Oldest Slovene t;, in Ohio Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (CETftTEK) OCTOBER 8, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 238 I NSTYO IN ^otek ameriške predsedniške NE GRE" volilne borbe %mPAi W- . ^ I. izrazil odličen katoliški pravnik, wiki »toji '*» 'Ude. na strani t ' Ker španski fa-bore za rejo na svoji večino duhovšči-%t, y ^ ostali cerkveni . ^ ne navadnega Ijud-^ngleška delavska po vsem svetu širila iLandon kritizira Roosevelta, da je "lakomiseln s številkami" in napada Wallaca zaradi kupovanja argentinske koruze. Roosevelt bo odrinil jutri na kampanjsko turo. Wheeler hvali predsednika. Republikanski odločne akcije proti privatnim monopolom in da stoje za Lan-donom denarni interesi, "ki hočejo uničiti predsednika, ker se bori proti monopolom." TOPEKA. predsedniški kandidat Landon je včeraj izjavil, da je predsednik Roosevelt "tako lahkomiseln s številkami, da bi moral vsak volilec vzeti v roko svinčnik in primerjati njegove izjave z new-dealskimi številkami. Navadno znanje aritmetike bi celo brez rabe svinčnika pokaza-; CHICAGO. — Dasi je bil šele lo neresničnost predsednikove^ p^gd nekaj dnevi v Terre Hautu trditve, da je šlo nad milijar-1 vržen v zapor komunistični pred- i THOMAS PRIDE V TER-I RE HAUTE %li Angela Ossoria pol dolarjev za izplačilo n o ,■ — veteranskega bonusa namesto 1. 1945' in 'da je to izplačilo ^ a j odličnejšega P'^vnika, pisatelja in ivgg . je mož kon-. topil' ^ ^oi'bi v Špa-iito« .'^^kompromisno na vlade. ^ Je ne more biti S'VoJ Gallardo v svo-radiu, "ker kr-Poineni duha in spoštovanje —u medtem ko v' ^^(^kanje svobode, 'duranje m rezim ne zato, da ' marveč da zava-S^irane sedniški kandidat Earl Browder, da ni mogel govoriti na kampanjskem shodu in dasi je ta- zdaj rešeno in ne predstavlja | nr^ognji policijski načelnik izja več bodočih obveznosti za vla-j^n, da ne bo pustil govoriti v do.' Ce ta milijarda in pol, ki; ynegtu nobenemu "zunanjemu a- je šla za bonus, ne predstavlja bodočih obveznosti, potem ne vem, kaj predstavlja. Saj je bil bonus izplačan v bondih, ki jih osvobojen je treba nekega dne izplačati." Nato si je privoščil poljedelskega tajnika Wallaca, češ, da je s kupovanjem argentinske koruze prizadejal veliko škodo ameriškim farmarjem. Vest, da je bila sklenjena kupčija za 20 milijonov bušljev argentinske koruze za Združene države, je povzročila, da je cena koruzi v Peoriji, 111., tekom devetih dni v avgustu padla za deset centov pri bušlju, pravi Landon, ki bo jutri govoril v Chi- sledi 'm Vile, D sloje. Noben v i more oprijeti i katere se njeni g na superior- pa si lastijo Hg , pokončajo Žide, ^ttiuiiiste in libe- m ■ ii«wek tod P^'vatno svoje zapomniti si mo- varja Celo papež Pij XI. ®3i proklamaciji po- pridrži pra- gitatorju", se je socialist Norman Thomas vzlic temu odločil, da bo govoril v Terre Hautu v Indiani v soboto dne 17. oktobra. Thomas je že enkrat nastopil v Terre Hautu proti volji policijskega načelnika, ko je bilo tekom stavke proglašeno obsedno stanje in so bili prepovedani vsi shodi. Thomas je vzlic tej prepovedi govoril pred več tisoč ljudmi. To pot bo govoril ob priliki spominskega shoda ob 10-letnici smrti Eugena Debsa. L. 1937-BO ŠE DOBRO cagu. • ^ * * - HYDE PARK, N. Y. — Pred-1 Motors korporacije, pravi, sednik Roosevelt se bo jutri po-1 bo 1. 1937 še dobro, ni si LANSING, Mich. — Alfred P; Sioan, predsednik -^6teneral da pa ^ nek svojine, to je svojima po-kg tako velike v '■o- ^ niKov nevarnost Živela re-Španija za ne-^ človeškega du-oiUgjj civilizacijo, politično osvo-samood-in za svobodo umetniške se bo vršila l^Hve S. N. D. na ^ zabava, ka-Klub učencev Šole dal na pet tisoč milj dolgo kam- gotov, panjsko turo, tekom katere bo obiskal tucat držav na zapadu in srednjem zapadu. Njegova tura vključuje poleg mnogo mimo grede podanih govorov vsaj štiri glavne kampanjske govore v Omahi, Denver ju, Chicagu in Detroitu. Z njim bo potovala tudi Mrs. Roosevelt. V Omahi v Nebraski bo govoril v soboto zvečer. Nebraska je dom progresivnega republikanskega seViatorja Norrisa, katerega Rooseveltova administracija podpira v kampanji za ponovno izvolitev. bo ob tej priliki najbrž govoril o new-dealskih smernicah. V Denverju bo Roosevelt naj- kako se bodo razmere zasukale v 1. 1938. Grotov si je samo o tem, da čakajo deželo nove krize, hujše od dosedanjih. moderne u-ovanjem star-dobiček te porabilo za kri-"Vc 2vezi z nabavo _^%a clevelandski V"' ® a la ni .samo enostranska, kaže na eai s_ stir.sko pismo katoliškili škofov, glavne odstavke ponatiskujejo jevski listi, na dru^i strani iw itoliški campanje proti v nemškem časopisju sedanje _______,______....... Zabeležili ze, da i)npravija papež posebno s pozivom in navodili za boj vizmu. Zanimivo je, da se italijai'® vsaj za enkrat v tej stvari drži se vi rano, čeravno l>aš njej pač ac . očitati, (la hi bila napram boljs^"^^ komunizmu prijazno razpoložena, i" ^ je f>lede španskih bojev Italija no na strani u])oniikov, kakor strani vlade. . ^ (ieslo boja proti boljševiziD^^ nizmu kot baze za neko novo politično g'ru))acijo je torej videzu stvari malo ])rei)ričevaliio-ra vzbujati tudi dejstvo, da .jo ta ^ jjj krito ali deloma celo kai' odkrito ^ ne samo proti sedanjemu notraii,! ^ tudi pi'oti I'", tezi o mu v Franciji, marveč mednarodni politiki in njem nem jamstvu za evropski mu'; torej v nVVOP® tezi na katere pristaja večina/ ^ ' ^ žiiv, zlasti pa francoski zaveziu'i' mi tudi naša država. Vse to da moramo zelo pozorno motriti jji ustanovitev nove mednarodne fronl«' V 'Seveda, ker sem "Kdaj gre vlak v Kamnik?" "Točno čez dve minuti!" "Ne prej? Meni se pa tako j vora o nevmešavanju v španski ; civilni vojni, ako fašistične dr-jžave ne bodo takoj nehale krši-1 ti tega dogovora in zalagati in mnogi španskih rebelov z orožjem in hoče sicer zapisali na svojo ])] oti boljševizmu, katere zaviti še v temo. — ".Jutro. KAVA—ZDRAVJU ŠKOD ALI NE? i# Ali moramo vsi, ki v 1 J • • I'ilA'O . -I vec iie"o enkrat, iniemo Ka\i'' .m iiflsilil J ini zaradi posledic, ki lahko di uašeifa kavopitjaf Ali pi''^ strahu za zdravje in diievuo ))o eno, dve ali cch) tu To vprašanje ()l)ravuava ' list, ko ])oroča o eksi)ei'iiiio"J',^^ Ifl- zdravnika iz Bostona. Ta moz .T-' " pretrn'oma ojjazoval učinek ka^ t setili študentih, ki so ]^ili od ^(k' čedalje večje količine ))0st0p^'. ka\ e. Navzlic temu niso dofeih srčne napake, nili je bil osko( čni sistem. Tudi nespečnost^]'^^j^^.^;ii.i njili or<>anizem se ni prav nin P ^.1 Vsekako pa pravi hostoii^|^^,g,p^ da je kava neškodljiva .saino ^^jbr S( municijo. Ženevski diplomati pravijo, da je Rusija pripravljena takoj priskočiti na pomoč španski vladi z letali in drugimi vojnimi potrebščinami, ako ne bodo Rim, Berlin in Lisbona takoj nehali pomagati upornikom. Sovjetska grožnja, da bo obrnila hrbet neintervencijskemu dogo- nem tura ni pumiK m ne k^k snow-, vora, Ri so nosili tovarniško j ga je sovjetski zunanji komisar er party," kultura je zarja, kr znamko 'Henkell'. Portugalski I Maksim Litvinov že večkrat od- prto kritiziral na sejah Lige narodov. Litvinov je v petek povedal francoskemu premijerju Blumu, da je ta dogovor fiasko, ker ga fašistične države nočejo spoštovati. LONDON. — Ruska obdolžba da Nemčija, Italija in Portugalska kršijo dogovor o nevmešavanju v španski civilni vojni, bo verjetno hudo zrahljala ta dogovor, ki je bil itak od vsega začetka neučinkovit, ker se mu Portugalska ni hotela pridružiti. In če se Angliji in Franciji ne bo posrečilo potolažiti sovjetov in obdolženih fašističnih vlad, bodo španske iskre zopet grozile evropskemu sodu smodnika z eksplozijo. Vendar pa »e tudi tu čudijo, da je Rusija, o kateri je znano, da simpatizira z madridsko vlado, tako dolgo čakala. Angleški zunanji urad pa je videti jako nezadovoljen z novim sovjetskim korakom, ker je mnenja, da bi Rusija morala počakati seje odbora, ki se bo vr- kulia v neko\ inski ])0s0di' po KOVinsKl pufu...' s s])eeialista ne škoduje človeku delic kave na dan — če se pO ta na to množino — ce ,)e lončeni posodi. Toda kdo toliko črno ka\ e dnevno? 'rt'"''' kaj takega pomenilo velik sle, ki bi jim doma bili voljni v loncu iz ilovice. SERUM PROTI l^red nedavnim smo poi^''^ gi'W J ni ruski zdravnici, ki je vit"'^-'-!' s črno kugo, da iiciH'-" ' ga seruma jji'oti tej skus j(> popolnoma strašni ho uspel. zicdaJ % SKUS j(> popolnoma uspci- j iz Bombava, da je ravnatelj ji' šnjega medicinskega zavoda, 1' . iicv, po šestletnem delu ''j učinkuje kakor doslej znau' J livno jn-oti črni kugi, ipi jiii pi imel u, da je nekdo že ''' nijo. Tudi z .Jave poročajo ski poskusni postaji za obolel - 'J ODGOVORNOST Izbira pogrebnika ima toliko odROVoriio.sti kot izbini zdravnl-Ka »ti bankirja. Oii mora biti mož dobrega značaja, vesten in predvsem, odgovoren. Vsak iukaini trgovce all prejšnji odjemalec bo potrdil o naSi priznani odgovornosti. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI rOGRCBMK 3515 EAST 81 »t ST. Michigan 7420 Dnevna in nočna postrežba. 'oli šali neki prevenlivni scruin l" ' ni lako, da preprcriije sed;',l bonov. (Dalje iz 1. kon o recipročnih trgoVH ; bah." /p/ Republikanska zmag^ gotove spremembe v i)i s' V mu. Toda nikdo ne ve, s mestili recipročni zakon. | do"* K mokrati ostali v večini v dil najbrž dolgotrajen stoj, tekom katerega bi 1 javnosti lecipročnega 2;ako se morali vrniti k Hawk'X' J b« carinskemu obzidju. Vprašanje je zdaj, kaj g ^ Evropa spričo te negotovo^ j na bodoče smernice Ali bo napravila nadaljne značeni smeii proti svetovj^^^. nju in miru, brez katerih ne more prospevati? % i)i mi |)ovedano: kakšno plačati za Rooseveltov pov^^' tobra, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAK 3. UREDNIKOVA POSTA tor ju zadrug, farmax'skega in i zgodil v cerkvi v Vipavi, kjer, blizu in daleč se ji oglašajo go '^fogresivne Slovenke {Dalje iz 2. str.) ^%ednem duhu, in zbuditi jih sj «■ bodo spoznan resni-^ ^ bodo borili hrabro, ^Spartanci, ne z mečem v j^ampak s svojim razumom. ^ bodo proti reakciji in I'"®! naukom ki zlorabljajo svoje lastne namene in v L ^5 v s •is=starar3s=a:iD bomo zmetali v staro šaro in zavladal nam bo svetovni mir. Če hočemo, da dosežemo tisto moč, moramo delavskega gibanja, da smo med | je neko slaboumno dekle motilo sti in spalnica v Slovenci tudi zavedni delavci in' pridigo g. nadškofa, vzklikajoč, včasih oddana že za zadrugarji, ki upoštevamo nje-'naj pridiga slovensko, nam po-' govo delo — v korist farmar- i ročajo, da se ni zgodil v Vipavi, skega in delavskega ljudstva.! ampak v Št. Vidu pri Vipavi 21. Po končanem govorniškem pro-! julija tega leta. Zaradi te za- se združiti v or^-aniza-i vršila prosta zaba-|deve so veliko oseb zaprli in za- IZ PRIMORJA korist, ne proti cer-^ vsak človek naj Vtak*^^^' lahko slika v njegov um ^Mn jim bomo Ijube- ^svojega bližnjega, ne pa spominjamo zadnje sve-lili kako so nam napra-doi ^ iz naših nedolžnih ^ bili izdajalci in krivi I- ' ® So z Božjim razpe- zastrupljene možgane, zastrupljene od fanatičnega strupa že iz zgodnje mladosti. In kadar bo- 8% %XMndebodb JW%&kegeMW%je ab pMbUevrwkw dam^ do- ggz moqo Po- vaaedfwAe. Skmjmčasježe, wanoskrbseiMewda %&uem dasunoiae dovendkezene usk^- ai ikd^anski jawk, za kate^ novUe društvo "ProgreKvne gkdM znano ckušbm ItaHa Re-Slovenke". Vsaka zavedna ženaijg^ta bi morala pristopiti temu nam potrebnemu društvu, ker v zdru- naprtiti za tiste vzklike zdravim, češ da so dekleta našuntali. Kakor zvemo, preiskave niso dale benega rezultata. kruhovcu je' Zohvolo tedne na-' Spodaj podpisana se zahvalju-prej. Pred kratkim sta se pri- jeva sledečim našim prijateljem, javila tudi mlada novoporočen-' ki so nama darovali v denarju, ca iz Londona ki bi rada preži- ko nam je pogorela štala in živela medene tedne v rajski vina: Ludwig Gustinčič, Anton družbi z živalmi. Ni znano, da- ] Prime, Frank Laurich, Joe Baz-li je ga. Walker jeva njiju želji Joe Modic, Anton Stanich, no- ustregla. Vsakemu gostu, ki se I hoče poslužiti te edinstvene spalnice, pa postavlja za pogoj. Vršijo se pozimi in jih posečajo ljudje od 15. do 40. le-i ta. Bili so ustanovljeni leta i :K!ruh drarna inuuno še toUko 1%# Originalna atrakcija o * VI * 1 • • • • v airiski divjim svobode, da se lahko organizira mo. Torej organizirajte se v razredu, ki se bojuje za vas in h kateremu tudi vi pripadate, pristopite k društvu Progresivnih Slovenk in zavedajte se svojih moči in pravic, ker preti nam nevar- ■ % blagoslavljali naše o- "hoditA^^ sinove in hujskali ^ost. Z odprtimi očmi in hrabro Scg !' 'Ubijajte in morite,....... dom in cesarja". Me J protestiramo proti . ^^kom. Me kličemo "dol s kralji in Wo jj^j, ^ hočejo za svojo za-Jofii JGnje naših mož in si- dušo se borite in pazite, da vas ne pogoltnejo valovi fašizma.. Pavlina Rebel, članica Progresivnih Slovenk, krožek št. 1. *^^8 obdaja ko opazuje-oblake, ki se zopet preti nam nevihta, ki A, potegnila v krvavi U ^*^0 Sp W, v "le zene in mozje ^ zavedamo svoje ^ pravic tedaj bomo ' ^|®to moč, ki nam toliko gorja, ' ;va ^ bomo verig su-1e i)Q ^ katere smo vklenje-'^Ptesijg več treba bati i*""« slabih časov in ka-'"^go morilno orožje Nelson v S. N. Domu v petek zvečer (jutri) 9. oktobra se bo nahajal socijalistični podpredsedniški kandidat, G. Nelson, farmar po poklicu in dejanju, organizator farmarskih unij in zadrug v največji slovenski naselbini v Ameriki. Govoril bo v S. N. Domu na St. Clair Ave. Okoli pol sedme ure se bo serviralo večerjo in po večerji se bo pričelo z govorniškim programom, na katerega bo prosta vstopnina. Pokažimo Nelsonu, organiza- paj 30. V zimski sezoni 1935-36 pa je teh kurzov bilo že 240 in sicer 21 v reški, 45 v tržaški in 71 v goriški provinci. Udeležencev je bilo 6000. V letošnji zimski sezoni upajo, da se bo število kurzov podvojilo in da jih bo najmanj 500. Poleg teh tečajev skrbi Italia Reden-ta predvsem za otroške vrtce, ki daje največje rezultate v pogledu italijanizacije, ker otroke v najnežnejši dobi prešinjajo z italijanskim duhom. V našem Primorju jih je 171. Društvo otroke tudi obdaruje; 1. 1934 je razdelilo 2,730,000 porcij jedil med šolske otroke, kar pomeni 900,000 lir. Dohodki Italije Re-dente so znašali 1934. leta 5.5 milijonov lir, stroški pa 6 milijonov; primanjkljaj je pokrilo z lastnim premoženjem. Ta i-movina je znašala 31. decembra 1934. leta 6,700,000 lir, od teh je nepremičnine za 1 milijon lir. Mrtvega so našli nekega Jožefa Skuka v Volčah. Bil je star 35 let in invalid. Che Cleveland trust Compang na Euclid Ave. in E. 9th cesti in v ^'>'edtsčih Velikega Clevelanda in sosedscine. skrajšano poročilo stanja 30. septembra, 1936 premoženje in v drugih bankah $ 96,177,157.13 obligacije Z edin jenih držav di- popolnoma jamčene ...........81,318,362.49 'Ivpef 9iunicipalni in drugi bondi ter 'lesgfY delnice v Federal ct._________ -..... ^'osqjjj^ c^nki odštevši rezerv ............................14,450,745.81 O'^bitki in predujem! odštevši .................-..........................-..................142,921,441.81 W poslopje .................................................5,851.328.45 'tio. ' Ob obresti in zaslužki ter druga Wn '^hjentov na sprejetja izpo-tej banki .............................. Skupaj 12,961,700.17 3,554,022.70 222,670.26 $357,457,437.82 b, 'Gin: iške obveznosti ^oto (podrejene vlogam obveznostim) $15,000,000.00 1- ^ /capital . ''1 nerazdeljen "'ček 13,800,000.00 3,286,406.90 H, c&ao potrebo . ....... davke, obresiti, i t d. $ 32,086,406.90 500,000.00 1,643,837.70 '_^na odplačila ((referred) 140,247,224.99 160,037,486.32 12,2110,195.60 8,877,594.18 j!*kreditu i KUie Ski ^Jente pisma, izposlova- '^Pai J ... .321,362,501.09 1,642,021.87 222,670.26 $357,457,437.82 Ola nt 'm Sij ^^^^rvnetja Člani Cleveland Clearing House Association Glede incidenta katerem smo pisali, da sc je Bogata žena nekega farmarja v angleški vzhodnoafriški koloniji Ken ji, ga. Barbara Walker-jeva, pozna v svojem enoličnem življenju eno samo — goste. Da bi pa svoje londonske in pariške prijatelje pripravila do tega, da bi jo večkrat obiskali v njeni samoti, si je izmislila posebno atrakcijo, spalnico z razgledom na leve in nosoroge. V krošnji orjaškega kruhov-ca, nekoliko milj od farme in na meji pragozda ter stepe, ob neki vodi, kamor prihajajo živali zjutraj in zvečer pit, je dala zgraditi kočo, ki ima eno samo sobo, a ta je zelo razkošno opremljena za več oseb. To je spalnica z vsem mogočim komfor-tom. Samo dostop do nje je malo težaven, ker je treba splezati v kočo po lestvi iz vrvi, ki jo potem potegneš gor. Tako si pa popolnoma varen pred divjimi živalmi. V stenah in v tleh so okna, skozi kateri lahko nemoteno opazuješ najlepše prizore iz narave. John Branisel, Jack Branisel, Prijatelj, Frank Zobec, John Petrovcic, John Okorn, Anton da ne sme vzeti nobenega orož- Svete, Jack Zakrajsek, Frank ja, kvečjemu kakšno fotograf- j Gabriel, Louis Lautizar, Mrs. sko kamero. I Jeric, John Zgonc, Frank Mace- --I rol, Simon Bizjak, Mike Setni- ŠTIRI LETA Z IGLO V SRCU, kar, Anton Martincic, Jr., Eddie Debrecinskemu kirurgu prof. i Bradach, John Mahne, Anton Lajosu Schmidtu, ki deluje na Martincic, Mr. Kramar, Joe Za-ondotni kliniki, se je posrečila | bukovec. Frank Prudic, John težka in nevarna operacija. Od- Medvesh, Mr. Rigler, Mr. Hlad, Joe Ponikvar, Joe Baraga, Mike Jalovec, Frank Jeršan, Joe Vidmar, Matt Dolenc, Rudy Tekau-štirimi Vencel Tekaucic, Joe Eler-leti peljala v avtomobilu, ki jejsich, Mr. Stampfel, Frank Svi- stranil je iz srčne mišice neke ženske iglo, ki je nesrečnico razvedrilo =tiri dolga leta. Pacientka se je pred Front soba Odda se poštenemu fantu le-3a front soba z gorkoto. — Vpraša se po 5. uri popoldne. — Naslov se dobi v upravništvu tega lista. Cele črede antilop stopajo pod teboj k vodi, žirafe in zebre hodijo mimo in tudi kralj živali je večkrat obiskal napajališče, ne da bi slutil, kako ga v drevesu opazujejo radovedne oči gostov ge. Kalkerjeve. Nekoč je prišel tudi nosorog, ena izmed redkih in nevarnih afriških divjih živali. Umljivo, da ima ideja ge. Walkerjeve velike uspehe. Od med vožnjo trčil v neko vozilo. Tedaj se ji je zapičila v srce igla, s katero je imela zapeto obleko na prsih. Odtlej je čutila stalne bolečine, toda igle si ni upala odstraniti z operacijo, ker se je bala, da ne bi prenesla posledic kirurškega posežka. V zadnjem času pa so nastopile komplikacije, ki so ubogo ženo postavile pred alternativo: operacija ali smrt. Odločila se je za prvo. Operacija je zdaj pre-stana in bolnica bo, kakor se zdi, polagoma okrevala ter bo zopet sposobna za delo. gel, Joseph Rakovec. Posebno se zahvaljujemo Anton MartinčičU in mojemu bratrancu Fiank Prudic, ki sta se potrudila, da sta nabrala darove. Ne smemo pozabiti naših sosedov farmarjev, ki so naredili party za nas. Enako se zahvaljujemo prijateljem iz Clevelanda, ki so bili navzoči. Ker pa vseh imen ne veva se zahvaljujemo Joe Škofu in njegovi soprogi, ki sta dala prostore na razpolago kakor tudi vse kar se je rabilo. Hvala tudi Antonu Strukeljnu, ki je igral na harmoniko brezplačno. Dragi prijatelji, ostaneva vam hvaležna in v slučaju vam hočemo povrniti, kar bo v naši moči. Frank in Mary Prudic, R D 2, Box 60, Painesville, Ohio. Proda se Stiskalnica za grozdje na e-lektriko kakor tudi sodi; — Po-izve se pri Charles Yanchar, 1049 East 185 Street. V najem se odda stanovanje s tremi sobami, kopalnico in garažo; in stanovanje 4 sobe, kopalnica in garaža; Vpraša se na 6424 Spilker Ave. Bailey's najame uslužbence « Za petek in soboto ko ima Bailey's svoje Narodne dneve je družba najela stotine nadaljnih uslužbencev za dvo-dnevno razprodajo. "Dajali bomo posebne vrednosti," se je izrazil glavni vodja, L. G. Oppenheim. Trgovine bodo odprte v petek zvečer do 9. ure. V soboto bo trgovina v mestu odprta do 6. ure zvečer, druge pa do 9. zvečer. (Oglas) i!I I% I '-f I^I I II__I @ I"—"I #II # 1=1 ® 1=1 ( 31 I ti (g I <& I Bargain Basiement NARODNI DNEVI 1000 Oblek, Površnikov rs i #! i (A; I (ii» i 1 iV!) I i # lE Cl; Vinica I'^rdcral Deposit Insurance Corp. 'V,, i AS i m Sukenj Vredne $16.50 in $20 ... Vaša izbera katerekoli dveh teh oblačil $ 25 I ii # !# @ I # i # I' 2 obleke za samo 2 površnika za samo 2 suknje za samo____ Obleka in suknja Obleka in površnik _$25 ___$25 _$25 ___$25 .__$25 Kupili smu lUOO novih oblačil za naš Narodni Dan, vsi so višje cene. OBLEKE so Single in Double-Breasted, z navadnimi in športnimi hrbti. POVRŠNIKI imajo pasove in so sivi in' rujavi. SUKNJE imajo pasove, double-breasted in half belted modeli z icrižčki. Mere 34 do 46. Navadne, kratke in dolge. J!=lCSS=SE=£C«=ttSS3WIg VZEMITE, NA 10-TEDENSKO ODPLAČILO SAMO $5 TAKOJ $5 takoj in ostalo v desetih tedenskih odplačilih, brez zvišanja cene. Plačajte ko nosite. $2 , drži vsako o-bleko v Will dokler jo rabite. Bailey's Basement Samo v mestu » i © I I 'i & p--! Isl *■" I. 14 I—I I Irfl ' »isi* t I BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo PARNIKI IZ NEW YORKA; EUROPA......5. decembra NEW YORK .... 10. decembra HAMBURG.....15. decembra BREMEN.......16. decembra Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bremer-haven za jamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 1430 EUCLID AVENUE—CLEVELAND, OHIO HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD A Izkaz stanja Society for Savings banke V MESTU CLEVELAND * ^ dne 30. septembra, 1936 (Ne vštevši namenjene rezerve) premoženje Gotovina na roki in na drugih bankah........................$14,142,768.91 U. S. vladne vrednostne obveznice direktno in popolnoma jamčene............................................................31,266,537.50 Drugi bondi ............................................................................36,818,686.31 Prve vknjižbe na zemljišča.....................................28,814,268.16 Posojila na vrednostne papirje..........................................2,685,351.39 Bančno poslopje in stavbišče............................................1,175,000.00 Druga zemljišča lastovana..................................................2,094,716.48 Nabrane obresti in druge imovine vštevši vloge v Federal Deposit Insurance Corporation ..............1,203,126.91 Skupaj ......................................................5118,200,455.66 obveznosti Kapitalna nota ........................$3,000,000.00 (Podrejena vlogam in drugim obveznostim banke) $ Prebitek .............................. 4,000,000.00 Sklad prebitka ................................................................$ 7,000,000.00 Nerazdeljen dobiček ............................................................845,796.73 Rezerva za davke obresti na kapitalno noto in tekoče stroške ....................................................................324,845.75 Rezerva za dividende ........................................................531,920.35 Hranilne vloge ........................................................................108,718,679.81 Druge obveznosti ..................................................................778,2134)2 Skupaj ..................................$118,200,455.60 incorporateA lS't9 itt the Citj) or Cleveland i v, 'v,-, PUBLIC SQUARE ^ ' ir ' članica Federal Deposit Insurance Corp. '\c, . : " SHRANITE VASE PRIHRANKE V HRANILNI BANKI , , 1 r'-- KTRA.N i. PlNAKOPRAVNTOSt 8. oktobra, Carica Katarina Zgodovinski roman hrane in pijače, da. opremi dvorec z vsem, kar bi napravilo življenje čimbolj udobno in prijet- — Apraskin, — je šepetala Mila in si prizadevala, da bi dvignila glavo in ga pogledala v oči. — Apraskin, zakaj ne spregovoriš niti besedice? Oh, povej mi, me-li ljubiš? Minili so trije mesece, odkar se niso tvoje ustnice dotaknile mojih. —- Apraskin, ali veš kaj pomeni to? — Zdelo se mi je, da je bila to cela večnost. — Lepa Mila, zato boš pa sedaj bolj srečna! — odvrne Pavel, ki si je prizadeval, da bi spremenil glas. — Sedaj si pri človeku, ki te ljubi, ki te obožuje in ki te bo nosil na svojih rokah. Mila krikne. Poskušala je, da bi se osvobodila njegovega objema. Sedaj je bilo Mili vse jasno. Spoznala je, da so jo ujeli v past. Spoznala je mladega kneza. Ijotil se je je strah in Mila čutila, da so jo izročili knezu na milost in nemilost. Bila je sama z njim v kočiji sredi širnega gozda, sama s tem pretkanim zapel ji vcem — oh. Mila je sedela kakor omamljena in buljila v kneza. Knez je sedaj ustavfl kočijo, ker mu je bilo treba iztegniti samo roko, da bi jo objel. Ko jo je krepko pritisnil na svoja prsa, ji je zašepetal: — Lepa Mila, bodi pametna, ne preostaja ti ničesar drugega! Tvoji starši so te izročili meni. da bi pri meni pozabila na A-praskina. — Za vraga, kaj vendar najdeš na tem slugi ? — Kaj takega boš našla še vsak dan! Ali bi ne bila rajše moja ljubica? — Oh, zakaj moram slišati te strašne besede, — zavzdihne Mila. — Bog, zakaj si me zapustil? — Golobica, poslušaj me, — reče Pavel! — odpeljal te bom v moj lovski dvorec, ki je odtod oddaljen vek kakor pol ure. — Gotovo si že slišala o tem dvorcu, ker ga v vsej okolici poznajo pod imenom "Natalke" kajti lastnica tega dvorca je moja sestra. — V "Natalki" bova preživela nekaj srečnih dni, uživala bova najino ljubezen — potem pa, če boš pametna, te bom odpeljal s seboj v Paris. — Mila, tam boš šele spoznala življenje, tam boš šele videla, kaj pomeni biti lepa in ugajati moškim. — Nočem ugajati moškim, — je obupno vzkliknila nesrečna mlada žena. — Ugajati hočem samo enemu, hočem da bi me ljubil samo eden edini! — Oh, Apraskin, pomagaj svoji nesrečni Mili. — Hahaha, — se je zasmejal predrzni zapeljivec, — kje je tvoj Apraskin — ki spi s svojimi kravami in konji, — ta ti ne more pomagati, — moral bi imeti krila. — Apraskin ima krila! — je zagrmel strašni glas poleg njiju, — moja krila so me privedla semkaj, da bom preprečil tvojo lopovščino. Mila krikne od iznenadenja. Pavel je prebledel in vztrepe-tal. Poleg kočije se je pojavil močni Apraskin. Njegov obraz je razsvetli mesec. Apraskin ni imel pri sebi o-rožja, toda kljub temu je preteč dvignil svoje pesti in skočil na kolo, da bi se vzpel na voz. Hotel je vreči kneza z voza in sesti na mesto, ki je pripadalo edino le njemu: | Pavel krikne od jeze. Potegnil je svoje bodalo. — Nazaj! — je za vpil Pavel, { — nazaj ali pa ti bom porinil, svoje bodalo v prsa. Apraskin pa je skočil in ker j ni videl bodala, se mu je zarila i konica v desno oko. Desno oko mladega Apraski-na je bilo za vedno izgubljeno. Mladenič pa ni odnehal, in se ne onesvestil, — v tem trenutku ni najbrž ničesar čutil. Planil je na kneza, ga z obema rokama zgrabil za vrat in ga je začel v svoji divji jezi daviti. Prav gotovo bi ga bil zadušil, če bi ga ne bila Mila prosila, naj ga pusti. Apraskin je vrgel kneza z voza, zgrabil vajeti in pognal konja. — Kam me pelješ? — ga vpraša Mila. Jokala je in se naslonila ha njegova prsa, poskušala je, da bi ustavila kri, ki mu je tekla iz rane. — Kam me pelješ? Predvsem morava pomagati tebi. Tvoje o-ko . . . — Moje oko je izgubljeno, — odvrne Apraskin hladnokrvno. — Odslej boš imela enookega moža, toda mislim, da ga boš ljubila prav tako kakor prej. — Apraskin, vedno te bom ljubila, vedno — pa četudi bi popolnoma oslepel, bi bila vedno tvoj vodnik! Sedaj ni ničesar več spraševala, temveč mu je povila rano in ga neprenehoma poljubljala. Naenkrat sta zagledala pred seboj neko hišico. Takoj sta videla, da je ta hišica že precej stara in da v njej redkokdaj kdo stanuje. — Kakšna hišica je to? — je vprašala Mila. — To je "Natalka", lovski dvorec kneginje Soltikovne. — je odvrnil Apraskin. — Kaj bova tukaj počela? — vpraša mlada žena. — Za nekaj časa bova ostala tukaj, — odvrne Apraskin, — strahopetnež in lopov Soltikov je brez dvoma vse pripravil za tvoj prihod in zato nama bo tukaj najbrž prav prijetno. — Kako pa bova prišla v hišo? — vpraša Mila. — Oh, tudi na to sem mislil, preden sem vrgel kneza z voza, sem mu vzel ključe. Prepričan sem, da je to -ključ, ki nama bo odprl ta majhen dvorec. Apraskin je imel prav. Apraskin je stopil z Milo v hišico, konja je postavil v hlev in če bi ne bil imel nevarne rane, bi preživel s svojo mlado ženo v tej osamljeni hišici prekrasne trenutke. V sobah sta našla vse, kar sta potrebovala. Pavel Soltikov je naročil svojemu slugi naj priskrbi dovolj no. Tudi Apraskinu je šlo na bolje. Moral je sicer nositi ovoj na očesu. Mili pa je kljub temu ugajal in ljubila ga je še stokrat bolj kakoi- poprej. Tako je minilo osem dni. Nihče ni motil njune sreče in onadva bi brez dvoma ostala še dalje v majhnem lovskem dvorcu, če bi jima ne bil slučaj nekoga poslal. Nekega dne je prišel v dvorec neki človek. Ta človek sem bila jaz. O vsem tem nisem imela seveda niti pojma, — je nadaljevala Natalka po kratkem molku, — niso mi bile znane lopovske namere mojega brata, ki se je čisto dobro izmazal. Pavel se je v gozdu osvestil in odšepal k svojemu prijatelju Hlometskemu, katerenlu je rekel, da ga je na lovu napadel ve-per in ga skoraj ubil. Potem je legel za osem dni v postelj. Med tem časom mu je Hlometski či-tal romane in ga prijateljski negoval. — Jaz nisem bila že nekaj let v tem lovskem dvorcu, kajti lov mi ne ugaja. Kaj pa bi tudi delala v tisti majhni hišici sredi gozda. — Da, — prijatelji moji, vi mi tega najbrž ne boste verjeli — tri noči se mi je sanjalo isto. — Sanjalo se mi je, da sem bila v gozdu in da sem videla par lepih fazanov. — Šla sem za njima, ptiča pa sta me privedla do mojega lovskega dvorca, skoz odprto okno sta zletela v sobo, jaz pa nisem mogla več za njima. — Tako sem si zaželela, da t)i šla enkrat tja in nekega dne sem se sama v svoji kočiji odpeljala v svoj dvorec. — Ko sem prispela tja, je bil Naprodaj Sveži sodi od žganja za vino se prodajo poceni. Buckeye Cooperage Co. 2500 E. 33 St. MA 5651 Frank R. Uible Frank R. Uible, ki kandidira za državnega poslanca na demokratski listi je bil rojen leta 1895. Leta 1919 je graduiral iz Ohio Wesleyan kolegija in leta 1927 iz Western Reserve odvetniške šole. Za časa vojne je služil v Ameriški armadi. Od leta 1927 prakticira odvetništvo v Clevelandu. Leta 1932 je bil izvoljen v državno zbornico in leta 1934 je bil ponovno izvoljen. Leta 1935 in 1936 je bil vodja demokratične stranke v zbornici.—(Oglas) I—I" m i i i i i — VABILO NA — !1! # BANKET v proslavo 15-letnice dr. Collinwoodske Slovenke, 22, SDZ i v SOBOTO, 10. OKTOBRA, 1936 v Slovenskem Domu na Holmes Avenue Začetek ob 7:30 zvečer. Vljudno je vabljeno cenjeno občinstvo in društva ODBOR. ITI ® I I w I I t—i » t—-I *'■' I I I ""II™I e in e 3! FISH FRY VSAKI PETEK v SLOV. DRUŠT. DOMU 20713 Recher Ave. Vabljeni ste na dobro godbe. Izvrstna postrežba—Vsakovrstna pijača. Že večer. Zelo sem se začudila, ko sem že od daleč zagledala razsvetljena okna v pritličju, kjer se je nahajala velika soba. V mojem dvorcu je torej gorela luč. Jaz nisem strahopetna in radi tega mi ni prišlo niti na misel, da bi se obrnila. Potegnila sem svoj samokres in sem bila zelo radovedna, kakšno pustolovščino bom doživela. V bližnjem gozdičku sem stopila z okna in se previdno splazila do vhoda. Vrata so bila samo priprta. Odprla sem jih in vstopila. Tedaj sem zagledala neko zelo lepo mlado ženo, ki je sedela na zofi, — poleg nje pa je sedel mlad, vitek moški. Sedela sta šepetala med seboj, se božala in poljubljala, meni pa se je zdelo, kakor da sta večkrat spregovorila ime Soltikov.. Na mizi pred njima se je nahajala večerja, nekaj steklenic vina, v vazi pa je bila gozdna vrtnica, ki je bila najbrž šele pred kratkim utrgana. To sta bila torej moja fazana, ki sem jih videla v sanjah. Sedaj sem vedela, da so moje sanje nekaj pomenile. Ravno ko sta se strastno objela, sem odprla vrata. Stala sem pred njima. Mila krikne in plane. Tudi Apraskin se je vzravnal in me kljubovalno gledal v oči ter vpraša: — Kdo ste in česa želite tukaj? — Mislim, — sem odvrnila s smehljajem na ustnah, — da i-mam jaz več vzroka, da bi vas to vprašala. Ta hiša je namreč moja last in kolikor se sporni- njam sem zaklenila vrata, da bi ne mogel nihče vstopiti. Apraskin prebledi. — Vi ste torej kneginja Natalka Soltikovna, lastnica tega dvorca ? — D.a V tem trenutku je Apraskin pokleknil. Mila je pordečila in tudi pokleknila. Držala sta se za roke in nista mogla spregovoriti niti besedice. Jaz sem ju mimo gledala in jima rekla: — Vstanita, moja mala fazana! — V sanjah sem vaju videla, — vem, da nista hudobna človeka in da mi bosta pojasnila, kako sta prispela v moj dvorec in zakaj sta se tukaj skrila. In mlada človeka sta mi pripovedovala o vsem, kar sta doživela. Pripovedovala sta mi o svoji ljubezni in o tem, kako šo ju preganjali, potem pa je Apraskin strgal ovoj z očesa in \%klik nil med solzami: — Poglejte, kneginja, za to-le sem lahko hvaležen vašemu bratu! Ko sem slišala te besede, sem vztrepetala in solze so mi zalile oči. Apraskin mi je pripovedoval o podlem bratovem načrtu. Sram me je bilo mojega brata. Moj sklep pa je bil storjen. Bog mi je v sanjah pokazal ta par in me pripeljal v dvorec, kjer sem ga našla. Mar to ni bilo dovolj ? Bog me je izbral in me postavil za za-ščitnico tega mladega para — jaz sem morala pomagati Apraskinu in Mili. Odpeljala sem ju iz malega lovskega dvorca in ju sprejela kot gosta v svojem dvorcu. Vzljubila sem ju. ' Prepričala sem se, da sta to' dobra, poštena in zvesta člove- i ka, poklicala sem Lebruna in se j z njim posvetovala, kako bi ji- i ma pomagala in omogočila živ- i Ijenje v bodočnosti. i Kaj pa je dejal moj upravitelj? Poglejte ga, tam-le sedi, naj sam pove, kaj mi je dejal ? — Mon Dieu vzklikne Le-brun. — Kneginji sem svetoval dabi dala to malo najemniško hišo Apreskinu in Mili, ker sem bil prepričan, da bi nihče ne mogel tako gospodariti temu pre-moženju, kakor ta dva. — Posestvo je bilo zelo zapuščeno, ko sta se Apreskin in Mila priselila semkaj. Sedaj pa so vsa polja obdelana, povsod raste žito. Krave in ostala domača živina je v najlepšem redu, z e-no besedo: — Apraskin in Mila sta naredila iz zapuščenega zemljišča najvzornejše gospodarstvo. — Ali ju Pavel Soltikov ni več preganjal? — Ne! — je vzkliknila Natalka. — Moj brat Pavel ni vse do svoje smrti niti slutil, kdo sta moja najemnika. Za Apraskina se pa sploh ni več zanimal, kajti vedel je, da bi ga enooki mladi mož mogel tožiti. Zato pa si je Barjanski tembolj prizadeval, da bi se pomiril z mladim parom, kajti Apraskin je bil sedaj najemnik in Barjanskemu se ne bilo treba več sramovati zetovega uboštva. Nekega dne — bila sem ravno v gosteh pri svojih najemnikih — se je ustavila pred hišo neka kočija, Apraskin pa K ^ Mili: — Tvoji stariši so se li, ali jih hočeš videti? Modre oči mlade žene ^ zasvetile, Mila se je vzM in jezno odgovorila: — Ti ljudje niso več raop riši! Prodati so me hoteli, so naju hoteli, nameravali so ^ ponižati v tvojih očeh. maram, da bi prestopili pwS jine hiše, — ne maram F ti! . K 1*0 Tedaj pa je pograbil bič in se postavil na pr^S vojak, ki stoji na janskega kočija pa se je la pred hišo. ^ — Moj dragi zet, •— J cal Barjanski s svojega — naposled te zopet vi^' (Dalje prihodnjič) Naprodaj Trgovina z pivoni, in slaščicami; jamči se prometa na teden: se di sodeležnika; vprašajte . in 11 uro zjutraj; Clair Ave. Oglašajte v — ^ "Enakoprow""* 'k S %l VAŠ VID! RABITE SIGHT-SAVING LUČI Vi 110 zapravljalo doiinr luimonomn. To-