ORLA
B a s e n.                                                                                                      H
Star orel je učil mladega letati.                                                         ¦
Prcden sta izletela iz gnezda,  je stari kratko in jasno poučil mla-     I
dega:   »Letaj polagoma,   toda kar se da visoko.    Pa vztrajen bodi!   Saj     ¦
si orel!«                                                                                                     1
In zletela sta.   V velikih krogih sta se dvigala više in više in sta    ¦
plula veličastno pod sinjim nebom,  stari spredaj,  mladi, posnemajoč ga     I
v vsem, pa zadaj.                                                                                      I
Toda mladi orel je kmalu oslabel in mu je že skoraj tesno  priha-     I
jalo v tistih nebotičnih višavah.   Začel je pešati.   Toda stari mu počitka ,   ¦
ni dovolil: »Kvišku, više!« je zavpil resno.                                                I
Mladi  je   zopet  poizkusil,  toda kmalu je zopet začutil upehanost.     I
»Ne morem več!« je vzdihnil.                                                                   fl
»Više, le više!  Kaj nisi  orlovega  rodu?«   mu je prigovarjal  stari.    fl
Mladi je umolknil, napel zopet vse sile . , . in glej,   vztrajal je, do    H
konca vztrajal.                                                                                         H
Ko sta se vračala na večer h gnezdu,   mladega  stari ni  pohvalil,    V
pač pa zadovoljno pristavil:   »Viš, na prvi mah si dokazal samsebi,  da     I
za orle ne veljata besedici ,ne morem'. Vztrajati je treba!«                       ¦
Jan Fr. Hruška — Jožef Gruden ------°-^S»=^-°------                                                M