polovico njegovih ljudi in njegove pm[e; poudarjamo pa istočasno, da pJJujemo le od zmage socialističnega fcj^arijata pravične rešitve narodnih prih ?nj. Odklanjamo vsak poizkus, naj |L®ja že od koderkoli, da bi se re-[ sporni mejni problemi z orožjem, | 'Jton prelivanjem krvi. ^ Protestiramo proti vojnemu žuganju u. na tej kakor na oni strani meje ter Ctltnoobenem jugoslovanske meščanske L.^e pred izrabljanjem mejnih vpra-v svoje razredne svrhe. Nove nacijo-fjg&ie gonje ne bo trpel jugoslo-b3i proletarijat. Zaupamo v zmago >dločevalne i 1 je pravice narodov, koje edino mednarodni prole- m iis(i^at° pozdravljamo italijansko socija-bov n° delavstvo, s katerim se čutimo solidarne v njegovem boju za 'ludske pravice, ter predlagamo naj kk^i čimprej skupni sestanek zastop-italijanskih in jugoslovanskih socija-v v svrho medsebojnega dogovora ^njeni akciji. ^aževalno delo in njega pomen za proletarijat. (Sodr. L e m e ž.) k Socijalistično vzgojno in izobraže-£2° delo pomeni neprecenljivo bojno m?/Vo proletarijata v boju proti kapi-m^fri dVuŽbi, pomeni pa tudi prepo-5).^ fitedpripravo proletarijata,>! "ki ga M^obi, da ob času prevzame v svoje vso upravo. Ker vidi strankin zbor v današnjem šolstvu, ki je v rokah kapitalistične razredne države in pri nas še poleg tega v rokah reakcionarnega klerikalizma, mogočno trdnjavo kapitalizma, proglaša, da mora i tu seči proletarijat po samopomoči. Proletarijat mora iztrgati šolstvo iz rok. kapitalističnega razreda in iz rok klerikalizma na ta način, da se predvsem bori za svobodno, od vsake cerkvene organizacije ločeno šolo, da zdnese propagando socijalizma tudi med učiteljstvo in dijaštvo ter tako privede intelektualce v ravnoisto organizacijo proletarijata. Ker z ozirom na gori omenjena dejstva današnje šolstvo ne nudi izobrazbe v smislu končnih ciljev socijalizma, poziva strankin zbor delavsko izobraževalno društvo »Svoboda", da nemudoma prične iz ustanavljanjem samopomočnih inštitucij, ki bodo nudile slovenskemu proletarijatu socialistično vzgojo in moderno znanost. V tem oziru je posvečati posebno pažnjo ustanavljanju političnih šol, ki jih je organizirati povsod, kjer obstojajo naše organizacije.JiDa se uredi vse politične šole enotno, poživlja strankin zbor „Svobodo", da sestavi v svojem okrilju posebno komisijo, ki naj sestoji predvsem iz predavateljev v političnih šolah. Da pa bo imel slovenski proletarec priliko za . samoizobrazbO, zlasti da se seznani s socijalističnim mišljenjem, poživlja strankin zbor vse strankine tiskovne institucije, da prično s sistematičnim publicističnim delom. Kjer ni možno ustanoviti političnih šol, tja je pošiljati potrebne predavatelje, gojiti skupno čitanje socialističnih spisov. Ker se v izobraževalnem društvu „Svoboda" koncentrira vse naše kulturno delo, naroča strankin zbor centralnemu odboru „Svoboda", da iztrga proletarsko mladino iz vseh meščanskih organizacij in jo privede v naše organizacije. Da bo to možno, je nujno potrebno, da raztegne »Svoboda" svoje delo tudi na telovadbo, šport, godbo, petje, dramatiko, turistiko, knjižničarstvo in na vprašanje strokovne izobrazbe proletarijata. Ker je vse izobraževalno in kulturno delo v veliki meri odvisno od lastnih prostorov, poživlja strankin zbor vse naše večje organizacije, da delajo na ustanovitvi delavskih domov. Da bode možno pričeti s sistematičnim vzgojnim in izobraževalnim delom, je nujno potreben daljši razgovor med vsemi onimi sodrugi, ki delajo na izobraževalnem polju. Zato nalaga strankin zbor centralnemu odboru „Svobode“, da tekom zime skliče potrebno enketo. Deželna elektrarna v lerovnld. Delavstvo deželne elektrarne je že dalje časa prenašalo z veliko potrpežljivostjo svoja bremena. Sedaj pa čuti potrebo, dati, javnosti potrebna pojasnila, iz katerih bo ta lahko sama presodila, da je za delavstvo postal položaj že skoro neznosen. Delavstvo je namreč zelo slabo plačano. In kdor čita razne oglase, izdane od podjetja, si mora misliti, da je pravzaprav delavstvo oni faktor, ki izkorišča občinstvo in podjetje. Pred štirinajstimi dnevi n. pr. smo čitali oglas, s katerim se podražuje električni tok za 50°/o, »ker so se povišale plače delavcem". Gotovo se je marsikateri ob čitanju tega razglasni-razhudil nad delavstvom, ki ni nikdar zadovoljno. Pojasnimo torej to stvar! — Delavci elektrarne so stavili podjetju svoje zahteve za povišanje plač, ker so se in se še nahajajo v zelo slabem socijalnem položaju. Ravnateljstvo pa je na te zahteve odgovorilo, da je pripravljeno dovoliti 20 vinarjev!! poviška pri dnevnih plačah. Kakšna ironija! Poleg tega je ravnateljstvo tudi omenilo, da hoče dati vrhutega še 20 K poviška mesečno, če delavstvo opusti organizacijo. In sedaj, ko je podjetje naznanilo svojim odjemalcem, da električni tok podražuje, je svojim delavcem plače reduciralo, namesto da bi jih povišalo. Delavec, ki je dobival preje z dokladami vred 16 K dnevne plače, jo dobiva sedaj le 12 K. — Vprašamo torej: Ali ni to vnebovpi-joča krivica, ki se godi temu delavstvu? Kje je naše deželno gospodarstvo? Ali se hoče pokriti vse deželne dolgove samo na račun delavskih žuljev? Ali ni to delavstvo že zadosti pretrpelo v zadnjih letih, za časa svetovne vojne, ne le po najrazličnejših frontah, kakor tudi doma? Koliko časa, mislite, da bo še trajalo to izkoriščanje delavstva? Ali ni ravno delavstvo vse vstvarilo? Sedaj ga hočete še prikrajševati pri življenju, dobičkarjev, verižnikov in enakih odi-ralcev ljudstva pa nočete prikrajšati? Ali ne tvori ravno delavno ljudstvo večino naroda in ne človeški parasiti? Vladna dolžnost je, da takoj uredi razmere v tem podjetju, popravi delavstvu krivice, ki se mu gode, da ne pride do nezaželjenih korakov. Delavstvu samemu toplo priporočamo, da si vse to početje dobro zapomni in da naj pri bodočih volitvah pokaže, da ni voljno več voliti za svoje zastopnike gospode, ki tako »očetovsko" skrbe zanj, marveč da jim enostavno pokaže vrata in jih za njimi za vedno zapahne. Delavstvo bo volilo ljudi iz svoje srede in se ne bo več pustilo vodili za nos gospodom, ki so delavstvu nasprotni. Dnevne vesti. Pomanjkanje moke. Moke je vedno manj. V Ljubljani se zjutraj na vse zgodaj nastavi polno ljudi pri pekarnah, ki čakajo na kruh. Peki ga morejo speči le malo količino, tako da ga do devete ure že zmanjka. Mi se stvari le čudimo. Jesen je namreč prinesla Jugoslaviji bogato žetev, pa že sedaj moke ni dobiti. Kaj je temu vzrok? Železnice vendar še vedno vozijo toliko, da bi lahko vsak dan dovozile v Slovenijo moko, ki je najnujnejša stvar, vsaj v toliko meri, da ne nastane resna kriza in ne porabimo zadnjih zalog! Isto velja za sladkor in petrolej! Ali naj gremo še v slabše čase, kar se tega tiče, kot so bili med vojno! Stvar naj prime vlada v roke, ker sitim trgovcem ni dosti mar na tem, če ljudje stradajo. Njim tega tako ni treba. Krona in dinar. Krona je dosegla najnižji padec: 100 dinarjev = 450 kron. Stalno padanje krone so začeli nekateri špekulanti izrabljati. Predvsem so to trgovci z živili. Takoj so namreč povišali cene živilom (v Srbiji, Banatu), predvsem onih, ki bi se mogie izvažati, recimo v Slovenijo. Mnogi od njih so tudi izjavili, da nočejo več sprejemati plačila v kronah, nego samo v dinarjih. Upamo, da tem ljudem vlada pošteno stopi na prste. Dokler krona velja še kot državni denar, toliko časa naj se kaznuje vsakega, ki bi se branil sprejemati lcrone v plačilo. S padcem krone nesorazmerno povišavanje cen se naj najstrožje zasleduje. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani ustavi svoje delovanje in se zedini z železniškim ravnateljstvom v Zagrebu. V Ljubljani ostane le železniško nadzorništvo. Vsi uradniki ljubljanskega ravnateljstva drž. železnic preidejo k zagrebškemu ravnateljstvu. Za načelnika železniškega ravnateljstva v Zagrebu je imenovan ing. Leonid Franič, rodom Dalmatinec, ki je eden naših najsposobnejših inženirjev. Nov gerent občine Kranjska gora je dr. Josip Tičar. Prejšnjega gerenta Lavtižarja je deželno vladno predsedstvo odvezalo njegovih poslov, ker je oškodoval občino s tem, da je pustil preiti last elektrarne v roke tamošnje posojilnice. Poročilo o seji ljubljanskega občinskega sveta prinesemo jutri. Jz Slovenije. Ormož. (Kako se dela za »izvršitev- agrarne reforme.) Pri nas v Ormožu se je 28. septembra razglasilo, da se bo delila zemlja. Žalibog je dobil pri nas v roke vso to stvar neki bogati občinski „rihtar" občine Frankovce, gospod P., ki se zna prav imenitno trkati na prsi, češ, „jaz sem krnet, ti si pa „berač“. Sploh ima ta dični mož to prelepo navado, da reveža, ki pride k njemu s kako prošnjo, premeri najprej od glave do pete, h koncu pa ga kot nadležnega človdka kratko-malo odpravi. Tako sta prišla nedavno k njemu prosit dva delavca, da bi se tudi nju dva uvrstilo med tiste, ki dobe zemljo. Gospod jih je odpravil in rekel, da nima časa. Drugi dan je bilo seveda isto. — Tega možakarja, ki mu je vojna napolnila žepe, bi bilo že davno treba, da zapusti svoj občinski stolec. Dobro se še spominjamo, kako je marsikaterega zavrnil med vojno, ko se je šlo za podpore, bogatim seveda pa je podpore preskrbel. Se že poznamo in tudi ne pozabimo. Kajndvejše vesti. Novi vladi v Sloveniji in na Hrvatskeni. Z regentovim ukazom od 7. t. m. je imenovan predsednikom deželne vlade v Sloveniji prejšnji njen podpredsednik dr. Gregor Žerjav. Naročeno mu je obenem, da stavi predloge glede sestave nove vlade. V to svrho se pogaja sedaj s političnimi strankami. V kratkem je pričakovati izprernbe tudi v hrvatski vladi. Ostavka dosedanjega bana dr. Palečka je že sprejeta. Novi ban bo dosedanji podban dr. T o m 1 j e n o v i č. Razen tega se bo povečalo število vladnih poverjenikov. Vesti LDU. Demobilizacija. Beograd. Vojni minister je izdal naredbo, da se obvezniki drugega poziva, ki so na dopustu, ne vračajo k svojim komandam, ker bo v kratkem odrejena demobilizacija vsega drugega poziva in se more smatrati, da je tem obveznikom dano podaljšanje dopusta. Kaj bo z narodnim predstavništvom? Beograd. Po informacijah iz poslanskih krogov bi se imelo narodno predstayništvo sestati 20. novembra. Vlada mu bo predložila le te zakonske načrte, ki se morajo brzo rešiti. Ako narodno predstavništvo ne bo delazmožno, se bodo seje odgodile. Posledice stavke bančnih uradnikov. Zagreb. Prva Hrvatska Stedionica je po končani stavki bančnih uradnikov odslovila 117 svojih nameščencev. Slično bodo postopali drugi denarni zavodi. Druga obletnica ruske revolucije. Moskva. Drugo obletnico revolucije so v Moskvi in v Petrogradu praznovali z vojaškimi paradami in slavnostnimi gledališkimi predstavami. Rdeči armadi in mednarodnemu proletariatu so poslali pozdravne brzojavke. Mirna ponudila. Iščemo 687 modelne mizarje za stalno, ključavničarje za osem-::: tedensko delo. ::: Kje ? se zve v uprav. .Napreja*. denič se želi seznaniti z mlado, 1>:; .nemo izobraženo gospico, staro od 18—24 let, v svrho ženitbe. I.c resne ponudbe, če mogoče s s iko, pod šifro „Blaže“ na upravo .Napreja* 678 Uto pila MLTfe sc e in primerno izobražene go-pice, stare od 18 do 20 let, katere n- Jejo igrati vloge starih tet. Mlad golobček si hoče postaviti lastno gnezdece, pa mu manjka golobice. Prijavite se vse, ki bi hotele sodelovati pri sestavi gnezdeca po šifro »Golobček čedna stvarlca" na upravo .Napreja*. 679 1. jugoslovanska zlatarska delavnica A. Fuchs, Llubllanii, Šelenburgova ulica št. 6. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najoišjih dneunih cenah. Priporočam ueliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantoo itd. Popravila in noua dela se izoršujejo o lastni delaunici točno in solidno. 624 Šmolatnji Ste«. 39, ft0,"; ceno prodajo. Kje, pove uprav-ništvo Napreja. 683 Griža se pojavlja v celi Sloveniji. Občinstvo se opozarja, da ne uživa sirovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za obolenje na griži pa Je slaba pitna voda, zato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni .Tempel-vrelec* iz naše Rogaške Slatine, 644 fflaijti«ilfcB’prtdS'te! Kftnig, Marinontova ul. 16. 676 Č za kurjavo, steljo, Izo-C5UIU lacijo in druge namene razpošilja na vagone in drobno L’. & A. O 11E E, veletrgovina s premogom, Ljubljana. 612 Hnlnhario suhe 12 mehkesa lesa. LkUlUUulJc za podkuriti, oddaja v vsaki množini F. & A. UH ER, veletrgovina s premogom v Ljubljani. 613 Krasna izbira 104 ■ €nk V - v ■ ■ ■ ■ ■ Vse potrebičlnt za šolo ■ IH nrjlf : in urade. Največja za- S U UH S loga mnetniškihraz- ■ S glednic in finega S Smernega za god in ■ Cjubljana — priporoča — Naznanilo. Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanim, da preselim delavnico prodajalno Iz Sodne ulice v lastno hišo, Židovska ulica st. 5 v Ljubljani, l;jer se prodajalna 15, t. m, v nadaljno poslovanje odpre. Cenjenim odjemalcem se za dosedanji obilni obisk toplo zahvaljujem in prlnuročam za nadaljno naklonjenost ter zagotavljam, da se bodem potrudil zadovoljiti vsem zahtevam moje stroke, kolikor bodejo dopuščal* razmere, naj si bode glede kakovosti ali cen, v polno zadovoljnost, kar mi bode vsled ugodnij-uh prostorov in splošne preureditve času in zahtevam primerno tudi ložje mogoče. Z odličnim spoštovanjem Jran j(os, 670 mehanična pletilnlca nogavic in modne konfekcije. Cjubljana, Šetenburgova ulica štev. 1 Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. W: koči račun proti najugodnejšemu obrestooanju. Kupuje in prodaja: deoize, ualute, efekte itd. Eihonllrn: Brzojaoi: Eskomptna. 543 Hnla* kredite in predujme ,'**■-! na blago in efekte itd. iTfinln* akreditioe na Dsa tu- in inozemska mesta. taBMi: K™' i« udoz in izooz. Int. telefon št. 146. liči se modelni mizar -preddelavec in to-vanffid zidar za tuornlco v Bosni. Ponudbe naj se pošljejo z navedbo željene plače in prepisi izpričeval pod „S. B. 2819* upravništvu »Napreja*. 699 SIR! (Groyer In plstovskl), mastno blift dob! v vsi množini po najnlžjlh ctm Uinku }Cme\aki trgovcu s sirom Maribor, Stolni Ir« vogal mestnega trga Dnevno poStno razr-.. na vse kraje. Gostilničarji »K kupci dobe izjemne cene Priporočamo najino ve "B fc JS S 0=~ I fT* ^ w (J N JZ mm 9 u a »I I NOV g 3® ~ B •• •O TJ osS5 0 g o to >£>So 3 “ B C S ^ 25 S c ts « J i/i c *s ■gS g" o .S 1 o J £ % ■§ v •&!?!^o : D..» £ M A ^ .. • O C v U H O B KJ O > 2 a o a. >*«a III II II N trgovska, špidicij»ka in H L H H11 komisijski iiln. družba rcdružnicav Ljubljani. Akcijska glav. K 1,500.000. Špedicija vsakega blaga. — Vskla-diščenje. — Zacarinanja. — Re-ekspedicija.—Prevažanjepohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišči Krisper & Tomažič Direktna zveza s progo južne železnice. Privatna plesna šola. Vodstvo plesne šole naznanja, da prične s poukom v drugi polovici tega meseca po sledeči razdelitvi: I.Tečaj za otroke od 6.—14. leta. II. Tečaj za dijaštvo sred. šol. III. Tečaj za odrasle začetnike iz boljših rodbin. Pouk se vrši po povsem moderni in lahko umljivi metodi. «81 Pismene prtj.ve prejema ^ pra{ek oblastveno avtorizirani plesni učitelj v Ljubljani, Sv. Petra c. 43. Restavracija im Ina' Maribor, Milerjeva ulica it. 29 iinjiai 591 abonente na hrano, kosilo ■ - In večerjo (K 7*50). • ■ Sodrugom ln sodružlcam prlpMtočamo v zakup vefr zanimiv roman RIM spisal E. Zo14, poslovenil E. Kristan. V knjigi živo riše pisatelj razmere tedanje ver»k£ politične družbe na papeškem dvoru in v Ritnu spl®"; Duhovito in z dušeslovnim vznosom pisana knjiga st*" nevez. ži 6 kron, s poštnino K 570 ali s povzetjem K 5“ več. Naroča se pri upravi .Napreja*, Ljubljana. M $iroi Mi Min Palii ikii Isi