Številka S				November 1.985 ^
				
Delegati!
DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC POTREBUJETE TUDI NA SEJI VAŠE DELEGACIJE IN SKUPŠČINE, ČE BOSTE DELEGIRANI NA SEJO, ZATO GA NA SEJO VZEMITE S SEBOJ.
Vsebina:	
Gradivo za:	stran:
— 14. skupno zasedanje	
vseh zborov	
Občinske skupščine Litija	
— 25. sejo	s ! i
zbora združenega dela	\ \
in zbora krajevnih skupnosti	\ ,
Občinske skupščine Litija	37
14. skupno zasedanje vseh zborov Občinske skupščine Litija
12. novembra 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani Občinske skupščine Litija, Jerebova ulica 14.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1. a) Ugotovitev sklepčnosti zborov
b) Izvolitev dveh overitejev zapisnika
c) Potrditev zapisnika 2. seje Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora
d) Predlog dnevnega reda
2. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990
3. Osnutek družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990
4. Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 — 1990 v letu .1986
5. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990 v letu 1986
6. Kadrovske zadeve
7. Predlogi in vprašanja delegatov
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko Pintar
točka lc
IZVLEČEK
iz zapisnika 2. seje zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija.
Sejo je vgdil preJfakdn^fll^J^^^cupščine Branko Pintar, zboru združeneg|(.dela je predsejjovaj delegat Franci Berčon, družbenopolitičnemu zboru pa delegat Mirko Kaplja,
Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej.
Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je dal v razpravo predlagani dnevni red s tem, da se uvrsti kot 6. točka KADROVSKE ZADEVE. Razprave ni bilo ter sta zbora soglasno sprejela naslednji dnevni red:
1. a) Ugotovitev sklepčnosti
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
c) Potrditev zapisnikov 12. in 13. skupnega zasedanja vseh zborov
2. Informacija o gospodarjenju organizacij združenega dela v I. polletju 1985
3. Poročilo o uresničevanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah v občini Litija
4. Predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju
5. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990
6. Kadrovske zadeve
7. Vprašanja in predlogi delegatov.
8. Predlog za podelitev listine o priznanju enoti JLA.
K l/a
Mandatno imunitetna komisija zbora združenega dela je poročala, daje od 27 delegatskih mest na seji navzočih 15 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz naslednjih delegacij:
1. TOZD Industrija apna Kresnice
2. KOP Komunala Litija
3. Mizarstvo Gabrovka
4. TOZD Transportne naprave Dole
5. Gostinsko podjetje Litija
6. TOZD Gozdni obrat Litija
7. TOZD Pletilja Litija
8. Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole
9. VI. konferenca delegacij
10. VII. konferenca delegacij
11. Kovina Šmartno
12. Obrtno združenje Litija.
Predsedujoči družbenopolitičnega zbora Mirko Kaplja je poročal, da je od 22 delegatov na seji navzočih 14, odsotnost so opravičili: Ivan Belec, Hilda Bole, Jani Jerant, Janez Kos in Franc Mali. Odsotnosti niso opravičili: Jože Dolšek, Andrej Krhlikar in Tone Zupančič.
Seje so se udeležili tudi:
1. Zvonimir Bric, predsednik izvršnega sveta
2. Eva Kovic, predsednica zbora krajevnih skupnosti
3. Janez Baš, direktor KOP Komunala Litija
4. Karlo Lemut, Tone Pavliha, Marjan Mali — člani izvršnega sveta.
5. Slavko Palčič, v. d. direktorja občinske uprave za družbene prihodke.
K 1/b
Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Franci Kajba in Franci Berčon.
K 1/c
Skrajšani zapisniki 12. in 13. skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine so bili objavljeni v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85, sekretar občinske skupščine Tine Brilej je podal informacijo o izvajanju sklepov ter povedat, da bo predlog dolgoročnega plana občine izdelan do konca meseca oktobra in predložen na seje zborov v decembru 1985. Predlog za ustanovitev komisije za varstvo okolja še ni izdelan in bo predložen na naslednjo sejo zborov občinske skupščine. V 6. točki zapisnika 13. skupnega zasedanja vseh zborov je treba popraviti besedilo pri sklepu št. 1, kjer se mora glasiti, da zbori občinske skupščine poročila ne sprejemajo.
Razprave ni bilo ter sta zbora soglasno z ločenim glasovanjem sprejela
SKLEP: Zbora sprejemata in potrjujeta zapisnik 12. in 13. zasedanja vseh zborov občinske skupščine Litija s popravkom 1. SKLEPA v 6. točki 13. skupnega zasedanja vseh zborov, kjer se beseda »se« zamenja z besedo »ne«.
K 2.
Informacija o gospodarjenju OZD v I. polletju 1985 je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85, obrazložil jo je član IS Karto Lemut.
V razpravi je predsednik občinske skupščine Branko Pintar opozoril na višjo rast OD v TOZD Zdravstveno varstvo od rasti OD v gospodarstvu, ob tem, da Občinska zdravstvena skupnost ponovno izkazuje izgubo. Nadalje je predlagal, da se nekateri podatki in besedilo v informaciji'uskladijo. Predlagat je tudi, da bi OZD dale poudarek tehnološki posodobitvi in večji kvaliteti dela. Delegatka DPZ Vida Vukovič je opozorila, da je dohodek rasel počasneje kot v SR Sloveniji, kar lahko pomeni počasnejši razvoj glede na S RS, zato je treba sprejeti ukrepe za povečevanje dohodka. Predlagala je tudi, da se še nadalje spremlja položaj v negospodarstvu, saj so se osebni dohodki popravili. Povedala je tudi, da predsedstvo OK ZKS meni, da je treba vsem izvajalcem v družbenih dejavnostih zagotoviti boljše osebne dohodke in opozorila na zmanjševanje akumulacije, naraščanje stroškov in razbremenitev OZD, ki so se spet povečale. Delegatka Predilnice Sonja Šter je podala pripombo delegacije, ki ugotavlja, da je rast sredstev za akumulacijo počasnejša kot lani, obenem pa se je delež akumulacije v dohodku v prvem polletju zmanjšal. To kaže, da so obremenitve gospodarstva povečujejo. Delegacija meni, da je treba gospodarstvo razbremeniti oziroma zmanjšati obveznosti. Delegat DPZ Stane Hrovat je opozoril, da dve OZD ne dosegata planiranega izvoza in predlagal, da izvršni svet v zvezi s tem ustrezno ukrepa. Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je obrazložil napako pri pisanju teksta v poglavju 1.2 »Porabljena sredstva« in posredoval pravilno besedilo. Nadalje je podal obrazložitve v zvezi z odpravljanjem izgub v občinski zdravstveni skupnosti, zaposlovanju v negospodarstvu in podprl predlog za tehnološko posodabljanje delovnih procesov v OZD. Glede obremenitve OZD je povedal, da dodatnih obremenitev za združeno delo nismo sprejemali v občini, razen povečanja stopnje iz BOD za izboljšanje osebnih dohodkov v izobraževanju in sanacijo izgub v občinski zdravstveni skupnosti. Druge obremenitve gospodarstva izvirajo iz republike in federacije. Podal je tudi vzroke, ki ovirajo izvoz v Kovini in KZ Gabrovka—Dole. Predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bric je pojasnil, da gre iz združenega dela naše občine le 30% za dejavnost TOZD Zdravstveno varstvo Litija, vsa ostala sredstva pa se porabijo za storitve Kliničnega centra oziroma ostalih bolnišnic.
Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednje
SKLEPE:
1. Zbora sprejemata informacijo o gospodarjenju organizacij združenega dela v I. polletju 1985, skupno z ugotovitvami in zaključki izvršnega sveta občinske skupščine.
2. Zbora pozivata OZD, da si še vnaprej prizadevajo dosegati dobre rezultate gospodarjenja. Še posebno pomembno je povečevanje dohodka in akumulacije ter zmanjševanje stroškov. OZD naj še več pozornosti posvetijo tehnološkemu posodabljanju in večji kvaliteti dela.
3. Izvršni svet naj spremlja gibanje sredstev v skupni porabi, predvsem pa problematiko izgub v občinski zdravstveni skupnosti in gibanje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih.
■ >'■■«       -1(r,.. K3.
Poročilo o uresničevanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah v občini Litija je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85, uvodno obrazložitev je posredoval član izvršnega sveta Tone Pavliha.
Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo in opozoril na možnosti velikih nesreč na glavnih prometnih žilah, na železnici in cesti, na razlitje naftnih derivatov, iztirjenje vlakov itd.
Razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednje
SKLEPE:
1. Zbora sprejemata poročilo o uresničevanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah v občini Litija, ter
2. Zbora sprejemata še naslednje ugotovitve, priporočila in sklepe:
1) Zbori podpirajo usmeritve in naloge iz poročila za nadaljnji razvoj tega sistema kot dela družbene samozaščite ter za krepitev organiziranosti, pripravljenosti in odgovornosti vseh subjektov in vsakega posameznika za učinkovito preprečevanje naravnih in drugih nesreč, ter za zmanjšanje in odpravljanje njihovih posledic.
2) Zbora priporočata vsem samoupravnim organom, organizacijam, skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom, da redno spremljajo in ugotavljajo nevarnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter. tekoče ocenjujejo in izpolnjujejo organiziranost in pripravljenost za preventivno delovanje ter za zaščito in reševanje ob nesrečah. Zlasti naj vgradijo v svoje srednjeročne in dolgoročne plane razvoja naloge, ki so pomembne za učinkovito zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3. Na vseh ravneh je treba razvijati in krepiti politično mobilizacijsko vlogo družbenopolitičnih organizacij, posebno pri ustvarjanju pogojev za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin pred naravnimi in drugimi nesrečami. Težišče akcij mora biti v neposrednih bivalnih in delovnih okoljih z namenom, da se, če je potrebno, že ob nastanku nesreče hitro mobilizira celotni potencial družbenih sil in sredstev neposrednega bivalnega oziroma delovnega okolja.
4. Posebno pozornost namenjati samozaščitnemu obveščanju in usposabljanju delavcev posebno tistih, ki neposredno opravljajo delo s povečano nevarnostjo' nesreč pri katerih lahko pride zaradi malomarnosti, nepazljivosti in podobnih razlogov, do ogrožanja varnosti ljudi ali do velike gmotne škode.
5. Krajevne skupnosti naj še nadalje razvijajo svojo obrambno in samozaščitno organiziranost in pripravljenost, da bodo tudi v najtežjih primerih naravnih in drugih hudih nesreč sposobne učinkovito mobilizirati in usmerjati pri delovanju vse razpoložljive sile in sredstva za zaščito in reševanje na svojem območju. Kadrovsko je treba
■ okrepiti štabe za civilno zaščito in jih usposobiti za delovanje. Pospešiti je treba tudi vse oblike sodelovanja med krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami in skupnostmi na področju varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami.
K 4.
Predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85, obrazložitev je podal predsednik občinske skupščine Branko Pintar in odprl razpravo, vendar je ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednja
SKLEPA:
1. Zbora sprejemata samoupravni sporazum o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju.
2. Za podpis samoupravnega sporazuma zbora pooblaščata predsednika občinske skupščine Branka Pintarja.
K 5.
Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 so prejeli vodje delegacij, uvodno obrazložitev je podal v. d. načelnika občinske uprave za družbene prihodke Slavko Palčič.
Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo in predlagal, da se določi rok javne razprave. Razpravljali so delegati družbenopolitičnega zbora Branko Pintar, Stane Hrovat, Vida Vukovič in Franci Kajba. Po razpravi sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednje
SKLEPE: *^   ^' »'
1. Zbora sprejemata osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 in ga dajeta v javno razpravo do 20. 10. 1985 s tem, da se predlog dogovora predloži zborom občinske skupščine na seji dne 3. decembra 1985.
2. Javno razpravo naj organizira OK SZDL preko KK SZDL, Občinski svet zveze sindikatov v združenem delu ter Obrtno združenje med zasebnimi obrtniki.
3. Pripombe iz javne razprave bo usklajevala občinska uprava za družbene prihodke, ki bo vodila tudi aktivnosti pri usklajevanju v odboru udeležencev dogovora.
K 6.
Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve so bili posredovani delegatom na seji. Razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednje
SKLEPE:
1. Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: Derenda-—Vatovec Vera, Gombač—Gluhak Magda, Kumer Tanja, Majstorovič Nada, Temlin Miriam, Zalar Antonija in Žužek Metod.
2. V delavski svet TOZD Zdravstveno varstvo Litija se imenuje Alek-sa Železnika za obdobje do spomladi 1986, ko mu poteče delegatski mandat, v odbor samoupravne delavske kontrole pa Nado Pintar do spomladi 1986, ko ji poteče delegatski mandat.
3. V Pokrajinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ljubljanske pokrajine Andrej Ambrožič za predsednika in Davorin Mežnarič za člana, razreši pa se članstva Zofijo Barbič.
K 7.
Delegat družbenopolitičnega zbora Ivan Cimerman je vprašal zakaj cesta Jevnica — Kresnice — Litija po poškodbah zaradi neurja na nekaterih odsekih še ni popravljena.
K 8.
Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je podal predlog Predsedstva občinske skupščine, da se enoti JLA, ki je gradila vodovod v krajevni skupnosti Primskovo, podeli listino o priznanju. Predlog je obrazložil in predlagal, da bi listino enoti podelili takoj, ne pa šele ob občinskem prazniku. Razpravljali so delegati družbenopolitičnega zbora Stane Hrovat, Vida Vukovič, Mirko Kaplja in Jože Grošelj.
Po končani razpravi sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednje
SKLEPE:
1. Enoti JLA, kije gradila vodovod na Primskovem, se podeli listina o priznanju občine Litija.
2. Podelitev listine naj se izvede na sedežu enote JLA na Vrhniki.
3. Podelitev listine bo izvedla delegacija v sestavi: predsednik občinske skupščine Branko Pintar, predstavnik krajevne skupnosti Primskovo, načelnik oddelka za ljudsko obrambo in predstavnika Občinske konference ZSMS ter Občinske konference SZDL Litija.
Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je podal predlog Predsedstva OS, da bi družbenopolitični zbor v drugi polovici novembra letos na posebni seji obravnaval projekt organizacije in vsebine nalog
pri pripravah na splošne volitve, ki bodo spomladi leta 1986. Družbenopolitični zbor je predlog »prejel. Seja je bila končana ob 13.40 uri.
točka 2
Predlog
Na temelju 38., 39., 40., 41., 137. in 138. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 1/80), sklepajo udeleženci:
Skupščina občine Litija, Izvršni svet Skupščine občine Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Občinski svet Zveze sindikatov Litija, Občinska izobraževalna skupnost Litija, Občinska skupnost otroškega varstva Litija, Občinska kulturna skupnost Litija, Občinska telesno-kulturna skupnost Litija, Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija, Občinska zdravstvena skupnost Litija, Občinska skupnost za zaposlovanje Litija, Občinska raziskovalna skupnost Litija, Samoupravna cestna skupnost Litija, Samoupravna komunalna skupnost Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost Litija, Kmetijska zemljiška skupnost Litija, Skupnost za varstvo pred požari Litija, Sklad za gospodarski razvoj občine Litija, Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija, Območna vodna skupnost Ljubljanica-—Sava Ljubljana, Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana, Samoupravna cestna skupnost SR Slovenije Ljubljana, Sklad stavbnih zemljišč občine Litija, Medobčinska gospodarska zbornica* občin ljubljanskega območja, Občinska energetska skupnost za občine Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Predilnica Litija, Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnjarna Šmartno, Lesna industrija Litija, Lesna industrija Litija TOZD Mizarska proizvodnja Litija, Lesna industrija Litija TOZD Proizvodnja plastike Litija, Lesna industrija Litija TOZD Furnirska proizvodnja Litija, Lesna industrija Litija TOZD Žagarska proizvodnja Litija, SGP Slovenija-cesteTehnika Obnova TOZD Industrija apna Kresnice, Kovina Šmartno, Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija, Tekstil TOZD Pletilja Litija, Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole, IIP Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole, Kmetijska zadruga Litija, Gozdno gospodarstvo TOZD Gozdni obrat Litija, SGD Beton Zasavje TOZD Gradmeta! Litija, Gostinsko podjetje Litija, Mizarstvo Gabrovka, Mizarstvo Litija, Komunalno obrtno podjetje Komunala Litija, Elektro Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana okolica, Elektro Ljubljana TOZD Elektro Trbovlje, Elektro Ljubljana TOZD Elektro Novo mesto. Tovarna kovinske galanterije TOZD Proizvodnja kovinske galanterije Ljubljana, Elma Ljubljana TOZD Elektromaterial Čatež, Tiskarna Slovenija Ljubljana, Žito Ljubljana TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, Kartonažna tovarna Ljubljana TOZD Kartonaža Ljubljana, Pletenina Ljubljana, Avtomontaža Ljubljana TOZD Tovarna grelnih naprav Ljubljana, JATA Ljubljana TOZD Reja Ljubljana, GG Ljubljana TOK Zasavje Zagorje, GG Brežice TOK Gozdarstvo Radeče, Integral DO SAP TOZD Turbus Ljubljana, Integral DO SAP TOZD Ceprom Ljubljana, Integral DO SAPTOZD Servo Ljubljana, ŽG ŽTO Ljubljana TOZD za promet Zalog, ŽG ŽTO Ljubljana TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana, Podjetje za PTT promet Ljubljana TOZD PTT Ljubljana, Podjetje za PTT promet Ljubljana TOZD Telekomunikacije Ljubljana, Cestno podjetje Ljubljana TOZD Vzdrževanje Ljubljana, Mercator Rožnik -TOZD Golovec Ljubljana, Emona Merkur TOZD Centromerkur Ljubljana, Emona Merkur TOZD Maloprodaja Ljubljana, Merkur Kranj TOZD Prodaja na drobno Kranj, ABC Pomurka Galeb Ljubljana, Tekstil Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana, Tovarna obutve Peko Tržič, Borovo TOZD Maloprodaja Vukovar, Industrija usnja Vrhnika TOZD Maloprodajna mreža Ljubljana, Državna založba Slovenije Ljubljana, Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Tobak Ljubljana, Petrol Ljubljana DO Trgovina TOZD Trgovina na drobno Ljubljana, Ljubljanske mlekarne TOZD Mlekarne Ljubljana, Veterinarski zavod Ljubljana, Varnost TOZD Varovanje premoženja Ljubljana-
Moste, Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, Ljubljanska banka, Stanovanjsko-Komunalna banka Ljubljana, Beogradska banka Temeljna banka Ljubljana, Služba družbenega knjigovodstva Podružnica Ljubljana, Območna zavarovalna skupnost Triglav Ljubljana, Kompas TOZD Rent a car Ljubljana, Obrtno združenje Litija, Osnovna šola Dušan Kveder—Tomaž Litija, Osnovna šola Franc Rozman—Stane Šmartno pri Litiji, Osnovna šola Lojze Hostnik—Jovo Gabrovka, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Zdravstveni dom Domžale TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Vzgojnovarstvena organizacija Litija, Dom Tišje Šmartno, Center za socialno delo Litija, Lenarila Kamnik, Krajevna skupnost Litija—levi breg, Krajevna skupnost Litija—desni breg, Krajevna skupnost Hotič, Krajevna skupnost Jevni-ca, Krajevna skupnost Kresnice, Krajevna skupnost Sava, Krajevna skupnost Polšnik, Krajevna skupnost Jablaniška dolina, Krajevna skupnost Šmartno, Krajevna skupnost Štangarske Poljane, Krajevna skupnost Velika Štanga, Krajevna skupnost Vintarjevec, Krajevna skupnost Kostrevnica, Krajevna skupnost Ribče, Krajevna skupnost Primskovo, Krajevna skupnost Gabrovka, Krajevna skupnost Dole, Krajevna skupnost Vače
DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990
1. člen
Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Litija sprejemamo udeleženci skupne interese in obveznosti, ki so v obdobju 1986—1990 ključnega pomena za nadaljni in usklajeni družbenoekonomski razvoj občine.
Na osnovi skupno dogovorjenih nalog prevzemamo konkretne in posamezne naloge ter obveznosti in ukrepe za njihovo uresničevanje na področjih, ki jih je Skupščina občine Litija predhodno opredelila v smernicah za pripravo družbenega plana 1986—1990.
Temeljni nosilci planiranja se kot udeleženci tega dogovora obvezujemo, da bomo naloge in obveznosti, opredeljene v tem dokumentu, upoštevali ter vključevali v lastne planske dokumente.
L GLOBALNI CILJI
DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
2. člen
Družbenoekonomski razvoj občine Litija bo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 odvisen od doseženega razvoja na vseh področjih v občini, krepitve socialističnega samoupravljanja, temeljne politike družbenoekonomskega razvoja v planskem obdobju 1986—1990, razvojno tehnološke intenzivnosti proizvodnje in storitev, skladnosti razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter odgovornosti in aktivnosti udeležencev pri izvajanju nalog tega dogovora.
Izhajajoč iz tega, udeleženci dogovora opredeljujemo naslednje skupne interese in cilje družbenoekonomskega razvoja občine Litija za obdobje 1986—1990:
— razvijali in utrjevali bomo samoupravni in družbenoekonomski sistem, ki bo izhajal iz sprejetih odločitev v temeljnih sredinah; v ta namen bomo nenehno razvijali in utrjevali sistem obveščanja in informiranja tako na temeljni ravni kot na ravni družbenop- . olitične skupnosti;
— razvijali in zagotavljali bomo kvalitetno gospodarsko rast na osnovi posodabljanja proizvodnih procesov z uvajanjem nove sodobne tehnologije in inventivne dejavnosti, optimalne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, boljše in racionalnejše samoupravne organiziranosti in organizacije dela ter smoternih investicijskih vlaganj, kar vse bo omogočilo hitrejšo rast družbenega in osebnega standarda;
— zavarovali bomo kmetijska in gozdna zemljišča, opredeljena s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine Litija, usklajena s pozitivno zakonodajo ter zagotovili intenzivnost kmetijske in gozdarske proizvodnje;
— z razvojem gospodarskih in drugih dejavnosti bomo zagotovili nova delovna mesta tudi za zaposlovanje delavcev z višjo strokovno usposobljenostjo;
— intenzivirali bomo vključevanje organizacij združenega dela v mednarodno menjavo dela ter v okviru reprodukcijskih celot zagotavljali rast mednarodne menjave skladno s širšimi družbenimi usmeritvami;
— izvajali bomo ukrepe za racionalno rabo energije na vseh področjih in v tem sklopu ustrezno urejali tudi sistem ogrevanja stanovanjskih sosesk z usmerjeno družbeno gradnjo ob doslednem upoštevanju pogojev varstva okolja in urejenosti kraja;
— stalno bomo izboljševali rast družbenega in osebnega standarda delavcev in občanov, ki naj bo odvisen od rezultatov dela in gospodarjenja;
— s pospešenim razvojem manj razvitih krajevnih skupnosti bomo zagotavljali skladnejši razvoj občine ter z razvojem ustreznih gospodarskih dejavnosti omogočili zaposlovanje delavcev v odročnejših krajih;
— z razvojem komunalne infrastrukture bomo zagotovili pogoje za dvig kvalitete komunalnih storitev ter s komunalnim urejanjem industrijskih con ustvarili možnost za razvoj novih dejavnosti;
— razvijali bomo tesnejše in učinkovitejše povezovanje v regiji in republiki tako na gospodarskem kot družbenem področju;
— uresničevali bomo cilje povezovanja na enotnem jugoslovanskem tržišču za hitrejši razvoj občine;
— nenehno bomo povečevali obrambno in samozaščitno moč družbenopolitične skupnosti.
3. člen
Udeleženci dogovora bomo pri sprejemanju in izvajanju svojih planskih dokumentov zagotavljali izvajanje politike in naloje, opredeljene s tem dogovorom. V ta namen se bomo udeleženci dogovora aktivno vključevali v družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, s katerim bomo konkretneje opredeljevali naloge in obveznosti na posameznih področjih družbene reprodukcije ter združevali sredstva za ustvarjanje materialnih pogojev dela in razvoja in za financiranje redne dejavnosti.
V okviru srednjeročnega obdobja bomo z letnimi resolucijami o izvajanju srednjeročnega plana konkretneje opredelili naloge in obseg združevanja sredstev.
Udeleženci soglašamo, da v procesu oblikovanja svojih planskih aktov skladno z dogovorom vgradimo tudi nekatere skupne naloge in cilje, med njimi pa zlasti naslednje:
— povezovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti po načelu svobodne in neposredne menjave dela,
— spodbujanje združevanja sredstev in dela za razširjeno reprodukcijo na samoupravnih osnovah za hitrejši in celovitejši razvoj družbenopolitične skupnosti,
— pospeševanje dohodkovnega in poslovno-tehničnega sodelovanja gospodarstva v občini z gospodarstvom v regiji, republiki in širšem jugoslovanskem prostoru s ciljem večje dohodkovne uspešnosti in uveljavljanjem na domačem in tujem trgu,
— razvijanje obstoječih in novih proizvodnih programov, ki bodo pogojeni z večjim deležem vloženega dela in znanja,
— izboljšanje obstoječe kadrovske strukture zaposlenih delavcev z načrtnim izobraževanjem delavcev ob delu.
4. člen
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva občine bo v globalu rastel po poprečni realni letni stopnji 5%, medtem ko bo dohodek rastel po poprečni realni letni stopnji 4,5%.
Z razporejanjem dohodka bomo udeleženci zagotavljali skladen razvoj družbene reprodukcije. Sredstva za razširitev materialne osnove dela bodo naraščala hitreje od rasti dohodka, medtem ko bodo sredstva za skupno porabo zaostajala za rastjo dohodka najmanj za 5%, v skladu z opredelitvami širše družbene skupnosti pa se bo gibala rast sredstev za osebno in splošno porabo.
II. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA
5. člen
Udeleženci se bomo pri ustvarjanju in razporejanju dohodka zavzemali za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z družbenemi sredstvi. V ta namen bomo težili k optimalni izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, za kar najbolj racionalno porabo surovin in ostalega reprodukcijskega materiala ter za hitrejši razvoj in kadrovsko krepitev razvojnih služb.
Na teh osnovah je potrebno doseči zmanjšanje materialnih in drugih proizvodnih stroškov, da bodo porabljena sredstva (brez amortizacije) rastla počasneje od rasti celotnega prihodka, amortizacija pa po taki stopnji, da bo poleg razporejenega dela dohodka za krepitev materialne osnove dela omogočala zamenjavo zastarelih in fizično iztrošenih osnovnih sredstev ter hitrejšo modernizacijo in uvajanje sodobne tehnologije v proizvodnjo.
6. člen
Pomemben dejavnik gospodarske rasti bo pospešeno vključevanje organizacij združenega dela v rnednarodno delitev dela. Za doseganje ustreznejše dinamike strukture menjave in pokritja uvoza z izvozom bo:
— realna rast izvoza hitrejša od realne rasti družbenega proizvoda,
— povezovanje v reprodukcijskih celotah bo omogočilo kvalitetnejše vključevanje v mednarodno delitev dela in tako glede na strukturo gospodarstva v občini z direktnim in indirektnim izvozom ustvarjanje potrebnih deviznih sredstev za uvoz suro-. vin in ostalega reprodukcijskega materiala.
Udeleženci dogovora si bomo skozi celotno srednjeročno obdobje prizadevali, da v čimvečji možni meri potreben uvoz surovin in ostalega reprodukcijskega materiala ter uvajanje sodobne tehnologije nadomestimo z domačimi surovinami in reprodukcijskim materialom ter znanjem.
7. člen
V obdobju 1986—1990 bomo ob planirani gospodarski rasti dosegli postopno izboljšanje razmerij v delitvi družbenega proizvoda. Vse oblike porabe bodo naraščale počasneje od rasti družbenega proizvoda.
8. člen
Pri razporejanju čistega dohodka bomo udeleženci upoštevali zlasti:
— višino ustvarjenega dohodka in pogoje njegovega pridobivanja,
— prispevek živega dela pri ustvarjanju dohodka,
— učinkovitost upravljanja in gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije,
— družbeno dogovorjeno raven materialne in socialne varnosti delavcev,
— neporavnane obveznosti iz obdobja 1981—1985, ki se prenašajo kot obveznost v novo obdobje 1986—1990.
Pri tem bomo uresničevali takšna razmerja v razporejanju čistega dohodka, da bodo sredstva za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb naraščala počasneje od rasti dohodka.
Pred odločitvijo o dokončni razporeditvi čistega dohodka po zaključnem računu na sredstva za osebne dohodke, skupno porabo, razširitev materialne osnove dela in rezerve bomo udeleženci dogovora zagotovili sredstva za poravnavo obveznosti iz sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ki so usklajene v tem dogovoru in povzete v družbenem planu občine Litija 1986—1990.
9. člen
Tiste organizacije združenega dela, ki imajo v virih sredstev velik delež bančnih sredstev, bodo pri razporejanju dohodka sorazmerno več sredstev namenjale za enostavno reprodukcijo, upoštevajoč pri tem njihove specifičnosti poslovanja.
10. člen
Udeleženci zagotavljamo.da bomo z boljšim tekočim delom in aktiviranjem minulega dela ustvarili takšen dohodek, da bo ob predvidenih razmerjih razporejanja dohodka zagotovljeno naraščanje življenjskega ter v okviru tega tudi družbenega standarda.
11. člen
V kolikor v tem dogovoru predvidena razmerja ne bodo uresničena, bomo udeleženci sprejeli posebne letne dogovore in z njimi skladno s tekočo ekonomsko politiko podrobneje opredelili izvajanje sprejetih usmeritev tega dogovora.
III. ZAPOSLOVANJE
' 12. člen
Zaradi izredno hitre rasti zaposlovanja delavcev izven območja občine, bomo udeleženci dogovora posebno skrb namenili uvajanju novih proizvodnih programov in razvoju novih dejavnosti, kar bo omogočilo zaposlovanje novih delavcev predvsem višje strokovne usposobljenosti in upočasnilo rast zaposlovanja izven občine.
Zaposlenost se bo povečala v srednjeročnem obdobju poprečno letno za 1,7%, produktivnost dela pa za 2,5%, izhajajoč iz načrtovanih investicij in uvajanja sodobne tehnologije.
Zaposlovanje na področju negospodarstva bo le v primerih, ko bo šlo za razširitev dejavnosti, ki je družbeno verificirana.
Omejevali bomo tudi nadaljno rast zaposlovanja na administrativnih delih v gospodarstvu in negospodarstvu.
Poleg novih zaposlitev z odpiranjem novih delovnih mest pa bo v naslednjem srednjeročnem obdobju za nadomestne potrebe podana možnost za zaposlitev okrog 250 delavcev.
13. člen
Udeleženci si bomo prizadevali, da bomo do konca srednjeročnega obdobja z izvajanjem politike zaposlovanja dosegli naslednjo strukturo zaposlenih:
— z visoko 1,9% oz. 97 delavcev,
— z višjo izobrazbo 4% oz. 204 delavce,
— s srednjo izobrazbo 20% oz. 1020 delavcev,
— z ozkim profilom 74,1% oz. 3780 delavcev.
Realizacijo predvidene izobrazbene strukture zaposlenih bomo dosegli:
— z intenzivnejšim izobraževanjem že zaposlenih delavcev ob delu in iz dela,
— s štipendiranjem dijakov in študentov:
a) z dodeljevanjem kadrovskih štipendij,
b) z dodeljevanjem štipendij iz združenih sredstev, ki se bodo združevala pri Skupnosti za zaposlovanje Litija.
Udeleženci dogovora bomo za štipendiranje združevali sredstva po stopnji 0,5%. Osnova za obračun je BOD. Ob tem bomo letno preverjali stopnjo združevanja glede na potrebe združenega dela po štipendiranju iz združenih sredstev.
14. člen
Za uresničevanje nalog na področju zaposlovanja in izobraževanja bomo udeleženci ustrezno organizirali in zagotovili učinkovito izvajanje strokovnih nalog kadrovske politike.
15. člen
Udeleženci bomo pri zaposlovanju novih delavcev dosledno upoštevali določila samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju.
Zaradi vse večje problematike zaposlovanja delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo si bomo udeleženci prizadevali za ustvarjanje pogojev za zaposlovanje teh delavcev tudi z združevanjem sredstev za izgradnjo objektov in uvedbo ustrezne proizvodnje ter prekvalifikacijo delavcev.
Pri zaposlovanju novih delavcev bomo posebno pozornost namenjali tudi delavcem, ki se bodo vračali iz začasnega dela v tujini.
16. člen
Udeleženci si bomo preko Zavoda za izobraževanje in kulturo prizadevali, da v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti organiziramo nekatere oblike usmerjenega izobraževanja za mladino in odrasle zaradi večjega interesa združenega dela.
17. člen
Da bi izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih in si pridobili potrebne deficitarne strokovne kadre, bomo udeleženci v srednjeročnem obdobju združevali sredstva za nakup kadrovskih stanovanj, s katerimi bomo reševali stanovanjska vprašanja deficitarnih kadrov na območju občine Litija, za katere bodo interes izražali udeleženci dogovora.
Sredstva bomo združevali pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija.
IV. NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA 1. Zemljiška politika
18. člen
Udeleženci bomo z izvajanjem zemljiške politike sledili namenski in racionalni rabi prostora. , *
Pri izvajanju zemljiške politike bomo izhajali iz opredelitev v prostorskem delu družbenega plana in pri tem upoštevali zlasti naslednje kriterije:
— ohranjali bomo trajno varovana kmetijska zemljišča in z izvajanjem programov hidro in agromelioracij ter zložb zemljišč ustvarili pogoje za intenzivno izrabo kmetijskih zemljišč. V ta namen bo Kmetijsko zemljiška skupnost izvedla v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Litija oziroma Kmetijsko zadrugo Gabrov-ka sledeče hidromelioracije in komasacije: Črni pptok — Podroje — Vintarjevec, Sobrače — Ješče — Pusti Javor.—- Ra-dan[a vas, Hotič, Gradiške Laze —Jablanica — Cerovica, Tlaka, Smarska Dobrava in Cerkovnik. Tu bo izvedena tudi arondacija na površini 670 ha in agromelioracija v površini 900 ha;
— usmerjali bomo preko Kmetijske zemljiške skupnosti manj kvalitetna in zaraščena kmetijska zemljišča predvsem v hribovitih predelih v urejanje pašnikov ter s tem v zvezi pospeševali ustanavljanje pašnih skupnosti;
— preko Kmetijske zemljiške skupnosti bomo pospešili priprave za izdelavo agrokarte, s katero bomo ugotovili proizvodnost kmetijskih zemljišč, kar bo osnova za vlaganja v izboljšanje kmetijskih zemljišč in večjo kmetijsko proizvodnjo;
— s prostorskim planom bomo posebej opredelili in določili varovalna območja vodnih virov za oskrbo prebivalstva in drugih porabnikov z vodo;
— stanovanjsko gradnjo bomo izvajali praviloma v okviru večjih stanovanjskih sosesk na komunalno urejenih zemljiščih, da bi se s tem izboljšala izraba razpoložljivega prostora in dosegla večja urejenost in varstvo okolja;
— infrastrukturni irt proizvodni objekti, vključno z rezervatom za industrijsko cono, bodo praviloma grajeni na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko dejavnost in so opredeljena v prostorskih sestavinah plana; ,
— z intenzivnim izvajanjem programov agro in hidromelioracij ter zložb zemljišč bomo nadomeščali kmetijska zemljišča, ki so za-, radi nadaljnega razvoja družbenopolitične skupnosti po dolgoročnem planu in srednjeročnem planu namenjena za izgradnjo infrastrukturnih in proizvodnih objektov, vključno z rezervati za industrijske in obrtne dejavnosti.
19. člen
V fazi razvoja gospodarskih in drugih dejavnosti bo skladno z dolgoročnim planom »LITIJA 2000« nekaterim zemljiščem spremenjena namembnost uporabe.
Potencialni koristniki tega zemljišča bodo zagotovili sredstva za ustrezno nadomestitev oziroma ureditev drugega zemljišča za kmetijsko proizvodnjo.
20. člen
Strategija razvoja posameznih področij in dejavnosti v prostoru občine je opredeljena v dolgoročnem planu občine Litija 1986—2000 »LITIJA 2000«.
21. člen
Kmetijska zemljiška skupnost občine Litija bo kot udeleženka dogovora skrbela za smoterno izrabo kmetijskih in gozdnih zemljišč, tako da bo:
— ohranjala kmetijske površine izven mestnega območja za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo;
— načrtno odkupovala prosta kmetijska zemljišča in jih prioritetno namenjala za nadomestilo nosilcem kmetijske dejavnosti v družbenem in zasebnem sektorju, ki so svoja zemljišča izgubili zaradi urbanizacije;
— skrbela za melioracijske posege t. j. agro in hidromelioracijo in stabilizacijo labilnih kmetijskih zemljišč,-
— skrbela za optimalno izrabo zaraščajočih kmetijskih zemljišč in jih namenjala za kmetijsko (pašniško) dejavnost ali za gozdarsko proizvodnjo;
— zagotovila smoterno rabo kmetijskih zemljišč v območju vodnih virov in zajetij.
2. Kmetijstvo
22. člen
V občini bo v naslednjem srednjeročnem obdobju kmetijstvo deležno posebne pozornosti v cilju doseganja čimvečje proizvodnje tudi na dolgoročnih kooperacijskih odnosih z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci glede naročene tržne proizvodnje. Kmetijska politika bo usmerjena predvsem v:
— pospeševanje razvoja hribovskih območij;
— optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti;
— povečano učinkovitost pospeševalne službe;
— večjo proizvodnjo mleka, mesa, krme in drugih kmetijskih pridelkov.
Tako naj bi v obdobju 1986—1990 dosegli 4% poprečno letno stopnjo rasti kmetijske proizvodnje; v okviru te rasti se bo proizvodnja mleka povečala za 5% letno, proizvodnja mesa pa za 2,5%.
Perutninska proizvodnja, ki bo v družbenem in zasebnem sektorju potekala v kooperaciji z delovno organizacijo JATA Zalog, se bo povečala po poprečni letni stopnji 5%.
Delovna organizacija JATA Zalog za razvoj svoje proizvodnje in ekonomičnejše poslovanje načrtuje v tem obdobju izgradnjo mešal-nice umetnih krmil v Kresnicah.
Predvsem si bomo prizadevali za boljšo izrabo razpoložljivih kmetijskih površin, tudi z izvajanjem komasacije zemljišč, da bi za potrebe občine Litija in delno tudi za potrebe mesta Ljubljana zagotovili dogovorjene količine živil in povečali tržno kmetijsko proizvodnjo.
23. člen
Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bo z načrtno politiko pospeševal kmetijsko proizvodnjo tako v družbenem kot zasebnem sektorju, kjer poteka naročena tržna proizvodnja in svoja sredstva usmerjal predvsem tja, kjer bodo dala največje učinke v tržni proizvodnji.
V ta namen bo zagotavljal ustrezna sredstva za:
— regresiranje oziroma delno kritje stroškov naravnega in umetnega osemenjevanja,
— regresiranje nabave semen, plemenske živine in umetnih gnojil,
— regresiranje oziroma delno kritje stroškov zavarovanja živine in kmetijskih posevkov oziroma nasadov,
— regresiranje izdelave projektov za izgradnjo hlevov in silosov ter malih melioracij, s čimer bo povečana tržna kmetijska proizvodnja,
— regresiranje kmetijskih proizvodov (mesa in mleka),
— sofinanciranje kmetijsko pospeševalne službe in '
— financiranje izobraževanja kmetov in kmečke mladine.
24. člen
Kmetijska zadruga Gabrovka Dole in Kmetijska zadruga Litija bosta kmetijsko dejavnost v družbenem,kot tudi v zasebnem sektorju usmerili predvsem v pospeševanje in posodabljanje kmetijske proizvodnje, da se doseže večja načrtnost in poveča obseg tržne proizvodnje v kmetijstvu.
Poudarek bo na skupnem zadovoljevanju potreb s ciljem optimalne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in naravnih danosti.
Razvoj primarne proizvodnje bo usmerjen v govedorejo, prašičerejo, perutninarstvo in sadjarstvo. Na področju govedoreje bo posebna pozornost namenjena tako proizvodnji mesa kot mleka.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo v občini sledili usmeritvam širše družbenopolitične skupnosti in uvajali ovčerejo in kunčerejo; prvo predvsem v hribovitih območjih. Razvoj teh dveh dejavnosti pa bo pogojen na osnovi kooperacijskega sodelovanja z ustreznimi organizacijami združenega dela.
Z občinami v zasavski in ljubljanski regiji, še posebno pa z občino Ljubljana — Moste — Polje bo sklenjen dogovor, s katerim bodo ugotovljeni skupni interesi občin v v obdobju 1986—1990 in opredeljene naloge medobčinskega sodelovanja na področju proizvodnje hrane in predelave mesa.
25. člen
Veterinarski zavod Ljubljana bo kot udeleženec tega dogovora ustrezno organiziral veterinarsko službo na območju občine ter z rešitvijo prostorske, materialne in kadrovske problematike ter z boljšim preventivnim delovanjem pomembno prispeval k zdravstvenemu varstvu živali in stalni rasti živinorejske proizvodnje.
3. Gozdarstvo
26. člen
Gozdovi predstavljajo največji del občinskega prostora, saj zajemajo 20484 ha ali 62,5% celotne površine občine. Udeleženci dogovora bomo pri sprejemanju odločitev upoštevali naslednja načela in smernice:
— nadaljevali bomo s podružbljanjem gospodarjenja z vsemi gozdovi, ne glede na lastništvo in dograjevali samoupravne družbenoekonomske odnose,
— skrbeli bomo za varstvo gozdov in intenzivno gospodarjenje, pri tem pa upoštevali družbene potrebe po lesni surovini, sposobnost rastišč in splošno varstveno funkcijo gozdov,
— določili bomo območja gozdov s posebnim namenom za zelene cone ter rekreacijo ljudi in to predvsem okrog strnjenih naselij.
27. člen
Pri gospodarjenju z gozdovi bomo skrbeli za izboljšanje kakovosti sestojev in v mejah rentabilnosti skrbeli za večje lesne zaloge ter za večjo donosnost na osnovi strokovnejšega pristopa, boljše mehanizacije in organizacije dela.
• »
28. člen
Pogozdovanje kmetijskih zemljišč bomo izvajali le izjemoma na predhodno dogovorjenih in družbeno utemeljenih površinah.
Manj obsežne in manj donosne gozdove, opredeljene s prostorskim planom, bomo zaradi družbenih potreb namenili za urbanizacijo.
29. člen
Udeleženci soglašamo, daje istočasna raba gozdnega prostora od strani večjih dejavnikov (kmetijstvo, lovstvo, rekreacija,....) dopustna le v takšnih mejah, da ne ogroža lesne proizvodnje in ostale funkcije gozdov, vendar pa upošteva širše družbene opredelitve glede razvoja posameznih dejavnikov.
30. člen
Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Gozdni obrat Litija, TOK Gozdarstvo Zagorje ob Savi in GG Brežice TOZD Gozdarstvo Radeče in TOK Gozdarstvo Radeče, se bodo dogovarjale za
vzdrževanje obstoječih in izgradnjo novih gozdnih cest in š tem dosegle smoternejše gospodarjenje z gozdovi in večjo proizvodnjo.
Pri tem bomo upoštevali družbenoekonomski vidik in usklaje"nost interesov za: racionalno gradnjo gozdnih cest in drugih objektov, varstvo gozdov in krajine, dostopnost do posameznih kmetij in zaselkov, možnost razvoja turizma, rekreacijo ljudi ter potrebe po gradnji počitniških hišic in drugih objektov, pomembnih tudi za SLO.
31. člen
Udeleženci bomo zaradi skupnih interesov zagotovili izgradnjo in posodobitev kategoriziranih cest (razširitev, zmanjšanje vzponov in odvodnjavanje) Sava — I.eše, Pasjek — Tepe — Polšnik — Sopota in Sopota — Dole pri Litiji.
Pri izdelavi operativnih planov bomo pri določanju prioritete izgradnje upoštevali možnosti razvoja kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti.
4. Industrija
32. člen
Osnovni razvoj bo temeljil na razvoju obstoječe proizvodne dejavnosti v tekstilni, usnjarski, lesni, kovinsko predelovalni industriji in na razvoju nove, predvsem strokovno zahtevnejše proizvodne dejavnosti s prioriteto na področju kemične, kovinsko—predelovalne, elektronske industrije ter na večji finalizaciji obstoječih proizvodnih dejavnosti. Fizični obseg proizvodnje bomo povečevali po poprečni letni stopnji 5%.
Doseganje teh ciljev bo odvisno od povpraševanja po proizvodih in storitvah tako na domačem kot zunanjem tržišču.
Organizacije združenega dela se bodo intenzivno vključevale v izvoz svojih izdelkov in storitev tako neposredno kot preko reprodukcijske celote.
33. člen
4.1. Predilnica Litija
Predilnica Litija bo povečala kapacitete za proizvodnjo akumula-tivnejših vrst preje, Večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in dvig kvalitete proizvodnje bo dosežena z modernizacijo opreme in izboljšanjem delovnih pogojev,
Za realizacijo načrtovanega razvoja bo potrebna izgradnja novih proizvodnih prostorov ter posodobitev proizvodnih procesov z uvajanjem nove tehnično in tehnološko sodobnejše opreme.
Gradnja objektov proizvodnih in skladiščnih prostorov je predvidena v površini cca 2500 m2 na zemljišču, ki ga poseduje Predilnica. V začetku leta 1986 bo dokončana gradnja prizidka k proizvodnim prostorom predilnice.
4.2. IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji
Temeljni cilj bo doseči konstantno rast proizvodnje, dvig kvalitete in večjo ekonomičnost poslovanja.
Temeljna organizacija bo v okviru delovne organizacije posebno pozornost namenila povečanju kapacitet pri proizvodnji govejega usnja in modernizaciji ter posodobitvi proizvodnega procesa v krz-narni, konfekciji krzna in usnja.
Proizvodnja bo, kot doslej usmerjena v izvoz na konvertibilno tržišče.
Pogoje za takšen razvoj bo izgradnja krznarne in nadomestitev iztrošene opreme, ki se do sedaj zaradi omejenih uvoznih možnosti ni pravočasno modernizirala. Sredstva se bodo vlagala tudi v razvoj energetike in ekologije.
Z izgradnjo čistilne naprave bo urejeno predčiščenje industrijskih odplak, v sklopu tega pa bo udeleženka dogovora zagotovila tudi ustrezen delež sredstev za izgradnjo centralne čistilne naprave v Litiji.
4.3. Lesna industrija Litija
Razvoj vseh proizvodnih dejavnosti bo slonel na enotni lokaciji v Zagorici. Da bi dosegli večjo dohodkovno uspešnost, bo temeljni cilj namenjen razvoju in uvajanju novih proizvodnih programov, posodobitvi proizvodnje ter optimalnejši izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa.
Pričela bo s postopnim vlaganjem sredstev v računalniško vodeni proizvodni proces.
Poleg manjših investicijskih posegov z namenom, da se odpravijo ozka grla v proizvodnji, ter nabavi potrebna sodobna strojna oprema, bo največja pozornost namenjena izgradnji novih proizvodnih prostorov za preselitev obrata stavbno pohištvo iz Šmartnega.
Udeleženka dogovora bo posebno skrb namenila tudi samoupravni organiziranosti in povezovanju v repro celoti ter Gozdnim gospodarstvom, da na osnovi smoternejšega gospodarjenja, delitve dela in sovlaganja ustvari pogoje za uspešnejše poslovanje in hitrejši razvoj.
4.4. SCT TOZD Industrija apna Kresnice
Največja pozornost bo dana modernizaciji transportne poti, apne-nic kot osnovne dejavnosti te organizacije in večji finalizaciji proizvodov iz apna in kamenih agregatov.
Udeleženka dogovora bo odgovorneje pristopila k izvedbi ukrepov za zaščito in varstvo okolja z namenom, da prepreči prekomerno zapraševanje in hrup ter z izgradnjo najmanj dveh us-edalnih bazenov uredi odplake v proizvodnem procesu.
4.5. Kovina Šmartno
Osnovni poudarek bo dan uvajanju novih proizvodnih programov, ki bodo sledili zahtevam tržišča, tako domačega kot tujega. Za nadaljni razvoj bo pomembna tudi večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in pa zagotovitev ustreznejših delovnih pogojev delavcem z izgradnjo novih proizvodnih prostorov, ki bodo omogočili boljšo organizacijo dela in večjo ekonomičnost poslovanja ter dvig produktivnosti dela.
4.6. Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in ■ prekajevalnica Litija
Z obnovo proizvodnih prostorov in modernizacijo opreme bo temeljna organizacija ustvarila pogoje za še bolj smoterno poslovanje. Povečana proizvodnja bo omogočena predvsem z nabavo nove klavniške opreme in opreme za predelavo in sušenje izdelkov.
V sklopu glavne dejavnosti bodo razviti novi proizvodi, med dopolnilnimi dejavnostmi pa bo še vedno pomembno storitveno klanje.
Se nadalje bodo poleg vlaganj v lasten razvoj skrbeli za naložbe v razvoj živinoreje.
Udeleženka dogovora bo posebno skrb namenila varstvu okolja.
V ta namen bo pristopila k izgradnji sistema čiščenja industrijskih odplak ter si za nemoteno poslovanje zagotovila dodatni vir tehnološke vode in lastni vir električne energije v primeru izpada na javnem omrežju.
Udeleženka dogovora si bo v sklopu poslovno—tehničnega sodelovanja prizadevala, da pridobi ustrezna sredstva sovlagateljev za hitrejše uresničevanje planskih nalog.
4.7. Tekstil TOZD Pletilja Litija
Temeljni cilj je doseči večji realen dohodek in akumulacijo na enoto proizvoda. Za dosego tega cilja bo z uvajanjem sodobne tehnologije modernizirala proizvodni proces in s tem izboljšala kvaliteto ter asortiman proizvodov.
Uvajanje novih pletilnih strojev bo terjalo povečanje proizvodnih kapacitet na področju konfekcioniranja, za kar bo potrebno zgraditi dodatne proizvodne prostore, ali z dograditvijo novih skladiščnih prostorov sprostiti prostore, ki so sedaj namenjeni za skladiščenje.
4.8. SGD Beton TOZD Gradmetal Litija
Hitrejši razvoj kovinske dejavnosti je pogojen z ustreznejšo sam-
oupravno organiziranostjo v okviru kovinsko-predelovalne industrije oziroma strojegradnje.
Z izločitvijo te dejavnosti iz temeljne organizacije, razvojem novih proizvodnih programov, optimalno izkoriščenostjo proizvodnih prostorov in boljšo organizacijo dela bodo podani pogoji za zaposlovanje novih delavcev.
4.9. Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole
Izkoriščenost proizvodnih kapacitet bo temeljna organizacija zagotovila z uvajanjem novih proizvodnih programov, ki so osnova nadaljnjemu razvoju in ekonomičnosti poslovanja.
Glede na manjše povpraševanje po proizvodih obstoječih proizvodnih programov bo temeljna organizacija v okviru delovne organizacije poslovno—tehnično sodelovala tudi z drugimi organizacijami združenega dela.
V srednjeročnem obdobju bo pozornost namenjena tudi pridobivanju novih strokovnih kadrov.
4.10. Kmetijska zadruga Gabrovka Dole
Razvojna dejavnost v obratu Presad bo usmerjena na naslednja področja: dopolnilni program sadnih sokov in sadnih sirupov na osnovi kontinentalnega sadja, novi program sadnih sokov in sadnih sirupov na bazi tropskega in subtropskega sadja, program sadnih sokov brez dodatnega sladkorja, program gaziranih alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Za realizacijo teh nalog bodo izvedena investicijska vlaganja v posodobitev opreme, kar je pogoj za uvedbo sodobne tehnologije v proizvodnji in v nabavo hladilnih naprav za hladilnico II.
4.11. Proizvodni obrati organizacij združenega dela, ki imajo sedež izven območja občine Litija
4.11.1. TKG TOZD Proizvodnja kovinske galanterije Ljubljana, Obrat Sava
Z izgradnjo novih proizvodnih prostorov so podani pogoji za razširitev proizvodnih dejavnosti in večje število zaposlenih delavcev. Razvoj tega obrata bo pospešila tudi odločitev delovne organizacije, da oddelek montaže iz Ljubljane preseli v ta obrat. Osnovna naloga bo modernizacija delovnih priprav, ki bodo omogočale večjo stopnjo avtomatizacije proizvodnje in dvig produktivnosti dela.
4.11.2. Tiskarna Slovenija, Ljubljana, Obrat Vače
Delovna organizacija bo z razširitvijo proizvodne dejavnosti zagotovila pogoje za večje število zaposlenih, boljšo izkoriščenost proizvodnih prostorov in možnost nadaljnjega razvoja.
V primeru, da delovna organizacija v okviru svojega proizvodnega programa ne bo imela pogojev za razvoj obrata na Vačah, bo razvoj ustrezne gospodarske dejavnosti v teh prostorih omogočila drugi organizaciji združenega dela.
4.11.3. KTL TOZD Kartonaža Ljubljana, Obrat na Ježi v Litiji
Delovna organizacija kot tudi TOZD bosta s prenosom nekaterih proizvodnih programov iz TOZD in uvedbo dodatnih novih programov razširila proizvodni obrat v Litiji. Zgrajeni bodo dodatni novi proizvodni pre tori, ki bodo ustvarili pogoje za večje število zaposlenih v obratu.
4.11.4. ELMA TOZD Elektromaterial Čatež, Obrat Polšnik
Skupaj z delovno orgatrizacijo bo TOZD razširila proizvodni program v obratu na Polšniku, kar bo osnova za nadaljnji razvoj obrata in zaposlovanje novih delavcev.
V primeru, da temeljna organizacija skupaj z delovno organizacijo ne bo imela ustreznih možnosti za razširitev obrata in uvajanje
nove proizvodnje na Polšniku, bo razvoj obrata zagotovila v sodelovanju z drugo delovno organizacijo.
4.11.5. Pletenina Ljubljana, Obrat konfekcije v Jevnici
Delovna organizacija bo glede na povpraševanje po proizvodih pristopila k ureditvi dodatnih proizvodnih prostorov z adaptacijo obstoječega gospodarskega objekta. S tem bo podana možnost za povečanje proizvodnje in za zaposlitev novih delavcev.
4.11.6. Da bi zagotovili hitrejši razvoj občine ter izboljšali družbenoekonomski položaj, bo pozornost namenjena odpiranju novih proizvodnih obratov.
Prednost bodo imele tiste proizvodne dejavnosti, za katere se, lahko zagotavlja surovina in ostali reprodukcijski material.
Razvoj novih proizvodnih dejavnosti na območju mesta Litija bo predvsem pogojen s proizvodnimi programi, ki bodo ustvarjali možnost za zaposlovanje delavcev z višjo strokovno usposobljenostjo.
Posebna skrb bo dana zagotavljanju novih delovnih mest v manj razvitih krajevnih skupnostih na območju občine Litija, v kolikor so za razvoj gospodarskih dejavnosti podani ustrezni pogoji.
4.11.7. Na področju razvoja gospodarskih dejavnosti bo imel pomembno vlogo tudi sklad za gospodarski razvoj občine Litija, v katerega bodo organizacije združenega dela — kot članice sklada — združevale sredstva na podlagi samoupravnih aktov sklada tudi v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990.
5. GRADBENIŠTVO
34. člen
SG D Beton TOZD Gradmetal Litija
V proizvodnji gradbenega materiala bo dan večji poudarek razvoju novih proizvodnih programov in večjemu delu tinalizacije samskih agregatov. Temeljna organizacija bo v sodelovanju z delovno organizacijo potrebno skrb namenila Obnovi in posodobitvi proizvodne opreme, ter z ustrezno samoupravno organiziranostjo te dejavnosti zagotovila njen hitrejši razvoj. /
Za dolgoročno zagotavljanje potrebnih količin kamenih agregatov za potrebe proizvodnje gradbenega materiala, bo temeljna organizacija preko delovne organizacije združevala potrebna sredstva za modernizacije kamnoloma SCT TOZD Industrija apna Kresnice.
Na področju visoke in nizke gradnje bo temeljna naloga nabava potrebne mehanizacije in izboljšanje organizacije dela, da se doseže boljša kvaliteta in večja produktivnost dela.
Razvoj posameznih enot zaključnih obratov bo izhajal iz dejanskih potreb in možnosti optimalne zaposlenosti delavcev v teh enotah.
6. GOSTINSTVO IN TURIZEM
35. člen
Gostinsko podjetje Litija
Z namenom, da se izboljša gostinska ponudba v občini in zagotovi nadaljnji razvoj, se bo delovna organizacija povezovala s sorodnimi gostinsko-iurističnimi organizacijami. V gostinski dejavnosti se bo izboljšala kvaliteta in pestrost ponudbe, ustrezno bodo posodobljeni lokali, pristopilo pa se bo tudi k izgradnji motela z namenom pridobitve prenočitvenih kapacitet.
Ustrezen delež, pri razvoju gostinstva in tdrizma na območju občine Litija bo ime! tudi zasebni sektor. Poudarek bo dan razvoju celovite gostinske ponudbe.
Z razvojem kmečkega turizma^ doseženega v zadnjih letih prejšnjega srednjeročnega obdobja, se bo nadaljevalo tudi v tem obdobju in to predvsem na tržno usmerjenih in urejenih kmetijah, na katerih bodo podani pogoji za izletniški kot tudi stacionirani turizem.
Na področju gostinstva in turizma bosta imela pomembno vlogo tudi Turistično društvo Litija in Turistično društvo Vače. Z načrtno aktivnostjo pri urejanju krajev in okolja ter organizacijo raznih turistično kulturnih prireditev bosta pomembno prispevala k popestritvi gostinske ponudbe tudi na območju Vač, gradu Bogenšperk in na drugih območjih.
7. DROBNO GOSPODARSTVO
36. člen
7.1. Mizarstvo Gabrovka
Delovna organizacija bo zagotovila hitrejši razvoj z uvajanjem novih proizvodnih programov, s posodobitvijo opreme in s poslovno-tehničnim sodelovanjem z ustreznimi organizacijami združenega dela.
V tem obdobju bo pomembna naloga razvoj celotne dejavnosti delovne organizacije na enotni lokaciji, ki bo omogočila boljšo organizacijo dela ter smoternejše in učinkovitejše poslovanje.
7.2. Mizarstvo Litija
Še naprej bodo sledili povpraševanju po obrtnih storitvah, v proizvodnjo pa bodo uvajali tudi nove proizvodne programe. Poleg serijske proizvodnje bodo glede na ugodno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih delavcev izvajali tudi zahtevna individualna naročila. .
Delovna organizacija bo poslovno tehnično sodelovala z delovno organizacijo Medex Ljubljana na področju proizvodnje panjev.
Udeleženka dogovora bo v tem obdobju pristopila k izgradnji novih proizvodnih prostorov, ki bodo omogočili povečanje proizvodnje in izboljšanje organizacije dela ob nabavi sodobne opreme.
7.3. Na področju samostojnega osebnega dela bo prioriteta dana razvoju proizvodnih dejavnosti
predvsem tistih, ki bodo povezane z združenim delom in pospeševale izvoz oziroma nadomeščale uvoz.
Med storitvenimi dejavnostmi bo prioriteta dana tistim, ki so v prostoru deficitarne, vendar pomembne za življenje in delo občanov.
Da bi razvili razvoj samostojnega osebnega dela, bomo v prostorskih dokumentih in ureditvenih načrtih opredelili zemljišča za izgradnjo stanovanjsko—proizvodnih oziroma samostojnih proizvodnih objektov.
Naloge in aktivnosti na področju pospeševanja drobnega gospodarstva v obdobju 1986—1990 bomo opredelili v samostojnem družbenem dogovoru.
V. UREJANJE PROSTORA
37. člen
1. Gospodarjenje s prostorom bo potekalo v okviru sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Litija »Litija 2000« in konkretizacije le-teh v prostorskem delu družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990.
Zagotovljeno bo racionalno gospodarjenje z zemljišči, varovanje kmetijskih zemljišč, vodnih virov in zunanjega videza krajine.
2. Skladno s pozitivno zakonodajo bo ustrezno samoupravno organizirana dejavnost urbanizma, ki bo skrbela za urejanje in izvajanje prostorskih dokumentov.
3. Za varstvo okolja bo izrednega pomena izgradnja centralne čistilne naprave za mesto Litija in Šmartno z Ustjem, kije pogojena s predhodno izgradnjo sistemov za predčiščenje industrijskih odplak (IUV TOZD Usnjarna Šmartno, Agrotehnika Gruda
TOZD Mesarija in prekajevalnica Šmartno, Kovina Šmartno in Lesna industrija Litija). 4. Naloge s področja geodezije bodo realizirane s skupnim in posebnim planom na ravni republike in občine. S skupnim planom občine in SR Slovenije je opredeljena: revizija vrst rabe in ka-tasterske klasifikacije zemljišč, nastavitev prostorskega dela zemljiškega katastra, dopolnitev registra območij teritorialnih enot, nastavitev evidence za potrebe urejanja prostora, reambu-lacija temeljnih topografskih načrtov 1 : 5000, izvedba cikličnega aerosnemanja in postavitev točk navezovalne mreže. S posebnim planom goedetskih del pa bo zagotovljena izdelava in vzdrževanje kart publikacijskih meril, izpopolnitev zemljiškega katastra, obnova evidenčnih načrtov, izdelava in vzdrževanje zbirnega katastra komunalnih naprav, vzdrževanje registra teritorialnih enot in evidenca hišnih številk. Za izvedbo navedenih nalog se bodo sredstva zagotavljala v proračunu občine in v prograirnh samoupravnih interesnih skupnosti.
VI. KOMUNALNO GOSPODARSTVO
38. člen
1. Komunalno gospodarstvo
1.1. Na področju komunalnega gospodarstva v občini Litija bo dana prednost razvoju naslednjim dejavnostim:
— ureditvi odlagališč komunalnih odpadkov,
—■ razširitvi pokopališča v Šmartnem in urejanju pokopališč na območju drugih krajevnih skupnosti,
— ureditvi sistema za kvalitetno vodooskrbo v mestu Litija in Šmartno ter naseljih, ki še nimajo ustrezno urejene vodooskrbe.
Druge komunalne dejavnosti bodo izvajane v dosedanjem standardu. Težili bomo k izboljšanju kvalitete uslug na področjih, ki bodo izboljšale zunanji izgled občinskega središča in vseh drugih naselij v občini.
V tem obdobju bomo več sredstev namenili za izvajanje komunalnih dejavnosti po krajevnih skupnostih, predvsem za vzdrževanje krajevnih poti.
Na področju gradnje primarnih komunalnih naprav in objektov bomo v tem srednjeročnem obdobju:
— zgradili centralno odlagališče komunalnih odpadkov v Konjski dolini,
— razširili pokopališče v Šmartnem,
— izvedli izboljšanje vodooskrbe (cevovod Sitarjevec — Svibno; nadrezervoar v Svibnu, obnova dotrajanih cevovodov v mestnem območju, sofinanciranje vodooskrbe po krajevnih skupnostih, cevovod do novega predvidenega naselja Praprošče — GS—4 in druge manjše naloge),
— uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda (kanal do GS-4, kanal ob Sitarjevški cesti, sofinanciranje kanalizacije na Bregu).
Za realizacijo programa bomo letno nepovratno združevali sredstva za investicije po stopnji 2,28% iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD.
Obnova in vzdrževanje skupnih komunalnih naprav bo v tem naslednjem srednjeročnem obdobju obsegala:
— vzdrževanje in izvajanje zimske službe na mestnih ulicah, trgih in drugih javnih površinah,
— vzdrževanje in urejanje zelenih površin, parkov in otroških igrišč,
— vzdrževanje in kritje stroškov javne razsvetljave,
— vzdrževanje krajevnih poti in
— pokop poginulih živali in ureditev odlagališča.
Program obnove skupnih komunalnih naprav in objektov zajema:
— obnovo mestnih ulic, trgov in drugih javnih površin (avtobusna postajališča OŠ Litija, Šmartno, Zdravstveni dom Litija, Graška Dobrava, Pokopališka pot, Ponoviška cesta, pločnik ob Ljubljanski cesti, Cesta za Kovino, Predilniška ulica, Frtica, Trg na Stavbah),
— obnovo zelenih površin in parkov (Trg na stavbah, igrala na igriščih Cerkovnik in Graška Dobrava),
— obnovo javne razsvetljave (Trg na Stavbah, Graška Dobrava,
Šmartno z Ustjem, Frtica, Kresnice, Praprošče).
— obnovo opornih zidov pri pokopališčih po krajevnih skupnostih,
— financiranje prostovoljnega mladinskega dela na zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah.
Skupno bomo letno za namene vzdrževanja in obnovo skupnih komunalnih naprav zagotavljali sredstva s povračili, ki jih združujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije po stopnji 1,8% iz dohodka. Osnova za obračun je BOD.
1.2. Komunalno obrtno podjetje Komunala Litija
Kot organizacija posebnega družbenega pomena bo izvajala komunalno dejavnost na območju občine Litija.
Obseg dejavnosti izven mestnega območja bo opredeljen s samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami med komunalno delovno organizacijo in krajevno skupnostjo.
V ta namen bo letno iz. naslova svobodne menjave s Samoupravno komunalno skupnostjo pridobivala potrebna sredstva za izvajanje določene dejavnosti ter ustvarjanje materialnih pogojev za delo in razvoj delovne organizacije.
Da bi zagotovila kvalitetno in dosledno izvajanje dejavnosti, se bo delovna organizacija materialno in kadrovsko okrepila tudi za naloge na področju energetike, vzdrževanja stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in izvajanje nalog investitorja gradnje komunalnih objektov.
39. člen
2. Cestno gospodarstvo
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo zagotovili finančna sredstva za realizacijo 100% normativov in standardov vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest. Samo tako bomo preprečili nadaljnje propadanje cest, ki so bile zgrajene v preteklem obdobju.
Po dogovorjenih kriterijih se bodo za vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest pridobila ustrezna sredstva iz naslova cene naftnih derivatov in pristojbin za cestno motorna vozila za 79,925 km regionalnih in 174,770 km lokalnih cest.
Realno je pričakovati realizacijo rekonstrukcije Litija — Ribče, rekonstrukcijo inondacijskega mostu v Jevnici, rekonstrukcijo nekaterih odsekov ceste Pasjek — Polšnik, Lupinica — Primskovo, Sopota — Dole, Brezovo — Dole in drugih manjših rekonstrukcij lokalnih cest, na katerih so redne avtobusne proge.
Za realizacijo rekonstrukcij lokalnih cest bodo organizacije združenega dela združevale prispevek za prekomerno obremenitev cest po stopnji 0,7% iz dohodka. Osnova za obračun je BOD.
40. člen
3. Vodno gospodarstvo
Na področju vodnega gospodarstva bo največja skrb namenjena vodooskrbi prebivalstva na celotnem območju občine. S tem v zvezi bodo izvršene raziskave vodnih virov, zgrajena zajetja, vodohrami in omrežja.
Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava bo poleg sofinanciranja vodooskrbe in izgradnje sistema čiščenja industrijskih in drugih odplak izvedla še regulacijo hudournikov in drugih potokov ter reke Save, pri katerih se bodo z regulacijo pridobile nove kmetijske obdelovalne površine oziroma zagotovila smoterna izraba prostora, preprečilo poplavljanje zemljišč stanovanjskih in drugih infrastruk-turnih objektov, ter zavarovala zajetja vode za vodooskrbo.
Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava bo nadaljevala z izgradnjo obrežnih zidov ob reki Savi, predvsem na območju krajevne «'kupr>osti Litija — levi breg, s katerim se bodo pridobile površine za razvoj obrti. Nizvodno se bodo ob reki Savi z ureditvijo obrežnih površin obvarovale kmetijske obdelovalne površine pred poplavljanjem in erozijo.
41. člen
4. Energetika
4.1. Električno omrežje se bo širilo skladno z razvojem gospodarstva, družbenega standarda in stanovanjske gradnje. Organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva
bodo svoje aktivnosti usmerile na območju naše občine v obnovo in vzdrževanje električnega omrežja za nemoteno oskrbo z električno energijo za potrebe prebivalstva in gospodarstva.
Tako bo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 zgrajena razdelilna transformatorska postaja na Ježi v Litiji.
Za zadovoljitev naraščajočih potreb po električni energiji in ustrezni kvaliteti bodo zgrajene nove trafo postaje in izvedena obnova električnega omrežja, kjer bo zaradi dotrajanosti to nujno. Izvajalec vseh del bo DES Elektro Ljubljana s svojimi TOZD:Elektro Ljubljana, Elektro Trbovlje in Elektro Novo mesto v sodelovanju z občani v krajevnih skupnostih, komunalno skupnostjo in organizacijami združenega dela.
4.2. Prizadevali si bomo za najbolj racionalno porabo goriva za ogrevanje stanovanjskih sosesk in drugih objektov.
Izvedena bodo ustrezna investicijska dela za boljšo toplotno izolacijo stanovanjskih objektov in toplovodnih naprav s ciljem zmanjšanja porabe goriva na kvadratni meter površine.
Po izvedenih ukrepih: tesnitev zunanjih zapir, obnova toplotne zaščite na vročevodnih razvodih v kinetah in dodatni toplotni zaščiti armirano betonskih plošč na podstrešjih objektov v soseski (to naj bi bilo izvedeno v letu 1985) se bo pristopilo v srednjeročnem obdobju k izdelavi dodatne toplotne izolacije objektov iz zunanje strani objektov (nove fasade).
Ta dela bodo na vseh 24 objektih izvedena pod pogojem, da bo pridobljen ustrezen bančni kredit in samoupravno dogovorjen vir sredstev za vračanje kredita s prerazporeditvijo sredstev stanovanjskega prispevka.
Navedeni ukrepi bodo prispevali, da se bo poraba goriva v stanovanjski soseski Rozmanov trg z izvedbo teh del zmanjšala za cca 25%.
4.3. Udeleženci dogovora si bomo prizadevali, da se dolgoročno reši oskrba s toplotno energijo na območju mesta Litija in strnjenega dela Šmartna. V ta namen bomo v sodelovanju z Elektroenergetsko skupnostjo Slovenije proučili možnost ureditve daljinskega sistema ogrevanja iz termoelektrarne III. Trbovlje ali iz drugega vira, ki bo zagotavljal racionalno toplotno energijo in ohranjal varstvo okolja in neonesnaženost zraka.
VII. PROMET IN ZVEZE
42. člen
1. PTT promet
Na področju PTT prometa bomo nadaljevali z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja in razširitvijo kapacitet telefonskih central, prioritetno v ATC Litiji za najmanj 800 novih telefonskih številk.
Prioriteta pri razvoju krajevnega kabelskega omrežja bo dana predvsem tistim krajevnim skupnostim, na območju katerih ni zagotovljen vsaj en telefonski priključek v vsaki vasi.
Podjetje za PTT promet Ljubljana bo v tem obdobju zagotovilo sredstva za izgradnjo poslovnih prostorov za poštni promet v krajevni skupnosti Litija — desni breg. V okviru tega obdobja bo z letnimi programi in dodatnimi sredstvi zagotovilo potrebna sredstva za izgradnjo poslovnih prostorov za poštni promet v krajevnih skupnostih Vače, Polšnik, Gabrovka in Dole pri Litiji. Ob tem se bo vključevalo skupaj z drugimi investitorji v priprave, izgradnjo in zagotavljanje sredstev za izgradnjo večnamenskega objekta v krajevnih skupnostih. V tem obdobju bodo instalirane javne telefonske govorilnice na železniški postaji v Litiji, na Graški Dobravi, v stanovanjsko-poslovnem objektu na Jerebovi ulici, v Gabrovki in Jevnici.
43. člen
2. Cestni promet
Za izboljšanje prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu bodo zgrajena izogibališča in postajališča za avtobusni promet na najbolj izpostavljenih mestih.
V mestu Litija bo Integral SAP TOZD Turbus Ljubljana pristopil k izgradnji avtobusne postaje.
Samoupravna komunalna skupnost Litija bo v tem obdobju uredila večje avtobusno postajališče ob Ulici Mire Pregljeve, kar bo osnova, da se avtobusni promet umakne iz mestnega središča.
Izboljšal in povečal se bo obseg primestnega prometa in se s tem omogočila boljša povezanost posameznih krajevnih skupnosti in odročnejših krajev z občinskim središčem.
44. člen
3. Železniški promet
Za večjo varnost potnikov v železniškem prometu bo na Železniški postaji v Litiji zgrajen podhod z dostopi na peron in s povezavo na obstoječe komunikacije na levi strani proge v smeri proti Topilni-ški in Kidričevi cesti, medtem ko bo na desni strani proge urejen dostop do podhoda.
V sklopu rekonstrukcije postajnega območja občine Litija bo zgrajen nov nivojski prehod preko proge z avtomatskimi zapornicami in s tem bo ukinjen nivojski prehod pri TOZD Gradmetal Litija.
Kvalitetno se bo izboljšal železniški poštni promet z uvedbo posebne primestne povezave.
Ustrezno se bodo modernizirale storitve v tovornem železniškem prometu, pristopilo se bo tudi k izgradnji nove tovorne postaje na levi strani proge pri nakladalni klančini.
VIII. PRESKRBA
45. člen
1.1. Kvalitetna oskrba prebivalstva bo med poglavitnimi nalogami, zato si bomo prizadevali za izboljšanje ponudbe.
Da bi se izboljšala kvaliteta ponudbe, se bodo organizacije združenega dela, ki s svojimi poslovalnicami izvajajo tovrstno dejavnost na območju naše občine, dogovorile o delitvi programov s ciljem večje specializacije poslovalnic, kar naj bi zagotovilo kvalitetnejšo in pestrejšo ponudbo in ekonomičnejše poslovanje.
Da bi se zagotovili ustrezni skladiščni prostori za potrebe trgovskih organizacij združenega dela in skladiščenja občinskih blagovnih rezerv, se bo pristopilo k izgradnji ustreznega objekta na osnovi združevanja sredstev zainteresiranih trgovskih organizacij. 1.2. Mercator Rožnik TOZD Golovec Ljubljana bo poleg rednega vzdrževanja posameznih poslovalnic na območju občine uredil nove prodajne prostore za trgovino na Polšniku, in nadomestne prodajne prostore za trgovino z gradbenim materialom v Litiji.
Temeljna organizacija bo vodila tudi aktivnost za pridobitev novih prostorov v okviru gradnje stanovanjsko-poslovnega objekta na Cankarjevi ulici v Litiji za poslovalnico Kladivo s pohištvom in poslovalnico Manica v Litiji.
Organizirala in zagotovila bo ustrezno oskrbo delovnih ljudi in občanov ter drugih porabnikov z gorivi.
1.3. Kmetijska zadruga Gabrovka Dole bo poleg rednega vzdrževanja posameznih poslovalnic zgradila prodajne prostore za samopostrežno trgovino v Gabrovki.
Delovna organizacija si bo prizadevala, da trgovsko dejavnost oziroma trgovske poslovalnice s prehrambenimi artikli in drugim materialom, razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prenese pod ustreznimi pogoji na drugo zainteresirano trgovinsko organizacijo združenega dela.
1.4. Kmetijska zadruga Litija bo redno vzdrževala posamezne poslovalnice.
V sklopu sestavljene organizacije SOZD Mercator KIT si bo prizadevala, da ustrezno uredi prodajne in skladiščne prostore za prodajo gradbenega in drugega materiala na novi lokaciji ob Zasavski cesti. ,
V tem obdobju bo delovna organizacija zgradila nove prodajne prostore za poslovalnico na Vačah.
1.5. Merkur Kranj bo v sklopu poslovalnice v Litiji uredil večji skladiščno-prodajni prostor ob Ljubljanski cesti v Litiji za prodajo izdelkov črne metalurgije in gradbenega materiala.
1.6. Emona Merkur TOZD Centroroerkur bo pristopil k pripravi zemljišča in ustrezne projektne dokumentacije za izgradnjo skladiščnih prostorov.
1.7. ŽK Žito TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana bo zagotovil nemoteno preskrbo delovnih ljudi in občanov s potrebnimi količinami kruha in peciva.
V ta namen bo izvedel večjo rekonstrukcijo obstoječega objekta Pekarne v Šmartnem vključno s prizidkom. Z nabavo novesodobne opreme bo povečala proizvodnjo in izboljšala kvaliteto kruha in peciva.
Za izvedbo te investicije bodo angažirana kot povratna tudi sredstva organizacij združenega dela preko Sklada za gospodarski razvoj občine Litija.
Z rekonstrukcijo Pekarne in posodobitvijo opreme v Šmartnem pri Litiji bo temeljna organizacija v sklopu delovne organizacije v zgornjih prostorih objekta Pekarne v Šmartnem organizirala novo proizvodnjo s področja pekarstvu vzporedne' dejavnosti — dohodkovno zanimive (testeninarstvo, konditorstvo) in s tem zagotovila možnost za zaposlitev novih delavcev.
1.8. Petrol Ljubljana bo z vključitvijo bencinskega servisa Istra-benz zagotavljal redno oskrbo z naftnimi derivati na območju občine Litija.
Ustrezno bo posodobil poslovanje obeh poslovalnic tako na desnem bregu kot na levem bregu reke Save in skrbel za urejenost okolja.
Z izgraditvijo bencinskega servisa v Moravčah pri Gabrovki bo Petrol Ljubljana prevzel objekt z vso aktivo in pasivo v svoja osnovna sredstva in ustrezno organiziral poslovanje bencinskega servisa.
1.9. Energetika TOZD Butan Plin Ljubljana bo skrbela za nemoteno oskrbo s plinom in za posodobitev poslovalnic v Litiji, Šmartnem in Moravčah pri Gabrovki. Preko svojih izvajalcev bo zagotovila poleg prodaje plina tudi kontrolo in servis na plinovodnih napravah pri gospodinjskih aparatih.
Nove poslovalnice bo organizirala, če bodo za to podani ekonomski pogoji.
IX. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
46. člen
1. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo sledila potrebam združenega dela. Letno bo, zgrajenih 30 družbenih stanovanj v Litiji. Šmartnem. Jevnici in na Vačah.
Da bo možna takšna dinamika izgradnje, bodo organizacije združenega dela združevale sredstva za stanovanjsko gradnjo iz dohodka in čistega dohodka za naslednje namene in po naslednjih stopnjah:
— za namene družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 1,1%,iz dohodka, osnova za obračun je BOD;
— za namene vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu bodo združevale povratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,2% iz čistega dohodka, osnova za obračun je BOD:
— za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,18% iz čistega dohodka, osnova za obračun je BOD; ,
— za nujna večja vzdrževalna dela na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,5% iz čistega dohodka' osnova za obračun je BOD;
— za sanacije, adaptacije oziroma dograditev zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,132% iz dohodka, osnova za obračun je BOD;
— za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,003% iz dohodka, osnova za obračun je BOD;
— za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov na nerazvitih območjih SR Slovenije bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,02% iz čistega dohodka, osnova za obračun je BOD; '
— za reševanje lastnih stanovanjskih vprašanj delavcev (vzajemnost v TOZD in DS) bodo združevale sredstva iz čistega dohodka v lastne sklade skupne porabe — stanovanjski del po stopnji, katero bodo sprejele z lastnim srednjeročnim programom reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev. Stopnja za tako združevanje sredstev bo odvisna od dejanskih potreb ter finančnih možnosti, praviloma pa naj bi ne bila manjša od 3%.
Za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela bodo nosilci samostojnega osebnega dela poleg sredstev iz drugega odstavka tega člena za delavce izločali tudi del čistega dohodka obratovalnice.
Ta del bo opredeljen na podlagi stanovanjskih potreb delavcev v osnovni organizaciji zveze sindikatov in vgrajen v planski akt stanovanjske skupnosti.
2. Individualna gradnja se bo izvajala v okviru sprejetih urbanističnih dokumentov oziroma skladno z racionalno izrabo prostora na kmetijsko manjvrednih površinah. Pretežni del individualne stanovanjske gradnje v območju urbanističnih zasnov za Litijo in Šmartno z Ustjem bo na območju sprejetega zazidalnega načrta »Fraprošče«.
3. Organizacije združenega dela bodo sredstva, kijih namenjajo za stanovanjsko gradnjo, razdeljevale v globalu 35:65 v korist individualne gradnje.
4. Pri oblikovanju stanarin bomo upoštevali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji in doseženo stopnjo v odnosu na programirano stanarino. Programirana letna stopnja stanarine naj bi zagotovila enostavno reprodukcijo, to je povprečno 3,5% revalorizirane točkovne vrednosti stanovanja.
5. Pri oblikovanju najemnin bomo nadaljevali v letu 1983 sprejeto politiko najemnin, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo poslovnih prostorov in omogoča tudi del razširjene reprodukcije. Do leta 1990 bomo zagotovili tudi razširjeno reprodukcijo tega sklada kar bomo dosegli z uskladitvijo najemnin, tako da bo dosežena povprečna stopnja 5% od revalorizirane vrednosti poslovnega prostora. Redno vrednost najemnim bomo v začetku vsakega leta usklajevali s porastom cen stanovanjske gradnje.
6. Za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva pa bo potrebno še naprej krepiti in razvijati hišno samoupravo.
X. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
47. člen
Razvoj družbenih dejavnosti bo sledil razvoju gospodarstva. V okviru možnosti bodo prednostno določeni programi posameznih dejavnosti, ki najbolj povečujejo ustvarjalno sposobnost ter so osnova za skladnejši materialni in družbeni razvoj.
Ohraniti bo potrebno obseg dejavnosti najmanj na ravni preteklega srednjeročnega obdobja in ob tem zagotoviti izboljšanje materialnih pogojev.
Razširitve posameznih dejavnosti so lahko le izjemni primeri, ki so povezani z izgradnjo novih kapacitet, saj bi v nasprotnem primeru glede na omejena sredstva ogrožale materialni položaj dejavnosti.
Z dokončanjem programa III. občinskega samoprispevka in izvedbo programa IV. občinskega samoprispevka bodo pomembno izboljšani pogoji dela na področju vzgoje in izobraževanja in to v osnovni šoli v Litiji in podružnični osnovni šoli Dole ter glasbeni šoli Litija.
Z izvedbo programa IV. občinskega samoprispevka se bodo poleg samoprispevka občanov od 1. 1. 1986 združevala tudi sredstva iz BOD zaposlenih delavcev na račun občinske izobraževalne skupnosti Litija po stopnji 0,20%. Višina stopnje se bo letno usklajevala v okviru bilance skupne porabe.
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bomo na načelih svobodne menjave dela zagotavljali sredstva za redno dejavnost na osnovi in v okviru programov leta 1985.
1. Otroško varstvo
V organizirano varstvo bo vključeno 30% vseh predšolskih otrok, kar je skladno s prostorskimi zmogljivostmi.
V krajevnih skupnostih, kjer ni objektov za organizirano varstvo otrok, se bodo proučile možnosti za organiziranje drugih oblik (varstvo otrok na domu).
Da bi zagotovili enake razvojne možnosti vsem otrokom, bomo še nadalje razvijali vključevanje 4 in 5 letnih otrok v skrajšane vzgojne programe.
V pripravo otrok na šolo bodo vključeni vsi 6 letni otroci. Do konca tega obdobja je predvideno, da se doseže obvezni program v obsegu 420 ur priprave otrok na šolo.
Družbene pomoči bodo prejemali otroci po enotno dogovorjeni ravni socialne varnosti v SR Sloveniji.
Varstvo matere in novorojenca bomo uresničevali po dogovorjenih merilih na ravni SR Slovenije. Predvideva se podaljšanje porodniškega dopusta do enega leta ter širjenje kroga upravičencev do porodniškega dopusta.
2. Izobraževanje
Za osnovnošolsko izobraževanje bomo v naslednjem obdobju še izboljšali prostorske pogoje, zlasti v Litiji in na D61ah. V tem obdobju bomo v okviru možn®sty opravljali kombiniran pouk na višji stopnji, tako da bomo zagotavljali redne prevoze otrok na matične šole. v        . ,
Podaljšano bivanje in celodnevno šolo bomo izvajali v sedanjem obsegu. V podaljšano bivanje bomo vnašali več elementov celodnevne šole.
V tem obdobju bomo postopoma v okviru možnosti izboljšali materialni položaj osnovnega šolstva.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija bo v interesu združenega dela organiziral posamezne oblike usmerjenega izobraževanja, osnovno šolo za odrasle in družbenopolitično izobraževanje.
Izvajanje usmerjenega izobraževanja bo možno v povezavi z ustreznimi izobraževalnimi institucijami in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi.
Z ureditvijo ustreznih prostorov za glasbeno šolo bodo podani pogoji za njen razvoj in razširitev dejavnosti, kije bila kljub interesu občanov do sedaj omejena zaradi prostorskih možnosti. Razvoj naj bi sledil postopoma s povečanjem števila oddelkov in tudi skladno s kadrovanjem v sindikalni pihalni orkester Litija.
3. Zdravstvo
Z obstoječimi zdravstvenimi objekti so podani pogoji za boljšo kvaliteto zdravstvenega varstva, ki mora biti usmerjeno zlasti v preventivo in varstvo pri delu ter nudenjc ustreznih specialističnih storitev, za katere je iz vidika ekonomičnosti in racionalnosti poslovanja smotrno, da se organizirajo v občini.
Tudi v tem obdobju bodo aktivnosti usmerjene v razvoj neposredne svobodne menjave. Dejavnost zdravstvenega varstva bo potekala na teh lokacijah in to v Litiji, Gabrovki in ambulanti na Dolah. Število zaposlenih se ne bo povečevalo. Prednost bo dana nabavi sodobne opreme.
Raven zdravstvenega varstva oziroma dejavnosti bo mogoče zadržati na ravni preteklega srednjeročnega obdobja le z boljšim gospodarjenjem.
Dejavnost lekarne v Litiji se bo v tem obdobju izvajala v enakem obsegu kot do sedaj. Poudarek bo dan le kvaliteti teh storitev in organiziranosti.
Raven zdravstvenega stanja prebivalstva ter standard in kvaliteto zdravstvenih storitev bomo lahko zadržali le s še boljšim gospodarjenjem.
4. Kultura
Glavni poudarek kulturne dejavnosti bo v širjenju amaterske kulturne dejavnosti. S pridobitvijo večnamenske dvorane — telovadnice v Litiji in s preureditvijo dvorane, na Stavbah bodo podane možnosti za širšo kulturno dejavnost tako za razne prireditve, kakor tudi za kinodejavnost v mestu Litija.
Za razvoj nekaterih zvrsti kulture so podani pogoji na gradu Bogenšperk in na Vačah (GEOSS). Z obnovo gradu Bogenšperk in nadaljnim uresničevanjem projekta Vače 81 se bo nadaljevalo tudi v tem srednjeročnem obdobju. ■
V tem srednjeročnem obdobju se bo pristopilo k urejanju prostorov Farbarjevega gradu, v katerem se bo uredila manjša galerija in razstavni prostor za slike Mire Pregljeve ter spominska soba Petra Jereba. Več pozornosti bo dano tudi obnovi in vzdrževanju kulturnih domov oziroma dvoran v krajevnih skupnostih.
Matični knjižnici v Litiji bodo zagotovljeni ustrezni pogoji za delo in razvoj, kar je povezano s statusom matične knjižnice.
5. Telesna kultura
Na področju telesne kulture bodo imele prednost tiste dejavnosti, ki razvijajo množično vključevanje občanov.
Poleg tega se bodo razvijale tudi nekatere druge dejavnosti, ki bodo imele tekmovalni značaj in jih bo opredelila skupščina telesno-kulturne skupnosti.
Posebna skrb in aktivnost bo namenjena urejanju rekreativnih površin izgradnji športnega parka in odprtega glavnega bazena.
Z izgradnjo večnamenske dvorane — telovadnice bodo podani pogoji za večje telesnokulturne aktivnosti in prireditve ter za razvoj tekmovalnega športa, ki ga pogojujejo ustrezni prostori.
6. Socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva bomo posvetili večjo skrb nad-aljnemu razvoju organiziranosti socialnega dela za vsa okolja, kjer ljudje živijo in delajo, pospeševali dejavnost za preprečevanje in zmanjševanje vzrokov za nastajanje-socialne problematike. ,
Uresničevali bomo samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pravicah, ki narekujejo zagotavljanje dogovorjene ravni socialnoekonomske varnosti občanom, ki si jo s.svojim delani ne morejo zagotoviti.
. V tem obdobju bo Center za socialno delo Litija povečal učinkovitost svojega dela glede na nov samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pravicah in drugo pozitivno zakonodajo.
Dejavnost v Domu Tišje Šmartno se gjede kapacitet nebo poveče-" vala. Pričakovati pa je, da se bo struktura članov domske skupnosti (oskrbovancev) poslabšala glede zdravstvenega stanja. Zavod bo iz teh razlogov mora) z organizacijskimi in kadrovskimi dopolnitvami slediti tem spremembam.
Občinski odbor Rdečega križa Litija bo razvijal in utrjeval izvajanje sosedske pomoči in se poleg drugih dejavnosti aktivno vključeval v preventivne akcije na področju zdravstvenega varstva in nu-denje pomoči socialno ogroženim občanom.
7. Socialno varstvo
Občinska skupnost socialnega varstva bo usklajevala programe in interese med občinsko skupnostjo otroškega varstva, občinsko skupnostjo za zaposlovanje, Samoupravno stanovanjsko skupnostjo, Skupnostjo invalidsko-pokojninskega zavarovanja, Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, izobraževalno skupnostjo in zdravstveno skupnostjo.
Občinska skupnost socialnega varstva se bo s svojo skupščino aktivno vključevala v občinski sistem z namenom, da se učinkoviteje razrešujejo vprašanja oziroma opredelijo aktivnosti na posameznih področjih.
8. Raziskovalna dejavnost
Raziskovalna skupnost bo spodbujala inovacijsko in razisko-' valno dejavnost v organizacijah združenega dela, kakor tudi s pripravo konkretnih raziskav za razvoj dejavnosti na posameznih področjih.
Tesno bo sodelovala z organizacijami združenega dela ter na tej osnovi opredeljevala prioriteto posameznim nalogam.
XI. KRAJEVNE SKUPNOSTI
48. člen
Delovni ljudje in občani bomo svoje interese uresničevali organizirani v krajevne skupnosti.
V okviru proračuna občine se bodo zagotavljala finančna sredstva za delo delegacij in izvajanje delegatskega sistema ter za urejanje
prostorov in ustvarjanje drugih pogojev tudi za delo organov v krajevnih skupnostih.
Za uresničevanje nalog v krajevnih skupnostih bomo delovni ljudje in občani združevali sredstva po prispevni stopnji 0,5% iz dohodka oziroma iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD.
Prizadevali si bomo za uveljavitev enotnega sistema financiranja krajevnih skupnosti vsaj na ravni regije.
Krajevne skupnosti se bodo na osnovi samoupravnega sporazuma opredelile za združevanje ustreznega dela sredstev, s katerimi se bo pospeševal razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti na področju komunalno-infrastrukturnih objektov.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti bodo za uresničevanje dogovorjenih nalog poleg sredstev proračuna in združenih sredstev zagotovili tudi sredstva z uvedbo krajevnega samoprispevka, drugih prostovoljnih prispevkov, neposredno menjavo z združenim delom, prostovoljnim delom in prispevki v materialu.
S tem se bodo izboljšali pogoji življenja in dela v krajevni skupnosti.
XII. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
49. člen
Ljudska obramba in družbena samozaščita
Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija bomo v svoje planske dokumente vključili in v njih upoštevali naloge, potrebe in interese splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
Le neposredne naloge splošne ljudske obrambe bomo načrtovali v obrambno razvojnih programih, ki so sestavni del družbenega plana.
Za uresničevanje neposrednih nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo zagotavljali sredstva:
— za izvajanje nalog in programov, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost,
— za izvajanje lastnih obrambnih priprav, ki so opredeljene v srednjeročnem obrambno-razvojnem načrtu organov, organizacij in skupnosti.
Za ustvarjanje materialnih in drugih pogojev ter uresničevanje nalog in programov, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost, bomo v tem obdobju združevali sredstva iz dohodka po stopnji 0,43%. Osnova za obračun je BOD. Združena sredstva bodo namenjena za razvoj teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite, službe opazovanja, obveščanja in zvez, obrambne priprave družbeno gospodarskega sistema ter pouk in usposabljanje prebivalstva na obrambo in zaščito.
50. člen
Varstvo pred požari
Na področju varstva pred požari bo največja pozornost namenjena opremljanju gasilskih društev in usposabljanju le-teh za primer intervencij.
Večja pozornost bo namenjena preventivnemu delovanju tako, v okviru organizacij združenega dela kot občinske gasilske zveze.
Da bi se zagotovilo tekoče izvajanje nalog, se bodo v okviru skupnosti za varstvo pred požari združevala sredstva po stopnji 0,24% iz dohodka. Osnova za obračun je BOD.
XIII. DELOVANJE SKUPŠČINE IN ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
51. člen
Splošna poraba
Na področju splošne porabe bo posebno pozornost potrebno nameniti zagotavljanju sredstev za učinkovitejše in bolj kvalitetno delo upravnih organov. Učinkovitejše delovanje upravnih organov bomo zagotavljali s koncentracijo nalog v manjšem številu občinskih in
medobčinski ; upravnih organov. Večjo kvaliteto delovanja pa bo potrebno zagotoviti tudi z izboljšanjem kadrovske strukture delavcev, z. boljšim nagrajevanjem kreativnega in ustvarjalnega dela ter modernizacijo opreme (povezovanje z računalniško podprtimi informacijskimi sistemi).
Nadaljevali bomo z združevanjem sredstev za financiranje prostorskih dokumentov.
V tem obdobju bodo ustvarjene možnosti za zagotovitev prostorskih, materialnih in kadrovskih pogojev za ustanovitev enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji.
V sodelovanju z Občinsko kulturno skupnostjo se bodo zagotovili prostorski in drugi materialni pogoji za hrambo arhiva v občini.
52. člen
Informacijski sistem
Nadaljevali bomo z izdajanjem Delegatskega obveščevalca kot sestavnega dela družbenega sistema informiranja za samoupravno delegatsko odločanje.
Občina Litija je udeleženka samoupravnega sporazuma o sodelovanju in razvijanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja v SR Sloveniji.
Obstoječi družbeni sistem informiranja v občini bo potrebno dograditi tako, da bo evidentiranje, zbiranje, obdelava, hranjenje in izkazovanje podatkov, ki so pomembni za vse subjekte družbenega sistema informiranja, usklajeno.
V okviru občine bomo proučili obstoječo tehnično opremo, ki bi lahko prispevala k učinkovitejšemu opravljanju nalog družbenega sistema informiranja ter sprejeli program ukrepov za poenotenje in skupno nabavo, uporabo in vzdrževanje računalniške in druge opreme.
Se naprej bomo izdajali Glasilo občanov kot časopis, namenjen obveščanju vseh občanov o dogajanju v občini.
Ustanovili bomo svet družbenega sistema informiranja.
53. člen
Sestavni del tega dogovora je bilanca sredstev za posamezne namene, kije na osnovi ocene za leto 1985 ob opredeljenih nalogah v dogovoru izdelana za obdobje 1986—1990.
opredeljenih v družbenem planu občine Litija za obdobje 1986—1990.
57. člen
Za spremljanje uresničevanja določil dogovora udeleženci oblikujejo odbor udeležencev dogovora. Odbor sestavlja 21 članov, ki so stalni delegati in jih skupno imenujejo udeleženci po enega delegata s področja industrije, kmetijstva in gozdarstva, gradbeništva in komunalne dejavnosti, prometa in zvez, gostinstva in turizma, trgovine, obrti in osebnih storitev, bančništva, stanovanjskega gospodarstva, komunalnega in cestnega gospodarstva, izobraževanja, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega varstva in raziskovanja. Po enega delegata imenujejo tudi Izvršni svet Skupščine občine Litija, Občinski svet ZSS Litija, Občinski odbor Gospodarske zbornice Litija, Obrtno združenje Litija in Sklad za gospodarski razvoj občine Litija.
Oblikovanje in konstituiranje izvede občinski svet Zveze sindikatov Litija.
58. člen
Dogovor prične veljati, ko ga podpiše najmanj polovica udeležencev.
59. člen
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: Litija,
. UDELEŽENCI:
54. člen
Naloge in obveznosti, vsebovane v dogovoru, bomo vključili v družbeni plan občine Litija za obdobje 1986—1990.
Konkretizacijo nalog in aktivnosti za njihovo realizacijo bomo opredelili v lastnih planskih dokumentih.
55. člen
Organizacije združenega dela, opredeljene kot nosilke družbenega razvoja na posameznih področjih in samoupravne interesne skupnosti se zavezujemo, da bomo v skladu s 152. členom Zakona o sistemu družbenega planiranja in v skladu z odlokom o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev najmanj enkrat letno pripravile in obravnavale ocene o realizaciji posameznih nalog, za katere smo se zavezale v dogovoru.
Udeleženci pooblaščamo Izvršni svet. da tekoče, najmanj polletno spremlja ter analizira uresničevanje nalog in obveznosti iz dogovora, predlaga in sprejme ukrepe za njihovo uresničevanje ter ob nastopu razlogov predlaga tudi spremembo oziroma tudi dopolnitev dogovora ter drugih planskih dokumentov.
t
56. člen
V skladu s 159. in 160. členom Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS, 1/80) bomo udeleženci v primeru večjih motenj v procesu družbene reprodukcije predlagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot ga določa omenjeni zakon za njegov sprejem.
Naknadno lahko pristopijo k dogovoru tudi drugi udeleženci, če v svojih spremembah o temeljih planov sprejmejo takšne obveznosti, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih ciljev in nalog,
GLOBALNA BILANCA SREDSTEV ZA POSAMEZNE NAMENE ZA OBDOBJE 1986-199o Tabela 1:
v. cenah 1985 v ©00 din
2ip.,
Sfr.
OZD
1985
'."95bV6ob"' 3".
BOBBBHft""
I. Skupaj poraba (1+2+3 44+5+6+7+8+8+10.) 1.313.135 1.
Delež celotne porabe v
dohodku 26,5
II. Skupaj združevanje (a+b+c+d+e+f+g) 168.532 Delež združenih sredstev v dohodka 3,4
III. Skupaj sredstra kibbreme- . ni j o BODft£^Š£fifflSiM
1986
"iqqn     "TUD" "S+jopnoa
.. 12§V9o.J585-1222..
199.0/86
"B+jopnJa
72 21 1.023
75
58 7o 53
Delež v dohodku (l+8+lo)
1. Skupna poraba
2. Stanovanjska dejavnost .a) od tega združevanje
sredstev
3. b) Komunalna dejavnost
4. Cestna dejavnost c) od tega združevanje
sredstev
5. d) Združevanje sredstev
za krajevne skupnosti
6. LO in DS , e) pd tega združevanje
sredstev
7. f) VssVVv.   ~c 1 požari 8.Skla& za ini;e.- ■ -ncije v
kmotjLj.;'.vu in porabi hrane
9. g) Sklad za gospod.razvoj
10. fir«dstva za občinske blag
,97o 1. ,7
,77o 1. .242
.81o. .934 .277n
20,4 273.153
5,3
118.236 21,6 ,
067.587 85.94o
7o.789 127.662 79.022
28,o 322.3 5,2
.323.2 21,5
9 11
9 7
39 il
.45o
?4o
.816 .50o
.600 .962
9.600
22.994 27.21o -
16.424 19.4
2o.9oo 23.4
14.9oo Lo.7
, 7-88';-      9 "
4o.5i'^ 4/.v
12.5oc 14.9
lo.l3o 11.9
T2475—2f, 5"			4,5 ,
131,5	5,6	117,5	4,1
165,7	1,1	98,6	-o,4
191,3	13,8	118,0	4,2
152,9	8,9	98,1	-o,5
123,3 99,1 123,4 135,5	4,3 -o,2 4,3 6,3	118,3 99,5 118,3 117,2	4,3 -o,l 4,3 4,0 .
142,4 212,9 156.2	7,3 16,3 9,3	118,3 118,3 lo5,3 il8,3	4,3 4,3 1,3 4,3
2o5,7 199,7	15,5 14,a	118,3 112,2	4>3 2,9
17o,3 127,'1-	11,2 4,3	112,2 118 ~ •	2,9 ' 3
12jl , i 124,0	3,9	115, v • 119t2.	'4,3 4,5
124,9	4,6	118,3	4,3
OPOMBA: Sredstva zagotavljajo realizacijo 80% normativov in standardov za vzdrževanje in varstva regionalnih in lokalnih cest na območju občine Litija. 100% realizacija bi znašala 56.028,000 din'.
BILANCA SREDSTEV SKUPNE PORABE PO POSAMEZNIH SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBDOBJE l986^£99dfj
v cenah 85 v 000 din
SIS
r.
Zap.
BŽ&PAT^—
1.Občinska skupnost otroškega varstva
2. Občinska izobraževalna skupnost
3. Kulturna skupnost - . - občinska
SRS
4. Občinska telesnokultur na skupnost■
5. Občinska skupnost soci alnega skrbstva
6. Občinska zdravstvena skupnost
7. Občinska skupnost za zaposlovanje
8. Občinska raziskovalna skupnost
1985
o23l7Yo
1986
iMl. , i,985-9o
1339.4158    T3b,8      575        TT4TS .3,5
135.733	154.666	181.526	133,7	6,0	117,4	
296.430	397.932	459.182	154,9	9,1	115,4	3,6
24.086	28.452	32.243	133,9	6,0	113,3	3,2
23.700	24,6oo	28.557	Ko, 5	3,3	116,1	3,8
16.55o	17.469	19.962	12c, 5	3,8 .	114,3	3,4
43.871	44.717	48.769	111,2	2,2	lo9,l	2,6
473,ooo	487.97o	557.1oo	117,8	3,3-	114,2	3,4
7.3oo	7.519	8.462	115,9	3,o	112,5	3,o
3.1oo	3.2o9	3.687	118,9	3,5	114,9	3,5
1.6
Obrazložitev:
družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 v zborih Skupščine občine Litija.
Litija, dne 7. 10. 1985 IZVRŠNI SVET
Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 so delegati vseh treh zborov Skupščine občine Litija obravnavali na skupni seji dne 26. 6. 1985 in po razpravi sprejeli sklep, da se osnutek dogovora daje v javno razpravo do 1. 9. 1985.
Že v skupščinski razpravi je bil izražen velik interes delegatov glede načrtovanega razvoja v občini Litija za naslednje srednjeročno obdobje, tak interes pa je bil izkazan tudi v času javne razprave, kije v organizirani obliki potekala, na območju krajevnih skupnosti. Ta je 'razumljivo, saj je dogovor o temeljih družbenega plana glede na veljavni sistem planiranja uveljavljen kot eden temeljnih in obveznih demokratičnih pravnih in organizacijskih inštitutov sistema družbenega planiranja s katerim se v procesu oblikovanja in izvrševanja planov zagotavljajo skupni interesi in potrebe delavcev, delovnih ljudi in občanov.
Dogovor o temeljih družbenega plana na podlagi svojih planskih aktov sprejemajo tiste samoupravne organizacije in skupnosti, ki sprejemajo obveznosti in odgovornosti ki so skupnega pomena za družbeni razvoj občine Litija in za nujne potrebe družbene reprodukcije, od katerih je odvisno uresničevanje osnovnih ciljev družbenega plana. Realnost plana je tako v veliki meri odvisna od poteka dogovarjanja o njegovih temeljih.
Pri oblikovanju predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, je strokovni nosilec vseh aktivnosti pri pripravi družbenega plana, kije opredeljen v 7. členu odloka o pripravi družbenega plana (Ur. I. SRS, št. 16/84), Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija, ponovno pridobil konkretna načrtovanja in usmeritve posameznih temeljnih nosilcev planiranja.
To je omogočilo izdelavo globalne bilance sredstev za posamezne na- ■ mene za obdobje 1986—1990, iz katere je razviden načrtovani dohodek, delež celotne porabe v dohodku, in poraba po posameznih namenih.
Ob tem je potrebno poudariti dvoje in to:
1. da organizacije združenega dela v globalu načrtujejo višjo rast družbenega proizvoda in dohodka, ki se izkazuje v povprečni realni stopnji, kot pa je opredeljen v osnutku tega dogovora. Mnenja smo, da je načrtovana 6,7% povprečna realna stopnja rasti družbenega proizvoda in 6,5% stopnja dohodka, V zaostrenih pogojih gospodarjenja preveč optimistična.
Zato je v dogovoru upoštevana 5% stopnja rasti družbenega proizvoda in 4,5% stopnja rasti dohodka, v republiki*se načrtuje 3.5% stopnja rasti družbenega proizvoda.
Načrtovana višja rast družbenega proizvoda in dohodka, bi sicer omogočala ob opredeljenih usmeritvah v dogovoru višjo rast sredstev za posamezne namene porabe.
Vendar menimo, da bi bilo tako načrtovanje, ko bi opredelili rast porabe na ne realno načrtovano rast dohodka nesprejemljiva, ter bi se tako povečale obremenitve združenega dela, kar pa ne bi bilo sprejemljivo.
Iz tabele 1 so razvidna, sredstva za posamezne namene porabe, kar v primerjavi s tabelo 2 pove, da področje skupne porabe oz. izobraževanje, otroško varstvo in kultura prekoračujejo dovoljeno rast in je zato potrebno usklajevanje v okviru celotne skupne porabe.
V tej obrazložitvi ne podajamo odgovore na pripombe, pobude in predloge iz skupščinske razprave in javne razprave, kije potekala po krajevnih skupnostih, ker so ti odgovori priloženi k tej obrazložitvi.
Toda poudariti je potrebno, da je pretežna večina pripomb, predlogov in pobud v celoti ali delno upoštevana v predlogu dogovora o temeljih družbenega plana.
V zaključni fazi pa je tudi usklajevanje planskih nalog med uporabniki in izvajalci t. j. krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela.
Iz teh razlogov je mogoče pričakovati ob obravnavi in sprejemanju predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 tudi morebitni amandma, do katerega se bo izvršni svet Skupščine občine Litija v kolikor bo to potrebno, kot predlagatelj predloga dogovora, naknadno opredelil.
Izvršni svet Skupščine občine Litija, ugotavlja, da so podani vsi pogoji, da se povede razpravo in sprejemanje predloga dogovora o temeljih
PREGLED pripomb in predlogov iz razprave o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990
Litija, dne 8. 10. 1985
V nadaljevanju za podani odgovor na pripombe in pobude, ki so bile podane na Osnutek »Dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990« poudarjamo, da v tem pregledu nismo navajali pripombe in dogovore ki so izhajale iz strojepisnih in drugih napak.
1. Uvod dopolniti z navedbo uradnega lista in udeleženci Dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 (v nadaljnjem besedilu: Dogovori
Pripomba je v celoti upoštevana.
2. Na koncu 1. člena naj se navedejo kateri udeleženci za katero obdobje
Pripomba je bila delno upoštevana. Naloge udeležencev in udeleženci so navedeni v posameznih poglavjih Dogovora glede na vsebino. Konkretno uresničevanje nalog družbenega plana, ki izhaja iz Dogovora, pa se opredeljuje v vsakoletni resoluciji o izvajanju družbenega plana.
3. Besedilo 2. člena naj bo bolj razumljivo in konkretnejše v posameznih alineah
Pripomba je upoštevana pri oblikovanju celotnega 2. člena. Vendar pa v tem členu niso navedeni dosežki iz obdobja 1981 —1985, ker so bili le-ti podlaga za izdelavo analize razvojnih možnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 in Smernice za pripravo družbenega plana. Oba dokumenta so po predhodni obravnavi sprejeli delegati vseh treh zborov Skupščine občine Litija na seji dne 5. 2. 1985 oz. 5. 11. 1985. Zato se ti podatki v tem dokumentu ne ponavljajo.
3. V 3. členu naj se besedilo dopolni glede planiranja in štipendiranja kadrovskih potreb.
Pripomba je upoštevana. Delno v peti alinei 3. člena v pretežnem delu pa v 13. in 14. členu v poglavju zaposlovanje.
4. V 3. členu 4. alinei naj se navedejo znani podatki... Pripomba je delno upoštevana. Vsebina 4. alinee je smiselno dopolnjena. Konkretni podatki pa iz razloga, ki so že navedeni v dogovoru pod zaporedno številko 3 niso navedeni.
5. Za 4. člen so bile pripombe, da se podpira varianta (npr. Predilnica Litija in OSZSS Litija), da se opusti varianta, kot tudi, da se namesto procenta, in absolutnih števil, tekstualno opredeli zaostajanje skupne porabe.
Pripombe so delno upoštevane. Besedilo 4. člena je oblikovano na osnovi ponovno preverjenih planskih usmeritev za naslednje srednjeročno obdobje pri temeljnih nosilcih planiranja. Tako je opredeljena realna povprečna rast dohodka po stopnji 4,5% in najmanj 5% zaostajanje sredstev za skupno porabo za rastjo dohodka.
Iz besedila predloga Dogovora so izpuščena absolutna števila, posamezni kazalci pa so opredeljeni oziroma izraženi v stopnji odnosno v procentu. Rast sredstev za osebno in splošno porabo ni opredeljena s stopnjo rasti temveč je poudarjeno, da se bo ta poraba gibala v skladu z opredelitvami širše družbene skupnosti.
6. V 4. členu naj se opredeli rast družbenega proizvoda Pripomba je upoštevana.
7. Prva pripomba na 7. člen je naj se opredeli način, kako doseči zastavljeni cilj, druga pripomba pa da ta člen ni potreben. Pripomba je upoštevana pri oblikovanju 8. člena Dogovora.
Konkretni podatki pa so bili izkazani v Analizi razvojnih možnosti občine Litija za obdobje 1986—1990. V predlogu Dogovora je ostalo besedilo 7. člena, ker smatramo, daje v tem delu Dogovora tako določilo potrebno, glede nalog na področju ustvarjanja in razporejanja dohodka.
8. Uskladi naj se 10. in 11. člen s 4. členom v osnutku Dogovora. Pripomba je bila upoštevana v celoti.
9. Vil. členu 5. alinei je potrebno preveriti realnost poravnavanja obveznosti v obliki podatka...
Po proučitvi pripombe je bilo ugotovljeno, da se besedilo v celoti povzame v predlogu »Dogovora«. Mišljene so obveznosti iz naslova združevanja sredstev v Sklad za gospodarski razvoj občine Litija, »Sklad skupnih rezerv organizacij združenega dela« in drugo, ki se na podlagi samoupravne opredelitve združujejo za določen namen in določeno dobo. Pri tem pa nastopajo ne samo obveznosti do združevanja temveč tudi do zvišanja teh sredstev.
10. Pripomba je bila dana tudi na zadnjo alineo 11. člena, da mora biti določneje opredeljeno združevanje sredstev. Pripomba je v celoti upoštevana.
11. Dan je bil predlog, da tretji odstavek 11. člena Dogovora pri oblikovanju predloga »Dogovora« opustimo.
Pri pripravi besedila predloga so bila razmišljanja, da bi se opustil zadnji odstavek 11. člena, vendar je prevladovalo mnenje, da je ustrezneje, da se le-ta spremeni in dopolni, s poudarkom na obveznosti iz sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ki so usklajene s tem dogovorom in povzete v družbenem planu občine Litija za obdobje 1986—1990. (npr. prispevek za prekomerno obremenitev cest in podobno).
12. Besedilo 13. člena prvega odstavka naj se spremeni tako, da bo bolj razumljivo, drugi odstavek pa opusti.
Pripomba je v celoti upoštevana.
13. Ustrezno naj se spremeni 1. odstavek 15. člena glede rasti družbenega standarda.
Pripomba je upoštevana v spremenjenem drugem odstavku (prvi se opušča), ki je v predlogu Dogovora sedaj prvi odstavek.
14. K tretjemu odstavku 15. člena so bile dane pripombe, da naj bo rast zaposlovanja odraz potreb združenega dela, da pa ni izgledov za variantno stopnjo rasti zaposlovanja, ki je opredeljena po povprečni letni stopnji 1,7%. Medtem, ko je bila v drugih sredinah dana podpora stopnji 1,7%.
Ob ponovnem preverjanju podatkov pri temeljnih nosilcih planiranja smo ugotovili, da je glede na te podatke stopnja 1,7% celo nizka.
Vendar 'je v predlogu Dogovora opredeljena stopnja rasti zaposlovanja 1,7%.
15. Na 15. člen tretjo točko je bila pripomba, da se ne izplača omenjati delavcev, ki so na začasnem delu v tujini.
Iz občine Litija je na začasnem delu v tujini cca 260 delavcev. Aktivnost in naloga glede zaposlovanja je opredeljena na osnovi enotne akcije na osnovi enotne akcije na ravni cele republike. Poudariti pa je potrebno, da se precej občanov, ki se vrača iz začasnega dela v tujini odloča za obrtno dejavnost.
16. K 15. členu je bila pripomba glede štipendiranja, ki naj sledi interesu združenega dela.
Pripomba je v celoti upoštevana v tretjem odstavku 13. člena predloga Dogovora.
17. Besedilo 18. člena naj bo bolj konkretno izhajajoč iz dolgoročnega plana »Litija 2000«.
Pripomba je upoštevana pri posameznih dejavnostih kot npr. v 21. členu predloga Dogovora — naloge Kmetijske zemljiške skupnosti in podobno.
18. Na besedilo 19. člena v osnutku Dogovora je konkretne pripombe posredovala Kmetijska zemljiška skupnost. Pripombe so bile v celoti upoštevane.
19. Za 20. člen tretjo alineo je bila dana pripomba, da se poudari vloga pospeševalne službe.
Pripomba je bila upoštevana.
20. Pripombe na 22. člen 3. odstavek so bile, da se beseda »brojlerjev« opusti, kot tudi besede »mesa in mleka« ker se to
razume pod besedo perutninarstvo in govedoreja. Pripomba je bila upoštevana.
21. Pripomba k 24. členu je bila, da se doda tretja alinea in določi področja varstvenih gozdov...
Pripomba je bila v celoti upoštevana v 26. členu predloga Dogovora.
22. Pripombe k 26. členu osnutka so bile, da se opredelijo še druga območja za urbanizacijo.
Pripombe so bile upoštevane s tem, da seje opustila konkretna navedba »zazidalni načrt Praprošče« ker se bodo te naloge opredeljevale z letno resolucijo, ki bo izhajala iz opredelitev v družbenem planu.
23. K 27. členu je bila dana pripomba, da naj se enakopravno opredeljujejo interesi istočasne rabe gozdnega prostora. Pripomba je bila upoštevana v 29. in 30. členu predloga Dogovora.
24. K 28. členu je bilo dano opozorilo glede načenjanja krajine s pregosto mrežo gozdnih cest.
Pripomba je bila upoštevana v 30. in 31. členu predloga Dogovora.
25. Na 31. člen je bilo več pripomb in predlogov, glede čistilne naprave v IUV TOZD Usnjarna, transportne poti pri SCT TOZD Industrija apna Kresnice in varstvo zraka ter okolja, onesnaževanja potoka Reke, obrata TKG na Savi pri Litiji, obrata Tiskarne Slovenije na Vačah, obrata KTL v Litiji, obrata Elme na Polšniku, obrata Pletenine v Jevnici, Mizarstva Litije, Mizarstva Gabrovke, Lesne industrije Litija, Agrotehnike Grude, TOZD Mesarije in prekajevalnice, ki so terjale, da se konkretno opredelijo naloge za naslednje obdobje.
Pripombe so bile v celoti upoštevane in so razvidne v 33. členu predloga Dogovora v točkah 4.1. in 4.11.6.
26. Pripomba k 32. členu je bila, da se besedilo skrči in, da se opredelijo naloge na področju razvoja in samoupravne organiziranosti kovinarskega obrata.
Pripombe so bile v celoti upoštevane. Besedilo 34. člena v predlogu Dogovora je krajše in vsebinsko bolj primerno. Dejavnost kovinskega obrata pa je vključena pod industrijo v 33. člen točko 4.8.. V tej točki so opredeljene tudi konkretne usmeritve.
27. Pripombe na 33. člen so predvsem v tem, da je potrebno več konkretnih akcij opredeliti za hitrejši razvoj te dejavnosti in izboljšanje gostinske ponudbe.
Delno so pripombe upoštevane v 35. členu predloga Dogovora, večja konkretizacija pa je opredeljena v osnutku Družbenega plana iz katerega bo izhajala vsako leto srednjeročnega obdobja resolucija o izvajanju družbenega plana.
28. Zakaj se tako poudarja kmečki turizem.
V občini Litija smo šele v letu 1984 pristopili (in to v drugi polovici leta) k normativnemu urejanju te dejavnosti. Čeprav so prvi rezultati še dokaj skromni, pa je potrebno poudariti urejen kmečki turizem na Slivni in na Dobovici pri Dolah. V postopku urejanja pa so še dve kmetije (na Vačah in Veliki Štangi).
29. Na 34. člen točka 7.3. je bila dana pobuda da se navedejo podatki o razvoju deficitarne dejavnosti.
Te konkretizacije oz. naštevanja v Dogovor ne bomo vnesli, naj pa navedemo, da so take dejavnosti: urarstvo v Litiji, frizerstvo v Gabrovki, prodaja gospodinjskega plina in servis za plinovodne naprave v Gabrovki, servis za belo tehniko v Litiji, servis za popravila gospodinjskih aparatov v Litiji in še druge.
30. Pripomba na 36. člen je bila, da se opustijo absolutni zneski, ki se tekoče spreminjajo glede cen. ,
Pripomba je bila upoštevana.
31. K besedilu 38. člena tretjega odstavka je bila pripomba, da naj se prouči raba prostora ob reki Savi in Ponoviški cesti. Pripomba je upoštevana.
Po uskladitvi interesov o prostoru je ta prostor namenjen oz. opredeljen kot zelena površina v urbanističnih zasnovah za Litijo in Šmartno z Ustjem.
32. K besedilu 39. člena točki 4.2. predzadnji odstavek je bilo izpostavljeno vprašanje o realnosti.
Tudi v predlogu Dogovora je enaka vsebina opredeljena v 41. členu točki 4.2. predzadnji odstavek, to iz razloga, ker so to naloge, ki
I^^HBHHHRnHS
so jih sprejeli delegati občinske skupščine glede urejanja sistema ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg. Predpriprave za postopno realizacijo pa so v teku.
33. Na 39. člen je bila pripomba glede toplotne energije za ogrevanje Litije.
Pripomba je upoštevana v 41. členu točki 4.3. predloga Dogovora,
34. K 40. členu je bila dana pripomba, da se upošteva prioriteta... Pripomba je upoštevana v 42. členu točka 1 drugi odstavek.
35. Dana je bila pobuda, da se vsebina 40. člena ustrezno uredi po dejavnostih.
Pripomba je bila upoštevana, kar je razvidno iz. 42. člena točke 1 do točke 3 in v 43. členu v točki 1.1. do 1.9. predloga Dogovora.
36. K 41. členu je bila dana pripomba glede trgovske ponudbe, ki bi morala biti boljša in modernizacije pekarne v Smartnem pri Litiji.
Pripombe so upoštevane v 45. členu točki 1.1. do 1.9. predloga Dogovora.
37. K 42. členu je bila dana pripomba če bo za občane, ki se bodo vselili vsako leto v 30 novih družbenih stanovanj zagotovljeno delo.
Potrebe po nakupu stanovanj so izkazale organizacije združenega dela iz. območja občine in Samoupravna stanovanjska skupnost iz naslova združenih sredstev za družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. To pomeni, da v tem primeru ne gre za nezaposlene delavce, temveč za že zaposlene.
38. Dana je bila pripomba na 43. člen glede razmerja sredstev za stanovanjsko gradnjo, predlaga se, daje to razmerje 70:30 v korist družbene gradnje.
Iz predloga Dogovora je v 46. členu točki 3. razvidno, daje po ponovnem preverjanju podatkov in usmeritev pri temeljnih nosilcih planiranja od strani SamoupravneStanovanjske skupnosti ugotovljeno, da bo to razmerje celo 35 — 65 v korist individualne gradnje.
39. K poglavju VIII. je bila dana pobuda, da se ločeno obravnava tudi področje socialnega varstva in požarnega varstva. Pobuda je bila upoštevana kar je razvidno iz 47. člena točke 7. in
.. 50. člena predloga Dogovora.
40. K poglavju VIII. v osnutku Dogovora je bila pripomba, da bi morale biti iz globalne bilance razvidne tudi skupne obremenitve.
Pripomba je v cefoti upoštevana v tabelah 1 in 2 predloga Dogovora.
41. K poglavju VIII. točki 5 je bila dana pobuda, da se med planske naloge vnese tudi izgradnja odprtega plavalnega bazena s spremljajočimi objekti.
Pobuda je bila upoštevana v 47. členu, točki 5 v tretjem odstavku.
42. K 44. členu osnutka dogovora so bile dane pripombe in pobude glede financiranja nalog v krajevnih skupnostih in prelivanja sredstev med krajevnimi skupnostmi za dogovbrjene naloge. Pripomba je bila upoštevana v 48. členu predloga Dogovora. Vendar bo potrebno to področje konkretno opredeliti s samoupravnim sporazumom, kot je to določeno v petem odstavku tega člena.
43. Pripomba na besedilo 48. člena glede odbora za spremljanje uresničevanja Dogovora.
Pripomba je upoštevana in ustrezno opredeljena v 57. členu predloga Dogovora.
44. K 47. členu je bilo podano vprašanje glede prostorskih sestavin. Skladno z določili Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije Uradni list SR Slovenije št. 1/80, so prostorske sestavine sestavni del družbenega plana ne pa Dogovora, zato v predlogu Dogovora ni tega določila.
ZAKLJUČEK:
Poleg pripomb in predlogov, ki so bile podane že v času skupščinske razprave o osnutku Dogovora na seji zbora občinske skupščine, dne 26. 6.1985, je predlagatelj prejel tudi pripombe in predloge iz javne razprave in to od: predsedstva Skupščine občine Litija, tov. Tincta Brileja, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija oz. njene strokovne službe, Integrala DO SAP TOZD »Turbus« Lju-
bljana, Občinskega sveta ZSS Litija, Kmetijske zemljiške skupnosti Litija, Predilnice Litija, Samoupravne komunalne skupnosti Litija, Krajevne skupnosti Jevnica, Podjetja za PTT promet Ljubljana, Krajevne skupnosti Kresnice, Občinske kulturne skupnosti Litija, Občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija, Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija, IUV TOZD Usnjarne Šmartno pri Litiji, SCT TOZD Industrije apna Kresnice, Krajevne skupnosti Litija — levi breg, Krajevne skupnosti Sava pri Litiji, Pletenina Ljubljana, Krajevne skupnosti Polšnik, Kmetijske zadruge Litija, Krajevne skupnosti Dole pri Litiji, SGD Beton TOZD Gradmetal Litija, Krajevne skupnosti Gabrovka, Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, TOZD Elektro Trbovlje, Krajevne skupnosti Stangarske Poljane in TOZD Elektro Ljubljana okolica. 'Seznam organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organov ter posameznikov potrjuje dokaj velik interes, kije bil izražen v času obravnave osnutka Dogovora.
Kot je razvidno so bile vse pripombe in predlogi strokovno pregledani in na podlagi tega oblikovani odgovori. Litija, 8. 10. 1985
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
točka 3
Osnutek
Na podlagi 2., 47., 52., 62., 63., 139., 140. in 141. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS, št. 1/80) 11., 14., 25. in 197. in 250. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 28/83) in na osnovi odloka o pripravi družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 (Ur. I. SRS,št. 16/84) je skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne.............., zbora
združenega dela dne..............in zbora krajevnih skupnosti dne............
sprejela
DRUŽBENI PLAN občine Litija za obdobje 1986—1990
1. UVOD
Z družbenim planom občine delovni ljudje in občani določamo:
— globalne cilje in politiko gospodarskega in socialnega razvoja v občini, '
— urejanje prostora v občini,
— naloge na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši razvoj v občini,
— temeljna razmerja v delitvi dohodka na področju osebne, skupne in splošne porabe,
— pogoje za razvoj kadrov in zaposlovanje,
— usmeritve in naloge na področju varstva in zboljšanje človekovega okolja,
— krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite.
2. TEMELJNI CILJI RAZVOJA
Na osnovi analize razvojnih možnosti za obdobje 1986—1990, smernic za pripravo družbenega plana občine in dogovora o temeljih družbenega plana občine bomo delavci, delovni ljudje in občani v letih 1986—1990 izvajali naslednje temeljne naloge:
Na področju družbenoekonomskih odnosov in družbenopolitičnega sistema:
— Utrjevali in razvijali bomo samoupravne in socialistične družbenoekonomske odnose na vseh področjih družbene reprodukcije. Posebno pozornost bomo posvetili krepitvi samou-
pravnega združevanja dela in sredstev na dohodkovnih osnovah v delovnih organizacijah združenega dela in širše s proizvodno in poslovno povezanimi OZD, dograjevanju sistema delitve osebnih dohodkov ter krepitvi vloge delavcev v združenem delu pri odločanju in razporejanju dohodka.
Razvoj delegatskega sistema bomo krepiM predvsem z boljšim povezovanjem in utrjevanjem položaja delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter povečanjem njihove odgovornosti za usklajevanje sprejetih stališč in interesov.
— Razvijali in utrjevali bomo sistem obveščanja in informiranja tako na temeljni ravni kot na ravni družbenopolitične skupnosti na področju gospodarskega razvoja.temeljni cilj skrb za socialno in materialno varnost delovnih ljudi in občanov, zaradi tega bomo zagotavljali pogoje za:
— pet odstotno rast družbenega proizvoda gospodarstva*,
— povečanje izvoza je pogoj za nadaljnji nemoten razvoj gospodarstva in zato temeljni cilj vseh OZD gospodarstva,
— sanacija gospodarskega položaja bo dosežena z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja, oživitvijo proizvodnje, konvertibilnim izvozom ter z izboljšanjem finančnega stanja z zagotavljanjem pokrivanja obratnih sredstev z dolgoročnimi in trajnimi viri,
— tehnološki razvoj bomo dosegli tudi s krepitvijo in uveljavitvijo razvojno raziskovalne dejavnosti,
— temeljna cilja organizacij združenega dela — povečanje obsega proizvodnje in povečanje izvoza — bosta dosežena predvsem z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, postopno obnovo iztrošene opreme, povečanjem produktivnosti z uvajanjem novih tehnologij in izboljšanjem organizacije dela,
— zagotavljali bomo pogoje za čim hitrejši razvoj drobnega gospodarstva ter spodbujali povezovanje le-tega z drugim gospodarstvom,
— intenzivno izkoriščanje naravnih danosti ob večji aktivnosti strokovno pospeševalne službe pri uvajanju sodobne agrotehnike in večjemu varovanju kmetijskih zemljišč bo zagotavljalo nadaljnjo rast kmetijske proizvodnje in boljšo založenost tržišča z osnovnimi živili.
Na področju prostorskega razvoja bomo:
— ohranjali in varovali zdravo življenjsko okolje in zagotavljali smotrno urejanje in izrabo prostora, ob doseganju skladnejšega razvoja vseh dejavnosti v prostoru in ustreznejše namenske rabe prostora, ob upoštevanju naravnih pogojev in možnosti ter varovanju in izboljševanju človekovega okolja,
— zagotavljali, da pri urejanju prostora in varovanju zdravega življenjskega okolja prevlada dolgoročni, širši družbeni interes pred kratkoročnim, individualnim.
Na področju komunalnega gospodarstva bomo:
— razvijali komunalno dejavnost v skladu z razvojem občine in mesta,
— zagotavljali raven vzdrževanja in obnove kolektivnih komunalnih naprav in objektov ob istočasnem prevzemanju novozgrajenih objektov in naprav v upravljanje komunalne OZD,
— nadaljevali z novogradnjo komunalne infrastruktue v novih in obstoječih stanovanjskih soseskah,
— posebno skrb posvetili preskrbi prebivalcev z. zdravo pitno vodo in v ta namen posvetili večjo skrb zaščiti in sanaciji v območjih 1. in 2. varstvene cone mestnega in lokalnih vodovodov, prav tako bomo postopoma sanirali mestni in lokalne vodovode.
Na področju cestnega gospodarstva bomo:
— zagotavljali redno vzdrževanje in obnovo regionalnih in lokalnih cest ter krajevnih poti.
Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo:
— nadaljevali z družbeno usmerjeno gradnjo v Litiji in Šmartnem ter realizirali gradnjo tudi v Jevnici in na Vačah,
— izvajali individualno gradnjo v okviru sprejetih prostorsko izvedenih aktov,
— zagotavljali materialno osnovo za boljše gospodarjenje z družbe-
nim stanovanjskim skladom,
— najemnine poslovnih prostorov bomo letno usklajevali z rastjo cen stanovanjske gradnje.
Na področju energetike bomo:
— izvedli ustrezna investicijska dela za boljšo toplotno izolacijo stanovanjskih objektov in toplovodnih naprav,
— proučili možnost ureditve daljinskega sistema ogrevanja,
— na področju oskrbe z električno energijo razširjali oziroma dograjevali obstoječe in nove TP ter RTP in ustrezno distribucijsko omrežje.
Na področju družbenih dejavnosti bomo:
— zagotovili ohranjanje in postopno rast življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov v odvisnosti od učinkovitega družbenega razvoja, doseženih rezultatov dela in realne rasti dohodka.
Na področju LO in DS:
— stalno povečevanje skupne obrambe in samozaščitne sposobnosti v občini kot sestavni del družbenega razvoja ob zagotavljanju povezanosti vseh sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite glede na prostorske, kadrovske, materialne in druge možnosti, potrebe in razmere.
3. GOSPODARSTVO 3.1. Globalni okviri razvoja
V srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 bodo ekonomske možnosti še vedno omejene in bo zato gospodarstvo usmerjeno v sanacijo gospodarskega položaja in dvig kvalitete gospodarjenja, oživljanje rasti proizvodnje, povečanje izvoza in zaposlenosti.
Načrtujemo naslednje stopnje rasti glavnih elementov gospodarjenja:
povprečne letne stopnje rasti (v %)
družbeni proizvod 5 dohodek 4.5 število zaposlenih ^7 produktivnost 2,5 izvoz 14,0 uvoz počasnejša rast od rasti izvoza
splošna poraba
skupna poraba 5% zaostajanje
osebna poraba za rastjo dohodka
akumulacija hitrejša rast od rasti dohodka
realni OD na zaposlenega ohranitev ravni in postopno
povečevanje
3.1.1. DRUŽBENI PROIZVOD
Pet odstotna rast družbenega proizvod* bo dosežena z aktiviranjem novih investicij v industriji (Predilnica, IUV TOZD Usnjarna, Lesna industrija Litija, Kovina Šmartno, SCTTOZD IAK), kmetijstvu (Kmetijska zadruga Litija, Kmetijska zadruga Gabrov-ka—Dole, Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija), razširitvami in modernizacijami, z uvedbo nove tehnologije in nakupom modernejše strojne opreme.
Izboljšati se mora kvaliteta proizvodnje in storitev ter organizacija poslovanja z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, optimalnejšo izrabo delovnega časa ter produktivnim zaposlovanjem.
3.1.2. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA
Pomemben dejavnik gospodarske rasti bo pospešeno vključevanje organizacij združenega dela v zunanjetrgovinsko menjavo. Realna rast izvoza bo hitrejša od realne rasti družbenega proizvoda in realne rasti uvoza.
S povečanjem izvoza in zagotavljanjem surovin in ostalega reprodukcijskega materiala v čimvečji možni meri na domačem trgu bomo dosegli pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco.
Izvoz se bo povečal za 14%, le manjši delež izvoza bo usmerjen na klirinško tržišče, tako da bo delež na konvertibilno področje predstavljal 96% celotnega izvoza.
Z doseganjem planirane stopnje izvoza bo zmanjšal delež v celotnem prihodku gospodarstva ustvarjen na tujem trgu 19%.
Da bi dosegli dinamiko načrtovanega izvoza bo potrebno vključevanje organizacij združenega dela v direktni kot tudi indirektni izvoz.
Poleg organizacij združenega dela, ki se s svojimi proizvodi in storitvami že vključujejo v izvoz, bo nujno, da se v izvozna prizadevanja vključijo tudi ostale organizacije združenega dela. V ta namen bodo sledila tudi prizadevanja za prestrukturiranje proizvodnje oziroma proizvodnih asortimanov z. namenom, da se poveča delež proizvodov in storitev, ki so konkurenčni na tujih trgih tako po strukturi kot po kvaliteti.
3.1.3. DELITVENA RAZMERJA
Glede na usmeritve iz programa stabilizacije in razbremenjevanje gospodarstva bodo v obdobju 1986—1990 vse oblike porabe rastle počasneje kot realno razpoložljivi dohodek (konkretne stopnje bodo določene z letnimi resolucijami), večji del na ta način sproščenih sredstev se bo moral preusmeriti v sredstva akumulacije, ki bodo naraščala hitreje kot realno razpoložljivi dohodek.
V okviru sredstev akumulacije bomo morali s pravilno politiko razbremenjevanja gospodarstva optimirati vsa združevanja sredstev iz poslovnega sklada in na ta način povečati investicijsko sposobnost OZD. To bo po eni strani vplivalo na izboljšanje likvidnosti situacije in sigurnejše ohranjanje in povečanje proizvodnje, po drugi strani pa na zmanjšanje obsega investicijskih sredstev.
Realni osebni dohodki na zaposlenega delavca bodo v začetku srednjeročnega obdobja ohranjali raven, nato pa se bodo odvisno od ekonomskih rezultatov postopoma večali.
Delitev osebnih dohodkov bo temeljila na nagrajevanju po delu in rezultatih dela.
3.1.4. ZAPOSLOVANJE
Število zaposlenih v občini bo rastlo po povprečni realni stopnji 1,7%. Da bi zagotovili stimulativno delitev, bo potrebno dosledno spoštovati načelo produktivnega zaposlovanja in zaposlovati le v primerih povečanja proizvodnje, dohodka, aktiviranju novih kapacitet ter povečanju izvoza.
Da bomo lahko izboljšali kvaliteto gospodarjenja (produktivnosti, organizacijo, boljšo izrabo proizvodnih zmožnosti in izboljšali kvaliteto izdelkov in storitev) bomo morali izboljšati tudi kvalifikacijsko strukturo zaposlenih.
3.1.5. PRODUKTIVNOST
Produktivnost bo rastla po povprečni letni stopnji 2,5%. Porast produktivnosti bo možno realizirati le z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja, načrtovanih modernizacij in rekonstrukcij ter uresničevanjem produktivnega zaposlovanja.
Z doseganjem planiranih stopenj rasti produktivnosti bo možno v tem srednjeročnem obdobju postopoma povečati tudi realne osebne dohodke.
3.1.6. INVESTICIJE
Obseg investicij bo v srednjeročnem obdobju 1986— 1990 omejen z obsegom razpoložljivih investicijskih sredstev v OZD. Večje investicije v izgradnjo novih proizvodnih obratov in modernizacije proizvodnje predvidevajo Predilnica Litija, IUV TbZD Usnjarna Šmartno, Lesna industrija Litija, Kovina Šmartno, Tekstil TOZD Pletilja Litija, SCT TOZD Industrija apna Kresnice, Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav Ljubljana, Kmetijska zadruga Gabrovka Dole in JATA TOZD Reja Ljubljana, druge investicije so manjše oziroma usmerjene predvsem v rekonstrukcije, modernizacije in dopolnitve proizvodnega asortimana.
Poleg kriterijev za presojo investicij v SRS bomo uveljavili tudi dodatne kriterije in sicer:
— izgradnja novih industrijskih obratov v opredeljenih industrijskih conah,
— vlaganje v deficitarne dejavnosti,
— vlaganje v rekonstrukcije in modernizacije.
3.1.7. DEMOGRAFIJA
Povprečna letna načrtovana stopnja rasti prebivalstva je 1%. Tako se bo število prebivalcev do konca srednjeročnega obdobja 1986—1990 povečalo za 746 prebivalcev. Konec leta 1990 bo imela občina 19.135 prebivalcev.
Porast števila prebivalcev izhaja na osnovi predvidene stanovanjske gradnje.
Predvidena rast števila prebivalcev v obdobju 1986—1990 je: leto število prebivalcev
1985' 18.207
1986 18.389
1987 18.573
1988 18.759
1989 18.946
1990 19.135
— Povečanje števila prebivalcev 746
— Povprečna letna stopnja rasti 1%
3.2. Razvoj po področjih
3.2.1. INDUSTRIJA
Najpomembnejši nosilec razvoja gospodarstva v občini bo industrija, ki se bo razvijala hitreje od ostalih dejavnosti in tako povečala delež v družbenem proizvodu občine na več kot 70%.
Povprečne letne stopnje rasti globalnih kazalcev bodo naslednje: realni družbeni proizvod 5,2% zaposlenost • 1,9%
produktivnost 2,5%
V pretežni meri bo visoka rast temeljila na večji izkoriščenosti in popolnejši izrabi obstoječih kapacitet, hkrati s postopno obnovo in modernizacijo opreme. To iz razlogov, ker zaradi zmanjševanja razpoložljivih sredstev za razširitev materialne osnove dela nove investicije, ki so načrtovane, v manjšem obsegu, ne bodo prispevale toliko k doseganju dinamične rasti družbenega proizvoda kol v preteklosti.
To seveda terja povečanje produktivnosti dela, racionalno porabo energije in surovin ter s tem izboljšanje ekonomičnosti poslovanja in smoterno uporabo vseh vrst poslovnih sredstev ter večanje rentabilnosti poslovanja.
Pri presojanju in usmerjanju vlaganj s ciljem zagotovitve kvalitetne preobrazbe občinskega gospodarstva bomo upoštevali kriterije za prestrukturiranje gospodarstva, ki jih bo določal dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986— 1990 ob tem upoštevali tudi kriterije, ki bodo opredeljeni na ravni občine za pospeševanje razvoja gospodarstva v dogovoru o temeljih družbenega plana za obdobje 1986—1990 in v letnih resolucijah. Prestrukturiranje gospodastva bomo zagotovili z usmerjanjem investicij in pospešenim tehnološkim razvojem razvojno intenzivnih panog (ko-vinoskopredelovalna, elektroindustrija, kemična) in pa že uveljavljenih panog (tekstilna, usnjarska, lesna in agroživilska), ki so bodisi izrazito izvozno naravnane ali pa pomembne za zadovoljevanje prehrambenih potreb prebivalcev.
3.2.1.1. TEKSTILNA INDUSTRIJA
Nosilca razvoja v tekstilni industriji bosta še nadalje Predilnica Litija, Tekstil Ljubljana TOZD Pletilja Litija in Pletenina Ljubljana obrat konfekcija v Jevnici.
V Predilnici Litija bodo povečali kapacitete za proizvodnjo aku-mulativnejših vrst preje in z modernizacijo opreme in izboljšanjem delovnih pogojev (posodobitev klima naprav) bo dosežena večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in dvig kvalitete proizvodnje.
Za doseganje načrtovanega razvoja bodo zgrajeni novi proizvodni in skladiščni prostori ter modernizirani proizvodni procesi z uvajanjem sodobnejše opreme.
V Tekstil TOZD Pletilja Litija bodo z uvajanjem sodobne tehnologije modernizirali proizvodni proces in s tem izboljšali kvaliteto in asortiman proizvodov, kar bo omogočalo večji realni dohodek in akumulacijo na enoto proizvoda.
Uvajanje novih pletilnih strojev bo zahtevalo povečanje proizvodnih kapacitet na področju konfekcioniranja, kar bo omogočeno z izgradnjo dodatnih proizvodnih prostorov oziroma z izgradnjo novih skladiščnih prostorov in s sprostitvijo sedanjih skladiščnih prostorov.
Pletenina Ljubljana obrat Konfekcija Jevnica bo adaptirala že obstoječe gospodarsko poslopje v proizvodne prostore. S tem bo ustvarila pogoje za zaposlitev 20 novih delavcev. Z razširitvijo obrata in posodobitvijo opreme bo povečala obseg proizvodnje z uvajanjem novih proizvodnih programov.
3.2.1.2. USNJARSKA INDUSTRIJA
Usnjarska industrija se bo tudi v prihodnje razvijala v okviru Industrije usnja Vrhnika TOZD Usnjarna Šmartno, ki bo v okviru delovne organizacije namenila posebno pozornost povečanju kapacitet pri proizvodnji govejega usnja ter modernizaciji in posodobitvi proizvodnega procesa v krznarni, konfekciji krzna in usnja.
Osnovna naloga v tej organizaciji je kakovostni dvig proizvodnje. Obseg proizvodnje se bo v usnjarni povečal za 9,5%, prav tako se bo izboljšal asortiman in kvaliteta proizvodnje. Proizvodnja krzna se bo do konca srednjeročnega obdobja povečala na 450.000 m2 (v letu 1986 340.000 m2). Obseg predelave divjačine bo ostal na ravni leta 1986 (50.000 kom). Proizvodnja krznene konfekcije bo povečana s 180.000 m2 v letu 1986 na 260.000 m2 v letu 1990!
Z uvajanjem novih tehnoloških dosežkov in učinkovitejšo organizacijo proizvodnega procesa se bo povečala produktivnost povprečno za 1,5% letno.
Zaposlenost bo rastla po poprečni letni stopnji 1,4%. Izboljšala se bo tudi izobrazbena in poklicna struktura zaposlenih.
Izvoz bo usmerjen na konvertibilno tržišče in se bo povečal s 14 milijonov dolarjev v letu 1985 na 17 milijonov dolarjev v letu 1990. Več kot polovico proizvodnje bo usmerjeno v izvoz.
Pogoj za uspešno realizacijo začrtanih usmeritev je realizacija načrtovanih investicij. Investicijska vlaganja bodo usmerjena v tehnološko posodobitev opremljenosti proizvodnje, v energetiko in ekologijo. Z izgradnjo čistilne naprave bo urejeno predčiščenje industrijskih odplak, zagotovili pa bodo tudi ustrezen delež sredstev za izgradnjo centralne čistilne naprave v Litiji.
3.2.1.3. LESNA INDUSTRIJA
Razvoj lesne industrije bo temeljil na razvoju Lesne industrije Litija, v vse večjem obsegu pa tudi Mizarstva Litija in Mizarstva Gabrovka.
Razvoj proizvodnih dejavnosti Lesne industrije Litija bo slonel na enotni lokaciji v Zagorici. Temeljni cilj bo namenjen razvoju in uvajanju novih proizvodnih programov, posodobitvi proizvodnje ter optimalnejši izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa. Vse to bo omogočilo večjo dohodkovno uspešnost. Posebna pozornost bo namenjena samoupravni organiziranosti in povezovanju v repro celoti ter z gozdnim gospodarstvom, da na osnovi smotrnejšega gospodarjenja, dela in sovlaganja ustvari pogoje za uspešnejše poslovanje in hitrejši razvoj.
Poleg manjših investicijskih posegov bodo vlagali sredstva v rekonstrukcijo in modernizacijo primarnega kompleksa in finaliza-cije lesa v TOZD Žagarska proizvodnja, prestavitev stavbnega mizarstva iz Šmatna v Zagorico, izdelavo dokumentacije za prestavitev furnirske proizvodnje v Zagorico, rekonstrukcijo decimirnice v razvoj informatike ter računalništva za vodenje proizvodnega procesa.
Mizarstvo Litija bo nadaljevalo z razvojem proizvodnih programov s področja lesne galanterije in se s temi proizvodi še bolj intenzivno vključilo v izvoz predvsem na zahodno tržišče. Proizvodnja panjev bo imela tudi v prihodnje pomemben delež v celotni proizvodnji. Pri razvoju tega proizvodnega programa in obsegu proizvodnje bo delovna organizacija poslovno tehnično sodelovala z delovno or-
ganizacijo Medex Ljubljana.
Z zamenjavo opreme na ključnih mestih v proizvodnem procesu bodo ustvarjeni pogoji za izboljšanje organizacije dela, dvig produktivnosti in kvalitete proizvodov.
Mizarstvo Gabrovka vse bolj stremi k iskanju ustreznega proizvodnega programa za serijsko proizvodnjo, ki naj bi obsegala okoli 50% celotne proizvodnje. I
V ta namen sodeluje s HP Kolinsko pri raziskavi trga in možnosti uvedbe proizvodnje s področja lesne galanterije.
Delovna organizacija poleg investicij v nabavo nove sodobne opreme načrtuje tudi izgradnjo novih proizvodnih prostorov. To naj bi omogočilo boljšo organizacijo dela, modernejšo izrabo delovnega časa in večjo ekonomičnost poslovanja.
3.2.1.4. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
Industrija gradbenega materiala se bo razvijala v okviru SGD Beton TOZD Gradmetal Litija in SCT TOZD Industrija apna Kresnice. Za razvoj tovrstne industrije je pomembna domača surovinska baza.
V TOZD Gradmetal bo dan večji poudarek razvoju novih proizvodnih programov in večji finalizaciji savskih agregatov. Posebno skrb bo v okviru delovne organizacije namenila obnovi in posodobitvi proizvodne opreme. Z ustrezno samoupravno organiziranostjo pa bo zagotovljen tudi hitrejši razvoj te dejavnosti.
V TOZD Industrija apna Kresnice bodo največjo pozornost namenili modernizaciji kamnoloma, transportne poti, apnenice in večji finalizaciji proizvodov iz apna in kamenih agregatov.
Pristopili bodo k izvedbi ukrepov za zaščito in varstvo okolja in s tem preprečili prekomerno zapraševanje in hrup. Zgradili bodo najmanj dva usedalna bazena in tako uredili odplake v proizvodnem procesu kamenih agregatov.
Za dolgoročno zagotavljanje potrebnih količin kamenih agregatov za potrebe proizvodnje gradbenega materiala bo tudi TOZD Gradmetal preko delovne organizacije SGD Beton združeval potrebna sredstva za modernizacijo kamnoloma SCT TOZD Industrija apna Kresnice.
3.2.1.5. KOVINSKOPREDELOVALNA INDUSTRIJA
Razvoj kovinske oziroma kovinskopredelovalne industrije bodo v občini zagotavljale Kovina Šmartno, Kovinarska Krško TOZD Transportne naprave Dole, SGD Beton TOZD Gradmetal Litija — obrat kovinske proizvodnje in TKG Ljubljana obrat montaža Sava pri Litiji.
V Kovini bo dan največji poudarek na uvajanju novih proizvodnih programov, ki bodo sledili zahtevam domačega in tudi tujega tržišča. Z izgradnjo novih proizvodnih prostorov bo omogočena boljša organizacija dela, večja ekonomičnost poslovanja in dvig produktivnosti dela, zagotovljeni pa bodo ustreznejši delovni pogoji delavcev. Za nadaljnji razvoj bo pomembna tudi večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti.
Nadaljnji razvoj bo Kovinarska Krško TOZD Transportne naprave Dole zagotovila z uvajanjem novih proizvodnih programov, večjo izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet in boljšo ekonomičnostjo poslovanja.
Zaradi manjšega povpraševanja po obstoječih proizvodnih programih bo temeljna organizacija v okviru delovne organizacije poslovno-tehnično sodelovala tudi z drugimi organizacijami združenega dela.
Pomembno aktivnost bo temeljna organizacija namenila optimalni izrabi surovin in kadrovanju strokovnih delavcev.
Hitrejši razvoj kovinske dejavnosti v SGD Beton TOZD Gradme-gal Litija je pogojen z ustreznejšo samoupravno organiziranostjo v sklopu kovinsko predelovalne industrije. Z izločitvijo te dejavnosti iz temeljne organizacije, uvajanje novih proizvodnih programov, optimalno izkoriščenostjo proizvodnih prostorov in boljšo organizacijo dela bodo podani pogoji za zaposlovanje novih delavcev in hitrejši ter kvalitetnejši razvoj te dejavnosti.
TKG TOZD Proizvodnja kovinske galanterije Ljubljana bo v obratu na Savi modernizirala delovne priprave in s tem omogočila večjo stopnjo avtomatizacije proizvodnje in dvig produktivnosti de-
la. Z izgradnjo novih proizvodnih prostorov so podani pogoji za razširitev proizvodnih dejavnosti in večje število zaposlenih delavcev.
3.2.1.6. KEMIČNA IN ELEKTROPREDELOVALNA INDUSTRIJA
Kemična in elektropredelovalna industrija bosta še naprej med prioritetnimi, razvijali pa se bosta v okviru Lesne industrije Litija TOZD Proizvodnja plastike, Elme TOZD Elektromaterial Čatež obrat Polšnik in drugih organizacij združenega dela, ki bodo podale interes po razvoju tovrstne dejavnosti na območju občine Litija.
V Lesni industriji Litija TOZD Proizvodnja plastike bodo vlagali sredstva v modernizacijo in rekonstrukcijo finalizacije pleksija in poliestra.
Elma TOZD Elektromaterial Čatež bo v obratu Polšnik razširila proizvodni program, kar bo temelj za nadaljnji razvoj obrata in zaposlovanja novih delavcev.
Temeljna organizacija bo skupaj z delovno organizacijo zagotovila razvoj obrata v sodelovanju z drugo delovno organizacijo, v kolikor sama ne bi imela ustreznih možnosti za razširitev obrata in uvajanje novih proizvodov.
3.2.1.7. ŽrVILSKO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA
Nosilci razvoja živilsko-predelovalne industrije bodo še nadalje HP Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole, Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija in ŽK ŽITO TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana.
V HP Kmetijski zadrugi Gabrovka—Dole bo v obratu Presad razvojna dejavnost usmerjena na naslednja področja: dopolnilni in novi programi vseh vrst pijač na osnovi južnega in kontinentalnega, sadja, razvijanje programa sadnih sokov brez dodatnega sladkorja, programa gaziranih alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Za realizacijo teh nalog bodo izvedena investicijska vlaganja v posodobitev opreme, kar je pogoj za uvedbo sodobne tehnologije v proizvodnji in v nabavo hladilnih naprav za hladilnico II. S svojimi proizvodi se bo pospešeno vključevala v mednarodno menjavo.
V Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija bodo z obnovo proizvodnih prostorov in modernizacijo opreme ustvarili pogoje za še bolj smoterno poslovanje. Z nabavo nove klav-niške opreme in opreme za predelavo in sušenje izdelkov bo omogočena večja proizvodnja.
Proizvodnja svežega mesa se bo povečala od 1520 ton v letu 1986 na 1730 ton v letu 1990, finalni izdelki pa v istem obdobju od 330 ton na 370 ton.
V sklopu glavne dejavnosti bodo razviti novi proizvodi, med dopolnilnimi dejavnostmi pa bo še vedno pomembno storitveno klanje. Posebno skrb bomo namenili varstvu okolja in sicer s pristopom k izgradnji sistema čiščenja industrijskih odplak.
Za nemoteno poslovanje bo zagotovila dodatni vir tehnološke vode in lasten vir električne energije v primeru izpada na javnem omrežju.
Temeljna organizacija bo tudi v tem obdobju sovlagala v razvoj živinoreje.
V sklopu stanovanjsko-poslovnega objekta na Cankarjevi cesti v Litiji bo z nakupom pridobila nove ustrezne prostore za svojo poslovalnico. Z nabavo opreme za poslovalnice bo izboljšala kvaliteto storitev.
ŽK ŽITO TOZD Pekarstvo in testeninarstvo bo zagotovilo nemoteno preskrbo delovnih ljudi in občanov s potrebnimi količinami kruha in peciva.
Izvedla bo večjo rekonstrukcijo obstoječega objekta Pekarne v Šmartnem vključno s prizidkom. Povečanje proizvodnje in izboljšanje kvalitete bo organizacija dosegla z nabavo nove sodobne opreme.
Temeljna organizacija bo v sklopu delovne organizacije z rekonstrukcijo Pekarne v zgornjih prostorih objekta organizirala novo proizvodnjo s področja pekarstvu vzporedne dohodkovno zanimive dejavnosti (testeninarstvo, konditorstvo). S tem bodo podane tudi možnosti za zaposlitev novih delavcev.
3.2.1.8. PAPIRNA IN GRAFIČNA INDUSTRIJA
HP Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole bo v obratu Dolka zagotovila takšen razvoj, da bo možno vključiti v proizvodni program široko paleto proizvodov s področja grafične in papirne dejavnosti.
V ta namen bo zgradila dodatne proizvodne in skladiščne prostore ter nabavila potrebno opremo.
Tiskarna Slovenija Ljubljana bo v obratu na Vačah z razširitvijo proizvodne dejavnosti zagotovila pogoje za večje število zaposlenih delavcev, boljšo izkoriščenost proizvodnih prostorov in možnost nadaljnjega razvoja.
V kolikor delovna organizacija v okviru svojega proizvodnega programa ne bo imela pogojev za razvoj obrata na Vačah, bo omogočila drugi organizaciji združenega dela razvoj ustrezne gospodarske dejavnosti v teh prostorih. . ■ "
Kartonažna tovarna TOZD Kartonaža Ljubljana bo v obratu na Ježi v Litiji s prenosom nekaterih proizvodnih programov iz TOZD in uvedbo dodatnih novih programov razširila proizvodni obrat v Litiji.'
Zgrajeni bodo dodatni novi proizvodni prostori, s tem pa bodo ustvarjeni tudi pogoji za večje število zaposlenih v obratu.
3.2.2. KMETIJSTVO, ČEBELARSTVO IN RIBIŠTVO
Poglavitna nosilca razvoja na področju kmetijstva bosta Kmetijska zadruga Litija in Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole, ki bosta z modernizacijo in agrotehničnimi ukrepi tako v družbenem kot zasebnem sektorju zagotavljala 4% realno rast družbenega proizvoda. Kmetijska politika bo usmerjena predvsem v pospeševanje razvoja hribovskih območij, optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, povečano učinkovitost pospeševalne službe, večjo proizvodnjo mleka, mesa, krme in drugih kmetijskih pridelkov.
Proizvodnja mleka bo porastla za 5% letno, proizvodnja mesa pa 2,5%.
Perutninska proizvodnja, ki bo potekala v kooperaciji z delovno organizacijo JATA Zalog, se bo povečala 5% letno.
Razvoj ovčereje in kunčereje bo potekal v zasebnem sektorju ob ustrezni podpori kmetijske pospeševalne službe.
Poseben poudarek bo v tem obdobju namenjen tudi nalogam na področju sadjarstva z namenom, da se z razvojem te dejavnosti in obnovo že obstoječih plantaž zagotovijo čimvečje količine iz družbenega kot zasebnega sektorja za potrebe obrata Presad.
Z boljšo izrabo razpoložljivih kmetijskih površin, tudi z izvajanjem agro in hidromelioracij ter komasacije zemljišč, bodo zagotovljene dogovorjene količine živil za potrebe občine Litija in delno za potrebe mesta Ljubljana, povečana pa bo tudi tržna kmetijska proizvodnja.
Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bo z načrtno politiko pospeševal kmetijsko proizvodnjo v družbenem in zasebnem sektorju, kjer poteka naročena tržna proizvodnja.
Svoja sredstva bo usmerjal predvsem tja, kjer bodo dala največje učinke v tržni proizvodnji in sicer za regresiranje oziroma delno kritje stroškov naravnega in umetnega osemenjevanja, regresiranje nabave semen in sadik za plantaže, regresiranje nakupa plemenske živine in umetnih gnojil, regresiranje oziroma delno kritje stroškov zavarovanja živine in kmetijskih posevkov, regresiranje izdelave projektov za izgradnjo hlevov, silosov, malih melioracij, regresiranje kmetijskih proizvodov (mesa in mleka), sofinanciranje kmetijsko pospeševalne službe in financiranje izobraževanja kmetov in kmečke mladine.
Ustrezno rast zasebne kmetijske proizvodnje, ki bo imela glavni poudarek na razvoju živinoreje, uvajanju prašičereje in ustrezni rasti rastlinske proizvodnje bomo dosegli s prestrukturiranjem, specializacijo in modernizacijo kmetijske proizvodnje v skladu s prirodni-mi pogoji in tržnimi potrebami.
Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole bo lastno kmetijsko proizvodnjo usmerila v sadjarstvo, živinorejo in poljedelstvo. V sadjarstvu bo glavna usmeritev pridelava jabolk in črnega ribeza. Večji poudarek bo dan pridelavi industrijskih jabolk, ki bodo osnova za proizvodnjo v delovni enoti Presad.
V Živinoreji se bo povečal stalež mladega pitanega goveda od sedanjih 120 glav na 150 glav, za kar bo potrebno izkoristiti vse kmetijske obdelovalne površine in usposobiti ter izkoristiti dane prostorske možnosti.
Glavna proizvodna usmeritev v poljedelstvu bo pridelava pšenice in koruze za siliranje.
V zasebni kmetijski proizvodnji bo živinoreja najpomembnejša proizvodnja usmeritev, tako v prireji mesa, kot mleka. Kot dopolnilna dejavnost pa se bo razvijala prašičereja**
Poljedelstvo v zasebnem sektorju bo usmerjeno predvsem v proizvodnjo živinske krme.
V Kmetijski zadrugi Litija bo kmetijsko dejavnost v družbenem kot zasebnem sektorju usmerila predvsem v pospeševanje in posodabljanje kmetijske proizvodnje z namenom, da se poveča obseg tržne proizvodnje v kmetijstvu.
V okviru družbenega sektorja bo glavni poudarek na razvoju živinoreje, večji proizvodnji mleka in mesa ter razvoju prašičereje in perutninarstva.
Z izvajanjem programa agro in hidromelioracij je kmetijska zadruga pridobila večje kmetijske površine, kijih bo namenila za razvoj poljedelstva (setev pšenice in silažne koruze) ter na manj kvalitetnem delu zemljišča v prvi fazi povečanje površin za travinje.
V zasebnem sektorju bo zadruga skupaj z zemljiško pospeševalno službo konstantno skrbela za optimalno izkoriščenost proizvodnih danosti z razvojem predvsem živinoreje.
Da bi izboljšala vzdrževanje kmetijske mehanizacije bo kmetijska zadruga ustanovila servis za popravilo kmetijske mehanizacije za potrebe zadruge, kot za potrebe zasebnega sektorja.
Veterinarski zavod Ljubljana bo veterinarsko službo na območju občine Litija organiziral v poslovno enoto. Z rešitvijo prostorske, materialne in kadrovske problematike ter z boljšim preventivnim delovanjem bo pomembno prispeval k zdravstvenemu varstvu živali in stalni rasti živinorejske proizvodnje.
Čebelarsko društvo Litija bo nosilec razvoja te dejavnosti v občini Litija. V ta namen bo sodelovalo z obema kmetijskima zadrugama, kmetijsko pospeševalno službo in DO Medex Ljubljana.
Osnovni cilj bo, da se razširi dejavnost z doseganjem večje proizvodnje.
Ribiška družina Litija bo tudi v prihodnje razvijala svojo dejavnost. V ta namen bo zgradila gojitveni objekt. Sodelovala bo z Zavodom za ribištvo tudi z namenom, da ,se. razširi lovno gojitveno območje Ribiške družine Litija.
3.2.3. GOZDARSTVO IN LOVSTVO
Gozdarska proizvodnja se odvija v območju gozdnih gospodarstev GG Brežice in GG Ljubljana,
Pri gospodarjenju z gozdovi bo osnovna skrb namenjena izboljšanju kakovosti sestojev, večjim lesnim zalogam ter večji donosnosti na osnovi strokovnejšega pristopa, boljše mehanizacije in organizacije dela.
V obdobju 1986 — 1990 bomo nadaljevali s podružbljanjem gospodarjenja z gozdovi in bo osnovna skrb namenjena izboljšanju kakovosti sestojev, večjim lesnim zalogam ter večji donosnosti na osnovi strokovnejšega pristopa, boljše mehanizacije in organizacije dela.
V obdobju 1986 — 1990 bomo nadaljevali s podružbljanjem gospodarjenja z gozdovi, ne glede na lastništvo, skrbeli za varstvo gozdov in intenzivno gospodarjenje ter pri tem upoštevali družbene potrebe po lesni surovini, sposobnost rastišč in splošno varstveno funkcijo gozdov, določili območja gozdov s posebnim namenom za zelene cone ter rekreacijo ljudi predvsem okrog strnjenih naselij.
Pogozdovanje kmetijskih zemljišč bomo izvajali le izjemoma na predhodno določenih zemljišč.
Manj obsežni in donosni gozdovi, ki bodo opredeljeni s prostorskim planom, bodo v skladu z družbenimi potrebami namenjeni za urbanizacijo. Med uporabniki prostora bodo usklajeni lovsko-gospodarski načrti z. gozdno-gospodarskimi načrti kot tudi programi kmetijstva in ostalih uporabnikov prostora.
Z namenom odpiranja novih gozdnih predelov bo zagotovljeno vzdrževanje obstoječih in izgradnja novih gozdnih cest. Pri tem so upoštevana usklajenost interesov za racionalno gradnjo gozdnih
cest in drugih objektov, varstvo gozdov in krajine, dostopnost do posameznih zaselkov, možnost razvoja turizma, rekreacijo ljudi ter potrebe po gradnji počitniških hišic in drugih objektov pomembnih za SLO.
Gozdarstvo bo v tem obdobju povečalo napore za krepitev lesno proizvodnih in splošno koristnih funkcij gozdov. Dan bo predvsem poudarek izvajanju obveznosti do lesnopredelovalne industrije in doseganju sečnih načrtov.
Gozdno gospodarstvo se bo povezovalo z lesno predelovalno industrijo v občini in s sovlaganjem sredstev izboljšalo izkoriščenost lesa.
3.2.4. GRADBENIŠTVO
Na področju gradbeništva se tudi v tem obdobju zaradi upadanja investicijske dejavnosti in spremenjene strukture investicijskih vlaganj ne bodo povečale proizvodne in storitvene zmogljivosti, zato načrtujemo za to področje le 2,7% rast družbenega proizvoda.
SGD Beton TOZD Gradmetal Litija se bo v tem obdobju uspešneje prilagajala spremenjenim gospodarskim pogojem ter predvsem odpravljala glavne slabosti, s katerimi se srečuje. Z namenom izboljševanja rezultatov poslovanja bo skrbela za uvedbo novih in racionalnejših tehnologij ter materialov, skrajšali se bodo roki izgradnje ter izboljšala kvaliteta, s tem se bo sorazmerno zmanjšal tudi delež živega dela pri posamezni gradnji.
Na področju visoke in nizke gradnje bo osnovna naloga nabava potrebne mehanizacije in izboljšanje organizacije dela, s tem bo dosežena boljša kvaliteta in večja produktivnost dela.
Razvoj posameznih enot zaključnih obratov bo izhajal iz dejanskih potreb in možnosti optimalne zaposlenosti delavcev v teh enotah.
3.2.5. GOSTINSTVO IN TURIZEM
Osnovni razvoj gostinstva bosta tudi nadalje zagotavljala družbeni in zasebni sektor.
Na področju družbenega sektorja bo glavni nosilec gostinske dejavnosti Gostinsko podjetje Litija, ki bo z namenom nudenja količinsko in kvalitetno bogatejših storitev preuredil in moderniziral Restavracijo pošta ter dvignil kvalitetno raven ponudbe tudi v ostalih obratih.
Z namenom, da se zagotovi nadaljnji razvoj in izboljša gostinska ponudba, se bo delovna organizacija povezala s sorodnimi gostinsko turističnimi organizacijami. Zaradi pridobitve prenočitvenih kapacitet se bo pristopilo tudi k izgradnji motela v Litiji.
V zasebnem sektorju bo dan poudarek razvoju celovite gostinske dejavnosti.
Na tržno usmerjenih in urejenih kmetijah, na katerih bodo podani pogoji za izletniški in stacionarni turizem, se bo nadaljevalo z razvojem kmečkega turizma.
Na področju gostinstva in turizma bosta imela pomembno vlogo tudi Turistično društvo Litija in Turistično društvo Vače. Z organizacijo raznih turistično kulturnih prireditev in aktivnostjo pri urejanju krajev in okolja bosta prispevala k popestritvi gostinske ponudbe na območju Vač, gradu Bogenšperk in na drugih območjih.
3.2.6. PROMET IN ZVEZE '
Vzporedno z razvojem družbenega in gospodarskega razvoja se bo razvijala tudi dejavnost prometa in zvez.
3.2.6.1. CESTNI PROMET
Za izboljšanje prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu bodo zgrajena izogibališča za avtobusni promet na najbolj izpostavljenih mestih.
Integral SAP TOZD Turbus Ljubljana bo v mestu Litija pristopil .izgradnji avtobusne postaje.
Osnova, da se avtobusni promet umakne iz mestnega središča, bo ureditev večjega avtobusnega postajališča ob ulici Mire Pregljeve, za kar bo poskrbela Samoupravna komunalna skupnost.
Boljša povezanost posameznih krajevnih skupnosti in odročnejših krajev z občinskim središčem bo omogočena z izboljšanim in povečanim obsegom primestnega prometa.
3.2.6.2. ŽELEZNIŠKI PROMET
Na področju železniškega prometa bo železniška transprotna organizacija za večjo varnost potnikov zgradila na železniški postaji v Litiji podhod z odstopi na peron s povezavo na obstoječe komunikacije na levi strani proge v smeri proti Topllniški in Kidričevi cesti, medtem ko bo na desni strani proge dostop do podhoda. V sklopu rekonstrukcije postajnega območja občine Litija bo zgrajen nov nivojski prehod preko proge z avtomatskimi zapornicami in s tem ukinjen prehod pri TOZD Gradmetal Litija. ' Z uvedbo posebne primestne povezave se bo kvalitetno izboljšal železniško potniški promet.
V železniškem tovornem prometu se bodo ustrezno modernizirale storitve, pristopilo pa se bo tudi k izgradnji nove tovorne postaje na levi strani proge pri nakladalni klančini.
3.2.6.3. PTT PROMET
V tem obdobju se bo na področju PTT prometa nadaljevalo z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja in razširitvijo kapacitet telefonskih central, prioritetno v ATC Litija za 800 telefonskih številk.
Prioriteta pri razvoju krajevnega kabelskega omrežja bo dana predvsem tistim krajevnim skupnostim, na območju katerih ni zagotovljen vsaj en telefonski priključek v vsaki vasi.
Podjetje za PTT promet Ljubljana bo preko območne PTT skupnosti Ljubljana zagotovilo sredstva za izgradnjo poslovnih prostorov za poštni promet v krajevni skupnosti Litija—desni breg. Z letnimi progami in dodatnimi sredstvi bodo zagotovljena sredstva za izgradnjo poslovnih prostorov v večnamenskih objektih v krajevnih skupnostih Vače, Polšnik, Gabrovka in Dole.
Javne telefonske govorilnice bodo instalirane na železniški postaji v Litiji, na Graški dobravi, v stanovanjsko-poslovnem objektu na Jerebovi ulici, v Gabrovki in Jevnici.
3.2.7. PRESKRBA
Med poglavitnimi nalogami na področju kvalitetne preskrbe prebivalstva bodo prizadevanja za izboljšanje ponudbe.
Da bi zagotovile kvalitetnejšo in pestrejšo ponudbo in ekono-mičnejše poslovanje, se bodo organizacije, ki s svojimi poslovalnicami izvajajo tovrstno dejavnost na območju naše občine, dogovorile o delitvi programov s ciljem večje specializacije poslovalnic.
Pristopilo se bo k izgradnji ustreznega objekta za skladiščenje občinskih blagovnih rezerv in za zagotovitev ustreznih skladiščnih prostorov za potrebe trgovskih organizacij združenega dela. Sredstva se bodo zagotovila na osnovi združevanja zainteresiranih trgovskih organizacij in iz naslova prispevka za financiranje občinskih blagovnih rezerv.
Mercator Rožnik TOZD Golovec Ljubljana bo redno vzdrževal poslovalnice na območju občine. Uredil bo nove prodajne prostore za trgovino na Polšniku in uredil prodajne prostore za trgovino z. gradbenim materialom v Litiji.
Aktivnosti za pridobitev novih poslovnih prostorov bo temeljna organizacija vodila za poslovalnico Kladivo s pohištvom in poslovalnico Manica v Litiji. Možnosti za pridobitev novih prostorov bodo v okviru gradnje stanbvanjsko-poslovnega objekta na Cankarjevi ulici v Litiji.
Organizirala in zagotovila bo ustrezno oskrbo delovnih ljudi in občanov ter drugih porabnikov z gorivi.
Kmetijska zadruga Gabrovka Dole bo poleg rednega vzdrževanja posameznih poslovalnic zgradila prodajne prostore za samopostrežno trgovino v Gabrovki.
Delovna organizacija si bo prizadevala, da trgovsko dejavnost oziroma poslovalnice s prehrambenimi artikli in drugim materialom, razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, prenese pod ustreznimi pogoji na drugo zainteresirano trgovsko organizacijo.
Kmetijska zadruga Litija si bo v sklopu sestavljene organizacije SOZD Mercator KIT prizadevala za ustrezno ureditev prodajnih in skladiščnih prostorov za prodajo gradbenega in drugega materiala na novi lokaciji ob Zasavski cesti.
V tem obdobju bo delovna organizacija zgradila nove prodajne prostore za poslovalnico na Vačah in redno vzdrževala ostale svoje poslovalnice. 1
Merkur Kranj bo za prodajo izdelkov črne metalurgije in gradbenega materiala v sklopu poslovalnice v Litiji uredil večji skladiščno prodajni prostor ob Ljubljanski cesti v Litiji.
Emona Merkur TOZD Centromerkur bo pristopil k pripravi zemljišča in ustrezne projektne dokumentacije za izgradnjo skladiščnih prostorov in k sanaciji obstoječega objekta blagovnice v Litiji.
Petrol Ljubljana bo zagotavljal redno oskrbo z naftnimi derivati na območju občine Litija.
Ustrezno bo posodobil poslovanje obeh poslovalnic in skrbel za urejenost okolja. (
Z izgradnjo bencinskega servisa v Moravčah pri Gabrovki bo Petrol Ljubljana prevzel objekt z vso aktivo in pasivo v svoja osnovna sredstva in ustrezno organiziral poslovanje tega servisa.
Energetika TOZD Butan Plin Ljubljana bo skrbela za nemoteno oskrbo s plinom in za posodobitev poslovalnic v Litiji, Šmartnem in Moravčah pri Gabrovki. Preko svojih izvajalcev bo zagotovila poleg prodaje plina tudi kontrolo in servis na plinovodnih napravah pri gospodinjskih aparatih. Če bodo podani ekonomski pogoji, bo organizirala tudi nove poslovalnice.
3.2.8. DROBNO GOSPODARSTVO
Drobno gospodarstvo se bo razvijalo v naslednjih smereh:
— razvoj obstoječih delovnih organizacij se bo pospeševal na osnovi dohodkovnih povezovanj in kooperacijskih odnosov z ustreznimi drugimi delovnimi organizacijami, -
— utrjevanje in izboljševanje materialne osnove dela v organizacijah, ki ohranjajo značaj drobnega gospodarstva,
— ustanavljanje novih obratov za približevanje dela in sredstev občanom, predvsem v manj razvitih predelih občine,
— pospeševanje razvoja osebnega dela v dejavnostih, ki dopolnjujejo združeno delo, pospešujejo izvoz, oziroma nadomeščajo uvoz, razvoj storitvene obrti, ki zadovoljuje potrebe občanov ter razvoj gostinske dejavnosti, ki sebo opredeljevala za celovito ponudbo storitev in s tem kvalitetno pospeševala razvoj turistične dejavnosti,
— opredeljevanje dejavnosti kot postranski poklic v storitvenih dejavnostih.
Zaradi družbenih potreb bodo nekatere organizacije združenega dela ohranile značaj drobnega gospodarstva, ki bo temeljilo na individualnih naročilih, vendar bodo razvijale na podlagi dohodkovnega povezovanja tudi serijsko proizvodnjo (Mizarstvo Gabrovka in Mizarstvo Litija).
Za razvoj samostojnega osebnega dela bomo v prostorskih dokumentih in ureditvenih načrtih opredelili zemljišča za izgradnjo stanovanjsko proizvodnih oziroma samostojnih proizvodnih objektov.
Posebno vlogo pri razvoju drobnega gospodarstva bo imelo Obrtno združenje v občini.
Naloge in aktivnosti na področju pospeševanja drobnega gospodarstva v obdobju 1986 — 1990 bomo opredelili v samostojnem družbenem dogovoru.
4. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
4.1. Gospodarjenje s prostorom
Gospodarjenje s prostorom bo potekalo v okviru sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Litija »LITIJA 2000« in konkretizacije le-teh v prostorskem delu družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990.
Urejanje in varstvo okolja v cilju zagotavljanja racionalne rabe prostora, varovanja in izboljšanja življenjskega in delovnega okolja, smotrnega izkoriščanja kmetijske zemlje in naravnih bogastev,
varovanje naravne in kulturne dediščine, skladnega gospodarskega razvoja mestnega in izvenmestnega območja bomo uresničevali s konkretnimi nalogami, ob upoštevanju naslednjih usmeritev:
— organizacija razvoja v prostoru in vsi posegi v prostor bodo temeljili na usmeritvah dolgoročnega plana občine Litija,
— za zagotovitev kompleksne gradnje, širitve in prenove ter druge predvidene posege, bomo izdelali izvedbeno urbanistično dokumentacijo,
— proizvodne dejavnosti bomo usmerjali v namensko opredeljene proizvodne cone.
Upoštevajoč naravne danosti in nujnost enakomernega razvoja občine kot celote in posameznih območij se bo izjavila zemljiška politika, katere cilji so:
— ohranjati trajno varovana kmetijska zemljišča in z izvajanjem programov hidro in agromelioracij ter založb zemljišč ustvariti pogoje za intenzivno izrabo kmetijskih zemljišč. V ta namen bo Kmetijska zemljiška skupnost izvedla v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Litija oziroma Kmetijsko zadrugo Gabrovka — Dole sledeče hidromelioracije in komasacije: Črni potok — Podroje — Vintarjevec, Sobrače — Ješče — Pusti Javor — Radnja vas,
• Hotič, Gradiške Laze — Jablanica — Cerovica, Tlaka, Šmarska dobrava in Cerkovnik. Tu bo izvedena tudi arondacija na površini 670 ha in agromelioracija v površini 900 ha,
— usmerjati preko kmetijske zemljiške skupnosti manj kvalitetna in zaraščena kmetijska zemljišča predvsem v hribovitih predelih v urejanje pašnikov ter s tem v zvezi pospeševati ustanavljanje pašnih skupnosti,
— preko Kmetijske zemljiške skupnosti pospešiti priprave za izdelavo agrokarte, s katero bo ugotovila proizvodnost kmetijskih zemljišč, kar bo osnova za vlaganja v izboljšanje kmetijskih zemljišč in večjo kmetijsko proizvodnjo,
— s prostorskim planom posebej opredeliti in določiti varovalna območja vodnih virov za oskrbo prebivalstva in drugih porabnikov z vodo,
— stanovanjsko gradnjo izvajati praviloma v okviru večjih stanovanjskih sosesk na komunalno urejenih zemljiščih, da se s tem izboljša izraba razpoložljivega prostora in doseže večja urejenost in varstvo okolja,
— infrastrukturne in proizvodne objekte, vključno z rezervatom za industrijsko cono praviloma graditi na zemljiščih, ki so opredeljena v prostorskih sestavinah plana,
— z intenzivnim izvajanjem programov agro in hidromelioracij ter zložb zemljišč nadomeščati kmetijska zemljišča, ki so zaradi nad-aljnega razvoja družbenopolitične skupnosti po dolgoročnem in srednjeročnem planu namenjena za izgradnjo infrastrukturnih in proizvodnih objektov, vključno z rezervati za industrijske in obratne dejavnosti.
V fazi razvoja gospodarskih in drugih dejavnosti bo skladno z dolgoročnim planom občine nekaterim zemljiščem spremenjena namembnost uporabe.
Potencialni koristniki tega zemljišča bodo zagotovili sredstva za ustrezno nadomestitev oziroma ureditev drugega zemljišča za kmetijsko proizvodnjo.
4.2. Urbanistična politika
Na tem področju ureja prostor občine Litija prostorski del dolgoročnega plana občine Litija, temu pa bo sledila konkretizacija v prostorskem planu družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990 in ostali prostorsko izvedbeni akti.
S prostorskim planom so predvidena območja širitve urbanizacije, za katere se bodo izdelali prostorski izvedbeni akti na podlagi 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Skladno s pozitivno zakonodajo bo ustrezno samoupravno organizirana dejavnost urbanizma, ki bo skrbela za urejanje in izvajanje prostorskih dokumentov.
4.3. Geodezija
Naloge s področja geodezije bodo realizirane s skupnim in posebnim planom na ravni republike in občine. S skupnim planom občine in SR Slovenije je opredeljena: revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije zemljišč, nastavitev prostorskega dela zemljiškega katastra,
dopolnitev registra območij teritorialnih enot, nastavitev evidence za potrebe urejanja prostora, reambulacija temeljnih topografskih načrtov 1 : 5000, izvedba cikličnega aerosnemanja in postavitev točk navezovalne mreže.
S posebnim planom geodetskih del pa bo zagotovljena izdelava in vzdrževanje kart publikacijskih meril, izpopolnitev zemljiškega katastra, obnova evidenčnih načrtov, izdelava in vzdrževanje zbirnega katastra komunalnih naprav, vzdrževanje registra teritorialnih enot in evidenca hišnih številk.
Za izvedbo navedenih nalog se bodo sredstva zagotavljala v proračunu občine in v programih samoupravnih interesnih skupnosti.
4.4. Varstvo okolja
Za varstvo okolja bo izrednega pomena izgradnja centralne čistilne naprave za mesto Litija in Šmartno z Ustjem, ki je pogojena s predhodno izgradnjo sistemov za predčiščenje industrijskih odplak (IUV TOZD Usnjarna Šmartno, Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija, Kovina Šmartno in Lesna industrija Litija).
Izvedene bodo priprave za izgradnjo centralne čistilne naprave, medtem ko je izgradnja 1. faze čistilne naprave v IUV TOZD Usnjarna Šmartno načrtovana v tem srednjeročnem obdobju.
Za varstvo okolja pa bo velikega pomena izgradnja deponije komunalnih odpadkov za območje mesta Litije in Smartna in določitev odlagališča odpadkov na območju posameznih krajevnih skupnosti.
5. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
5.1. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja
Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo sledila potrebam združenega dela. Letno bo zgrajenih 30 družbenih stanovanj v Litiji, Šmartnem, Jevnici in na Vačah.
Za takšno dinamiko izgradnje bodo organizacije združenega dela združevale sredstva za stanovanjsko gradnjo iz dohodka in čistega dohodka po stopnjah, ki so opredeljene v tabeli, kije priloga tega plana.
Za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela, bodo nosilci samostojnega osebnega dela poleg sredstev, ki so opredeljena v tabeli, za delavce izločali tudi del čistega dohodka obratovalnice. Ta del bo opredeljen na podlagi stanovanjskih potreb delavcev v osnovni organizaciji zveze sindikatov in vgrajen v planski akt stanovanjske skupnosti.
5.2. individualna stanovanjska gradnja
Individualna gradnja se bo izvajala v okviru sprejetih urbanističnih dokumentov oziroma skladno z racionalno izrabo prostora na kmetijsko manjvrednih površinah. Pretežni del individualne stanovanjske gradnje v območju urbanističnih zasnov za Litijo in Šmartno z Ustjem bo na območju sprejetega zazidalnega načrta »Praprošče.«
Organizacije združenega dela bodo sredstva, ki jih namenjajo za stanovanjsko gradnjo razdeljevale v globalu 35 — 65 v korist individualne gradnje.
5.3. Stanarine
Pri oblikovanju stanarin bomo upoštevali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji in doseženo stopnjo v odnosu na programirano stanarino. Programirana letna stopnja stanarine naj bi zagotovila enostavno reprodukcijo, to je povprečno 3,5% revalorizirane točkovne vrednosti stanovanja.
5.4. Hišna samouprava
Za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva bo potrebno še naprej krepiti in razvijati hišno samoupravo.
6. KOMUNALNO IN DRUGO GOSPODARSTVO 6.1. Komunalno gospodarstvo
Na področju komunalnega gospodarstva v občini Litija bo v obdobju 1986 — 1990 dana prednost razvoju naslednjih dejavnosti:
— ureditvi odlagališč komunalnih odpadkov,
— razširitvi pokopališča v Šmartnem in žarnega pokopališča v Litiji ter urejanju pokopališč na območju drugih krajevnih skupnosti,
— ureditev sistema za kvalitetno vodooskrbo v mestu Litija in Šmartno ter naseljih, ki še nimajo ustrezno urejene vodooskrbe.
Težili bomo k izboljšanju kvalitete uslug na področjih, ki bodo izboljšala zunanji videz občinskega središča in vseh drugih naselij v občini.
Več sredstev bo namenjenih za izvajanje komunalnih dejavnosti po krajevnih skupnostih, predvsem za vzdrževanje krajevnih poti.
Na področju gradnje primarnih komunalnih naprav in objektov bo v obdobju 1986 — 1990 zgrajeno centralno odlagališče komunalnih odpadkov v Konjski dolini, razširjeno pokopališče v Šmartnem, izboljšana vodooskrba (cevovod Sitarjevec — Svibno, nadrezervoar v Svibnu, obnova dotrajanih cevovodov v mestnem območju, sofinanciranje vodooskrbe po krajevnih skupnostih, cevovod do novega predvidenega naselja Praprošče — GS 4 in druge manjše naloge), urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda (kanal do GS-4, kanal ob Sitarjevški cesti, sofinanciranje kanalizacije na Bregu).
Obnova in vzdrževanje skupnih komunalnih naprav bo obsegala vzdrževanje in izvajanje zimske službe na mestnih ulicah, in drugih javnih površinah, vzdrževanje in urejanje zelenih površin, parkov in otroških igrišč, vzdrževanje in kritje stroškov javne razsvetljave, vzdrževanje krajevnih poti in pokop poginulih živali ter ureditev odlagališča.
Program obnove skupnih komunalnih naprav in objektov zajema obnovo mestnih ulic, trgov in drugih javnih površin (avtobusna postajališča Osnovna šola Litija, Šmartno, Zdravstveni dom Litija, Graška dobrava, Pokopališka pot, Ponoviška cesta, pločnik ob Ljubljanski cesti, cesta za Kovino, Predilniška ulica, Frtica, Trg na Stavbah), obnovo zelenic in parkov (Trg na Stavbah, igrala na igriščih Cerkovnik in Graška dobrava), obnovo javne razsvetljave (Trg na Stavbah, Graška dobrava, Šmartno ž Ustjem, Frtica, Kresnice, Praprošče), obnovo opornih zidov pri pokopališčih po krajevnih skupnostih.
Komunalno obrtno podjetje Komunala Litija bo kot organizacija posebnega družbenega pomena izvajala komunalno dejavnost na območju občine Litija.
Obseg dejavnosti izven mestnega območja bo opredeljen s samour pravnim sporazumom oziroma pogodbami med' komunalno delovno organizacijo in krajevno skupnostjo.
Za izvajanje določene dejavnosti ter ustvarjanje materialnih pogojev za delo in razvoj bo delovna organizacija potrebna sredstva pridobivala letno iz naslova svobodne menjave s Samoupravno komunalno skupnostjo.
Da bi zagotovila kvalitetno in dosledno izvajanje dejavnosti, se bo delovna organizacija materialno in kadrovsko okrepila tudi za naloge na področju energetike, vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in izvajanje nalog investiranja gradnje komunalnih objektov, i
6.2. Cestno gospodarstvo
V obdobju 1986— 1990 bodo zagotovljena sredstva za realizacijo 100% normativov in standardov vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest, kar bo preprečilo nadaljnje propadanje cest, ki so bile zgrajene v preteklosti.
Po dogovorjenih kriterijih se bodo za vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest pridobila ustrezna sredstva iz naslova cene naftnih derivatov in pristojbin za cestno motorna vozila za 79,925 km regionalnih in 174,770 km lokalnih cest.
V tem obdobju bo realizirana rekonstrukcija ceste Litija — Ribče, rekonstrukcija inondacijskega mostu v Jevnici, rekonstrukcija nekaterih odsekov ceste Pasjek — Polšnik, Lupinica — Primskovo,
Sopota — Dole, Brezovo — Dole in druge manjše rekonstrukcije lokalnih cest, na katerih so redne avtobusne proge.
Za realizacijo rekonstrukcij lokalnih cest bodo angažirana tudi sredstva, ki jih bodo organizacije združenega dela združevale za prekomerno obremenitev cest.
6.3. Vodno gospodarstvo
• Največja skrb na področju vodnega gospodarstva bo namenjena vodooskrbi prebivalstva na celotnem območju občine, zato bodo izvršene raziskave vodnih virov, zgrajena zajetja, vodohrami in omrežja.
Za zadovoljitev naraščajočih potreb po električni energiji in ustrezni kvaliteti bodo zgrajene nove transformatorske postaje in izvedena obnova električnega omrežja, kjer bo zaradi dotrajanosti to nujno. Izvajalec vseh del bo DES Elektro Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana okolica, TOZD Elektro Trbovlje in TOZD Elektro Novo mesto v sodelovanju z občani v krajevnih skupnostih. Komunalno skupnostjo in organizacijami združenega dela.
V svojih planih bodo temeljne organizacije elektro gospodarstva predvidele podrobnejšo opredelitev nalog, ki bodo usklajene s programi razvoja krajevnih skupnosti, gospodarstva in drugih dejavnosti.
Za nemoteno oskrbo z električno energijo za potrebe prebivalstva in gospodarstva bo na Ježi v Litiji zgrajena razdelilna transformatorska postaja za najbolj racionalno porabo goriva.
Za boljšo toplotno izolacijo stanovanjskih objektov in toplovodnih naprav bodo izvedena ustrezna investicijska dela, kar bo tudi zmanjšalo porabo goriva na kvadratni meter površine. -
V obdobju 1986 — 1990 se bo pristopilo k izdelavi dodatne toplotne izolacije že obstoječih objektov iz zunanje strani objektov (nove fasade). Izvedba bo možna, v kolikor bo za to pridobljen ustrezen bančni kredit in samoupravno dogoyorjen vir sredstev za vračanje kredita s prerazporeditvijo sredstev stanovanjskega prispevka.
Z izvedbo teh del se bo poraba goriva v stanovanjski soseski Rozmanov trg po oceni strokovne institucije zmanjšala za okoli 25%.
Z Elektroenergetsko skupnostjo Slovenije bo z namenom dolgoročne rešitve oskrbe mesta Litije in Šmartna proučena možnost ureditve daljinskega sistema ogrevanja iz termoelektrarne III. Trbovlje ali iz drugega vira, ki bo zagotavljal racionalno toplotno energijo, ohranjal pa varstvo okolja in neonesnaženost zraka.
7. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990 je opredeljen skladen in enakomeren razvoj družbenih dejavnosti, ki mora biti usklajen z možnostmi gospodarstva. Sredstva za skupno porabo bodo zaostajala za rastjo dohodka za najmanj 5% in bodo naraščala povprečno po realni stopnji 4,3% letno.
S sredstvi na osnovi svobodne menjave dela bodo financirane obstoječe dejavnosti in družbeno verificirane nove razširitve dejavnosti.
Razširitve posameznih dejavnosti so lahko le izjemni primeri, ki so povezani z izgradnjo novih kapacitet, saj bi v nasprotnem primeru glede na omejena sredstva ogrožale materialni položaj dejavnosti.
Prednost pri izvajanju bodo imeli po zakonu zagotovljeni programi.
7.1. Otroško varstvo
Osnovni cilj družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok bo ohranitev najmanj 30% vključenost v organizirano varstvo.
V krajevnih skupnostih, kjer ni objektov za organizirano varstvo otrok, bodo proučene možnosti za organiziranje drugih oblik (varstvo na domu).
Za otroke, ki niso vključeni v organizirano varstvo, bomo še nadalje razvijali vključevanje v skrajšane vzgojne programe (4 in 5 letni otroci).
V pripravo otrok na šolo bodo vključeni vsi 6 letni otroci. Do konca obdobja bo dosežen obvezni program v obsegu 420 ur priprav otrok na šolo.
Dodeljevanje družbeno denarnih pomoči bo v skladu s- samoupravnim sporazumom o uveljavljanju socialno varstvenih pomoči.
Varstvo matere in novorojenca bomo vobdobju 1986— 1990uresničevali po dogovorjenih merilih na ravni SR Slovenije. Porodniški dopust se bo podaljšal na eno leto, razširil pa se bo tudi krog upravičencev do porodniškega dopusta.
7.2. Izobraževanje
Za osnovnošolsko izobraževanje bomo v obdobju 1986— 1990 še izboljšali pogoje za vzgojnoizobraževalno dejavnost in sicer z izgradnjo novih učilnic in telovadnice pri osnovni šoli na Rozmanovem trgu v Litiji ter adaptacijo obstoječega objekta in z izgradnjo nove podružnične osnovne šole na Dolah pri Litiji. Za to bodo angažirana sredstva III. in IV. občinskega samoprispevka, poleg tega pa bodo delovni ljudje in občani od 1. 1. 1986 združevali tudi sredstva zaposlenih delavcev na račun občinske izobraževalne skupnosti po stopnji 0,20%. Višina stopnje se bo letno usklajevala v okviru bilance skupne porabe.
V obdobju 1986 — 1990 si bomo prizadevali za odpravljanje kombiniranega pouka na višji stopnji in za zagotavljanje rednih prevozov otrok na matične šole.
Podaljšano bivanje in celodnevno šolo bomo izvajali v obsegu leta 1985, poskušali pa bomo vnašati več elementov celodnevne šole v podaljšano bivanje, kar bo odvisno od materialnih možnosti. V okviru možnosti se bo v tem obdobju izboljšal materialni položaj osnovnega šolstva. »
Izvajanje usmerjenega izobraževanja bo možno v povezavi z ustreznimi izobraževalnimi skupnostmi, posamezne oblike pa bo v interesu združenega dela organiziral Zavod za izobraževanje in kulturo Litija.
Pogoji za razvoj in razširitev dejavnosti glasbene šole bodo podani z ureditvijo ustreznih prostorov. Postopoma naj bi se povečalo število oddelkov, kar bi zagotavljalo tudi kontinuirano kadrovanje v sindikalni pihalni orkester Litija.
7.3. Zdravstvo
Pogoji za boljšo kvaliteto zdravstvenega varstva so podani z obstoječimi zdravstvenimi objekti. Dejavnost bo potekala na treh lokacijah in sicer v Litiji, Gabrovki in ambulanti na Dolah.
Zdravstveno varstvo mora biti usmerjeno predvsem v preventivo in vasstvo pri delu ter nudenje ustreznih specialističnih storitev, za katere je z vidika ekonomičnosti in racionalnosti poslovanja smotrno, da se organizirajo v občini.
Raven zdravstvenega varstva oziroma dejavnosti bo mogoče zadržati na ravni preteklega srednjeročnega obdobja le z boljšim gospodarjenjem. Število zaposlenih v zdravstvenem varstvu se ne bo povečevalo, prednost pa bo dana nabavi sodobne opreme.
Dejavnost lekarne v Litiji se bo v tem obdobju izvajala v enakem obsegu t do sedaj, poudarek bo dan le kvaliteti teh storitev in organiziranosti. ..
7.4. Kultura
Glavni poudarek na tem področju bo dan širjenju amaterske kulturne dejavnosti. Možnosti za širšo kulturno dejavnost, tako za razne prireditve, kakor tudi za kinodejavnost v mestu Litija, bodo ■ podane s pridobitvijo večnamenske dvorane — telovadnice v Litiji in s preureditvijo dvorane na Stavbah.
Pogoji za razvoj nekaterih zvrsti kulture so podani na gradu Bogenšperk in na Vačah (GEOSS).
V obdobju 1986 — 1990 se bo nadaljevalo z obnovo gradu Bogenšperk in uresničevanjem projekta Vače 81, pristopilo pa se bo tudi k urejanju prostorov v Farbarjevem gradu, v katerem se bo uredila manjša galerija in razstavni prostor za slike Mire Pregljeve ter spominska soba Petra Jereba.
Ustrezni pogoji za delo in razvoj bodo zagotovljeni Matični knjižnici v Litiji, saj od njih zavisi status knjižnice.
Več pozornosti bo namenjeno obnovi in vzdrževanju kulturnih domov oziroma dvoran v krajevnih skupnostih.
7.5. Telesna kultura
Prednost na področju telesne kulture bodo imele tiste dejavnosti, ki razvijajo množično vključevanje občanov.
Razvijale se bodo tudi nekatere druge dejavnosti, ki bodo imele tekmovalni značaj, opredelila pa jih bo skupščina telesnokulturne
skupnosti.
Z izgradnjo večnamenske dvorane — telovadnice bodo podani pogoji za večje telesnokulturne aktivnosti in prireditve ter za razvoj tekmovalnega športa, ki ga pogojujejo ustrezni prostori.
Posebna skrb bo namenjena urejanju rekreativnih površin, izgradnji športnega parka in odprtega plavalnega bazena, za katerega bo potrebno opredeliti način financiranja (krajevni samoprispevek, prispevki OZD....)
7.6. Socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva bo prednostna naloga zagotavljanje socialne varnosti občanov v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Glede na omenjeni samoupravni sporazum in drugo pozitivno zakonodajo bo Center za socialno delo povečal učinkovitost svojega dela.
Dejavnost v Domu Tišje Šmartno seglede kapacitet ne bo povečevala. Pričakovati pa je, da se bo struktura oskrbovancev poslabšala glede na njihovo zdravstveno stanje. Zavod bo zato moral z organizacijskimi in kadrovskimi dopolnitvami slediti tem spremembam.
Občinski odbor Rdečega križa Litija bo razvijal in utrjeval izvajanje sosedske pomoči in se poleg drugih dejavnosti aktivno vključeval v preventivne akcije na področju zdravstvenega varstva in nudenje pomoči socialno ogroženim občanom.
7. 7. Socialno varstvo
Temeljna naloga bo usklajevanje sistema socialno varstvenih pravic, ki bo temeljilo na ažurni enotni evidenci. V okviru občinske skupnosti socialnega varstva se bodo usklajevali tisti deli programov in nalog, s katerimi skupnost otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, izobraževanje, zdravstva, stanovanjska skupnost in skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja zagotavljajo socialno varnost občanov.
7.8. Zaposlovanje
Na področju zaposlovanja bodo aktivnosti usmerjene v uresničevanje politike produktivnega zaposlovanja. Izboljšala se bo izobrazbena struktura zaposlenih. Zagotovljeni bodo minimalni standardi za življenjske in kulturne razmere delavcev pri njihovem zaposlovfnju.
Posebna pozornost bo namenjena poklicnemu usmerjanju učencev osmih razredov osnovnih šol z namenom, da se tekoče usklajujejo potrebe združenega dela od katerih je odvisen razvoj in poslovanje organizacije združenega dela. V ta namen bo dan večji poudarek kadrovskemu štipendiranju.
7.9. Raziskovalna dejavnost
Raziskovalna dejavnost bo spodbujala inovacijsko in raziskovalno dejavnost v organizacijah združenega dela, kakor tudi s pripravo konkretnih raziskav za razvoj dejavnosti na posameznih področjih.
Tesno bo sodelovanje z organizacijami združenega dela ter na tej osnovi opredeljena prioriteta posameznih nalog.
8. Krajevne skupnosti
Delovni ljudje in občani bomo svoje interese uresničevali organizirani v krajevne skupnosti.
Za uresničevanje nalog v krajevnih skupnostih bomo delovni ljudje in občani združevali sredstva po prispevni stopnji 0,5% iz dohodka. Osnova za obračun je BOD.
V okviru proračuna občine se bodo zagotavljala finančna sredstva za delo delegacij in izvajanje delegatskega sistema ter za urejanje
prostorov in ustvarjanje drugih pogojev tudi za delo organov v krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti se bodo na osnovi samoupravnega sporazuma opredelile za združevanje ustreznega dela sredstev, s katerimi se bo pospeševal razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti na področju komunalno infrastrukturnih objektov.
Prizadevali si bomo za uveljavitev enotnega sistema financiranja krajevnih skupnosti vsajrta ravni regije. .
Za uresničevanje dogovorjenih nalog v krajevnih skupnostih bodo delovni ljudje in občani poleg sredstev proračuna in združenih sredstev zagotovili tudi sredstva za uvedbo krajevnega samoprispevka, druge prostovoljne prispevke, neposredno menjavo z združenim delom, prostovoljnim del6m in prispevki v materialu.
9. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
9.1. Ljudska obramba in družbena samozaščita
Varnostne in obrambne priprave bomo v občini izvajali kot sestavni del tekoče in razvojne politike samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov občine.
Neposredne naloge splošne ljudske obrambe bomo načrtovali v obrambno razvojnih programih, ki so sestavni del družbenega plana.
Za uresničevanje neposrednih nalog s področja splošne ljudske obrambe ih družbene samozaščite bomo zagotavljali sredstva za izvajanje nalog in programov, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost in za izvajanje lastnih obrambnih priprav, ici so opredeljene v srednjeročnem.obrambno-razvojnem načrtu organov, organizacij in skupnosti.
Za ustvarjanje materialnih in drugih pogojev ter uresničevanje nalog in programov, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost, bomo združevali sredstva po stopnji 0,43% iz dohodka (osnova BOD). Združena sredsta bodo;namenjena za razvoj teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite, službe opazovanja, obveščanja in zvez, obrambne priprave družbenogospodarskega sistema ter pouk in usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito.
9.2. Varstvo pred požari
Na področju varstva pred požari bo največja pozornost namenjena opremljanju gasilskih društev in usposabljanju le-teh za primer intervencij.
Večja pozornost bo namenjena preventivnemu delovanju tako v okviru organizacij združenega dela kot občinske gasilske zveze.
Za zagotovitev tekočega izvajanja^ nalog, se bodo v okviru skupnosti za varstvo pred požari združevala sredstva po stopnji 0,24% iz dohodka (osnova BOD).
V tem obdobju bo dan večji poudarek na organizaciji in kvaliteti servisiranja gasilskih aparatov in naprav.
10. GLOBALNA BILANCA SREDSTEV
Sestavni del tega družbenega plana je tudi globalna bilanca sredstev za posamezne namene za obdobje 1-986—1990, kije izkazana v zneskih in deležih posamezne porabe v dohodku ter pregled prispevnih stopenj za posamezne namene združevanja v obdobju 1986 — 1990.
11. DELOVANJE SKUPŠČINE IN ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
t
11.1. Splošna poraba
Na področju splošne porabe bo posebna pozornost namenjena zagotavljanju sredstev za učinkovitejše in bolj kvalitetno delo upravnih organov. Učinkovitejše delovanje upravnih organov bomo zagotavljali s koncentracijo nalog v manjšem številu občinskih in medobčinskih upravnih organov.
Večja kvaliteta bo zagotovljena z izboljšanjem kadrovske strukture delavcev, z boljšim nagrajevanjem kreativnega in ustvarjalnega dela
ter modernizacijo opreme (povezovanje z računalniško podprtimi informacijskimi sistemi).
Nadaljevali bomo z združevanjem sredstev za financiranje prostorskih dokumentov.
Prizadevali si bomo za zagotovitev prostorskih, materialnih in kadrovskih pogojev za ustanovitev enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji.
V sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo bodo zagotovljeni prostorski in drugi materialni pogoji za hrambo arhiva v občini.
11.2. Informacijski sistem
Nadaljevali bomo z izdajanjem Delegatskega obveščevalca, ki je pomemben sestavni del družbenega sistema informiranja za samoupravno delegatsko odločanje.
Občina Litija je udeleženka samoupravnega sporazuma o sodelovanju in razvijanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja v SR Sloveniji.
Obstoječi družbeni sistem informiranja v občini bo potrebno dograditi tako, da bo izkazovanje podatkov, ki so pomembni za vse subjekte družbenega sistema informiranja, usklajeno.
Glasilo občanov kot občinsko glasilo bo tudi v tem obdobju pomembna oblika obveščanja delovnih ljudi in občanov o dogajanjih v občini.
11.3. Medobčinsko sodelovanje
Občina Litija bo nekatere naloge in interese uresničevala v sodelovanju z drugimi občinami in s tem zagotovila hitrejše in učinkovitejše reševanje nalog na področju gospodarstva in gradnje komunalnih ter drugih infrastrukturnih objektov. Zaradi skupnih interesov bo občina Litija sklenila poseben dogovor o medobčinskem sodelovanju z občino Ljubljana—Moste Polje in občinami Zasavja.
V dogovoru bodo opredeljene konkretne naloge in aktivnosti.
Tudi v tem obdobju bo občina Litija skladno z listino o prijateljstvu in sodelovanju z občino Krško krepila sodelovanje na vseh podr-pčjih, na katerih bo izkazan skupni interes.
Občina Litija bo učinkovito delovala tudi v Skupnosti občin ljubljanske regije, Skupnosti slovenskih občin in drugimi posameznimi občinami pri razreševanju nalog skupnega pomena in interesa.
12. URESNIČEVANJE PLANA
Z letnimi resolucijami o uresničevanju družbenega plana bomo opredeljevali konkretne aktivnosti, naloge in usmeritve, ki bodo zagotavljale uresničevanje nalog, opredeljenih v tem planu.
Analiza uresničevanja plana bo sestavni del vsakoletnih priprav na izdelavo resolucije za prihodnje leto.
V kolikor bo potrebno glede na pogoje gospodarjenja in razvoja sprejeti dopolnitve in spremembe plana, bodo le-te izvedene po enakem postopk,u, kot je veljal za sprejem tega plana.
Litija, 7. 10. 1985
Obrazložitev:
Osnutek družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 leta je izdelan na osnovi predloga Dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, ki je oblikovan na podlagi pripomb in predlogov na besedilo osnutka, ki so bili podani v skupščinski razpravi in v času javne razprave, ki je tfajala od 22. 6. do 15. 8. 1985.
Družbeni plan občine Litija je eden najpomembnejših aktov občine Litija, s katerim le-ta kot suverena, samoupravna družbeno politična skupnost, na podlagi ustave in Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 1/80), določa temeljne cilje in naloge skladnega družbenega razvoja občine in politike samoupravnega socialističnega razvoja na posameznih področjih družbenega dela.
Družbeni plan mora v svojih usmeritvah opredeljevati predvsem tiste samoupravne in družbene dogovorjene cilje in naloge, ki se uresničujejo kot skupen in splošen interes na območju občine v odnosu na druge-sosednje občine.
Z njimi se določa tudi skupna razvojna politika in v skladu z njo usmerjena družbena reprodukcija na temeljih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, upoštevajoč celovitost razvojne usmeritve in soodvisnost ekonomskih, socialnih, prostorskih, kulturnih, obrambnih in drugih sestavin planiranja.
Vse aktivnosti za pripravo tako Dogovora o temeljih družbenega plana kot Družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 potekajo v izredno zapletenih gospodarskih razmerah.
Ključni dejavniki, ki v tem obdobju zavirajo proces planiranja, so naslednji:
— Nedodelane sistemske rešitve na področju družbenega planiranja (glede na to, da je v zvezi z novim Zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja na ravni Jugoslavije še vrsta nejasnosti je na ravni SR Slovenije sprejeta opredelitev, da se priprava planskih aktov snuje na podlagi veljavnih sistemskih zakonov s področja planiranja. V mislih je predvsem Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS, št. 1/80). Uveljavitev novega zakona bo zahtevala morebitne prilagoditve procesa priprave planskih aktov novemu sistemu.
— Dolgoročni plan občine Litija »Litija — 2000"
Ta plan je podlaga in splošna usmeritev za opredelitev in usklajeno
reševanje nalog v srednjeročnih planih t. j. »Družbenem planu«. Opredeljuje nekatere sestavine na področju prostorskega urejanja, ki so obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov.
Osnutek dolgoročnega plana občine Litija je bil skupaj s prostorskimi sestavinami sprejet na skupni seji vseh treh zborov Skupščine občine Litija dne 6. 6. 1985 in je kot tak podlaga za pripravo osnutka družbenega plana, vendar pa je v tem trenutku še nedoločen na obvezujočih elementih (zadnja uskladitev interesov v prostoru je bila 17. 9. 1985).
Tako, da osnutek družbenega plana trenutno še nima potrebnega prostorskega dela, ki pa je v izdelavi. Strokovni nosilec te naloge je < Urbanistični inštitut SR Slovenije, ki pa zaradi težav pri usklajevanju interesov v prostoru še ni sprejel vseh ustreznih podlag, urbanističnih zasnov za Litijo in Šmartno z Ustjem ki so prostorske sestavine dolgoročnega plana, od fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, Katedre za prostorsko planiranje, ki je nosilka te naloge.
Iz teh razlogov osnutek družbenega plana še ne vsebuje grafičnega prikaza prostorskih sestavin, ki bodo zboru občinske skupščine posredovane naknadno. Vendar bodo ob predlogu družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 istočasno posredovane v obravnavo zborom občinske skupščine.
— Dogovor o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990
Sedanji sistem planiranja uveljavlja dogovor o temeljih družbenega plana kot enega temeljnih in obveznih demokratičnih, pravnih in organizacijskih institutov sistema družbenega planiranja, s katerim se v procesu oblikovanja in izvrševanja planov zagotavljajo skupni interesi in potrebe delavcev, delovnih ljudi in občanov.
Tako predstavlja dogovor temeljni dokument, s katerim se zagotavlja realnost in usklajenost planskih usmeritev nosilcev planiranja na katerem mora temeljiti Družbeni plan občine Litija za obdobje 1986—1990.
Zato so pri izdelavi tega osnutka povzete naloge in usmeritve, kijih načrtujejo posamezni temeljni nosilci planiranja na območju občine Litija.
Kljub zgoraj navcdehim ter še drugim težavam seje izvršni svet Skupščine občine Litija odločil sprožiti razpravo o družbenem planu občine Litija za obdobje 1986—1990.
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, opredeljen v 7. členu odloka o pripravi družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 (Ur. /. SRS, št. 16/84). je občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija kije pri oblikovanju besedila osnutka družbenega plana sodeloval s SIS, organizacijami združenega dela.
strokovnimi nosilci izdelave dolgoročnega plana »Litija — 2000« in z drugimi delovnimi skupnostmi ter krajevnimi skupnostmi.
Izvršni svet ugotavlja, da je v tem trenutku potrebno osnutek družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, obravnavati in ocenjevati z vidika celotne koncepcije in ne toliko v smeri proučevanja konkretnih nalog in usmeritev iz poglavja 3. ki se bodo morale dopolnjevati v smislu temeljne koncepcije plana in na osnovi konkretno dogovorjenih aktivnosti v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Litija.
Litija, dne 7. 10. 1985
IZVRŠNI SVET
PREDLOG: Zborom občinske skupščine se predlaga, da po obravnavi osnutka družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 sprejmejo sklep, da se osnutek družbenega plana daje v javno razpravo do 15. 12. 1985.
Tabela 1: GLOBALNA BILANCA SREDSTEV ZA POSAMEZNE NAMENE ZA OBDOBJE 1986--199o
v cenah 1985 v OOO din
"Zap. št.
TTT------
0 Z D
1905' '"T."^Vrobb"57r
1986     ?nn~
"1—3L
.oooT.lS8~.ooo T247*6'
*5tbp"n3a
191°.    1985/9P. 1.9.85^.199o
1990/86.
I. Skupaj poraba (1+2+3+4 5+6+7+8+9+lo) 1.315.135 1.469.550 1.726.569 131,5 Delež celotne porabe v dohodku
II. Skupaj združevanje (a+b+c+d+e+f+g) Delež .združenih sredstev v dohodku
III. Skupaj sredstva, ki Jpr menijo BOD-Zr^-obč" 1 nšlce pristojnosti ]-o72.97o 1.118,235 1.323.269 123,3 "-,3 Delež v dohodku (l+8+lo) 21,7
Skupna poraba l.o23,77o
75.242
26,5 168.532 3,4
1. 2.
a)
28,4 273.153 5,3
21,6
5,6
28,o      lo5,7 1,1 322.374 191,3 13,8 5,2     152,9 8,9
21,5
99,1
1.067.507 1.253.332 123,4
3. 4.
5. 6.
7. 8.
53.Clo 7o.934 53.277!
9.45o 11.74o
9.316
7.56c
54o
70.789 127.6o2 79.022
22.994
15.424 2o.9oo
14.9oo 7.884
4o.519 12.5oo Jo. ljio
lol.937 135,5
■o,2 4,3 5,3
Stanovanjska dejavnost od tega ridružsvanj o sredstev
b) Komunalna dejavnost Cestna dejavnost
c) od tega združevanje sredstev
d) Združevanje sredstev za krajevne skupnosti
LO in DS
e) od tega združevanje sredstev .
f) Varstvo pred požari Sklad za intervencije v Imetijstvu in porabi hrane 39.600
9. g) Sklad za gosp.razvoj 11.962 L^Sreds.tva za. pbAija.blag.rez.9.6oo ]nm
OPOMBA:' Sredstva zagotavljajcT reTHzaci j~o* 80% normativov in" standardov z regionalnih in lokalnih cest na območju občine Litija.loo% realizacija bi
83.77o 142,4 7,3 151.oo9 212,9 15,3 83.238 156.2 9,3
27.21o
19.436 2o5,7 15,5 23.446 199,7 14,3
16.715 17o,3 11,2 9.329 123,4 4,3
121,1
3,9
14.9o5 124,6 4,5 Al.mj-24^4,6.
117,5
98,6 113,o 98,1
118,3
99,5 118,3 117,2
118,3 118,3 lo5,3
- 118,3
118,3 112,2
112,2 118,3
118,3 139,2
. .1.1.' a vzdrze znašala
Stopnja "
19.86-19.9.0 .
'"4,5---~
4,1 -o,4
4,2 -0.5
4,3
•■0,1
4,3 4,o
4,3 4,3 1,3
4,3
4,3 2,9
2,9 4,3
4.3 4.5
vranje fn 'varstvo 56.o28,ooo din.
Tabela 2: DELEŽI SREDSTEV ZA POSAMEZNE NAMENE V DOHODKU ZA OBDOBJE 1981-1985 ElonetriT'^*"'
vmssss---------------------------------
I. Skupaj poraba (1+2+3+4+5+6+7418+9+lc)
II. Skupaj združevanj c-(a+b+c+d+e+f+g;
III. Skupaj sre&stva^ki, .br©menijo BODi-iz občinsko Dri otožno s ti (1+G+lo)
Skupna ' poraba Stanovanjska dejavnost Združevanje
b) Komunalna dejavnost Cestna dejavnost Združevanj e
1.
2. a) 3. 4.
c)
5. 6.
o)
y
o.
9.
lc.
d) Krajevne skupnosti LO in DG Združ ovan j e
f) Varstvo pred požari Sklad za intervencij..' v kmetijstvu in p-.ar.bi hrane
g) Sklad za gospodarski razvoj Sklad za občinske blagovne rezerv -j
	X9'36' *" '	
Too	loo	loo
26,53	28,41	. 27,99
3,41	,5,28	5,23
21,68	21,62	21,45
2^, 38	2o, 64	20 j 40
1,52	1,63	1,65
1.19	1,37	1,36
1,43	2,47	2,45
l,c8	1,53	. 1,35
-	o,45	o,44
o,19	o,32	o,32
o,24	o,4o	o,38
o,2d	o,29	o,27
o,15	o,15	o,15
0,80	o,78	o,78
0,24	o,24	0,24
o,19	o,2o	' o,19
točka 4
Gradivo bodo vodje delegacij in člani DPZ prejeli kasneje.
točka 5
Osnutek
Na podlagi 109. č|ena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 28/83), 155. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS, št. 1/81) ter ob upoštevanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 je skupščina občine Litija na sejali vseh zborov dne................sprejela
RESOLUCIJO o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu
1986
1. UVOD
Izvršni svet občine je po zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS ter po statutu občine dolžan zborom skupščine do konca leta predložiti resolucijo o izvajanju družbenega plana za naslednje leto. Letos je stanje pri pripravi resolucije za leto 1986 specifično:
— družbeni plan občine za obdobje 1986—1990 je šele v osnutku
— predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 je v postopku sprejemanja, vendar je še vedno precej področij planiranja nedorečenih oz. nejasnih zlasti tista, ki so vezana na odločitve iz dolgoročnega plana, ki še ni sprejet in je obravnava predloga v zborih občinske skupščine predvidena v mesecu decembru 1985. To so zlasti odločitve o rabi prostora, ter odločitve oz. načrti na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Prav tako ni jasen sistem financiranja uresničevanja nalog v krajevnih skupnostih.
— v teku priprav dolgoročnega plana, družbenega plana in letnega planskega dokumenta seje spremenil zakon o sistemu družbenega planiranja, zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, v teku so spremembe obrtnega zakona, celotne zakonodaje v deviznem in zunanjetrgovinskem poslovanju idr.
— znani niso niti republiški niti zvezni globalni okviri razvoja v letu 1986. Zaradi zgoraj navedenih naštetih problemov je predloženi osnutek resolucije le osnova usmeritev razvoja v letu 1986, ki bo v teku javne razprave in do predloga resolucije še dopolnjen in
sprernenjen.
V osnovnih usmeritvah gospodarskega razvoja smo izhajali iz letošnjih dokaj ugodnih gibanj na področju fizičnega obsega industrijske proizvodnje in zunanjetrgovinske menjave ter iz planiranih ciljev iz osnutka družbenega plana in predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine.
Tako kot v dosedanjih planskih dokumentih bomo tudi v resoluciji za leto 1986 vključili elemente stabilizacije gospodarstva in enako predlagamo tudi vsem nosilcem planiranja, kar ocenjujemo, da edino tako lahko vse aktivnosti in ukrepe za stabilizacijo uskladimo s planiranimi cilji razvoja v letu 1986.
2. TEMELJNI CILJI RAZVOJA
Razvoj družbenopolitičnega sistema smo opredelili že v dogovoru o temeljih družbenega plana občine in v družbenem planu, vse naloge bomo izvajali tudi v letu 1986. Utrjevali in razvijali bomo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in delegatski sistem. Krepili bomo samoupravno združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah. Vzpostavili in razvijali bomo družbeni sistem informiranja.
Temeljna naloga organizacij združenega dela s področja gospodarstva bo ohranjanje dinamike rasti proizvodnje in rasti družbenega proizvoda najmanj 5%. Tako rast bomo dosegli z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja.
Organizacije združenega dela bomo s kvalitetno proizvodnjo, prilagajanjem asortimana, ter načrtnim in povezanim nastopom na tujih trgih dosegle 10% povečanje konvertibilnega izvoza.
V delitvi dohodka bomo vse oblike porabe prilagodili razpoložljivim sredstvom in nujnosti povečanja sredstev za akumulacijo. V delitvi osebnih dohodkov bomo zagotovili pravilno vrednotenje pogojev dela na proizvodnih delih in nalogah in v kriterije vključili stimulacijo za, inventivno, razvojno in raziskovalno delo. Realni osebni dohodki se bodo gibali skladno z rastjo produktivnosti.
Temeljni cilji organizacij s področja industrije bo povečanje proizvodnje za 5,2% ter povečanje konvertibilnega izvoza.
Osnovni cilj agroživilstva bo še nadalje usmerjen v boljše koriščenje lastnih proizvodnih danosti na osnovi povečanega obsega družbeno organizirane pridelave hrane in večjega vključevanja organizacij združenega dela živilske industrije in trgovine v izvajanje skupno dogovorjenih programov.
Živilska industrija, bo povečala obseg proizvodnje na osnovi boljšega koriščenja obstoječih kapacitet, večje uporabe domačega znanja, posodabljanja tehnologije in prizadevanj za doseganje večjega izvoza. Prizadevanja bodo usmerjena tudi v zagotavljanje večjega deleža surovin v svojem proizvodnem zaledju.
Na področju prostorskega razvoja bomo zagotovili smotrno urejanje in rabo prostora, z doseganjem skladnejšega razvoja vseh dejavnosti v prostoru, ob upoštevanju naravnih pogojev in možnosti, ter varovanju in izboljševanju človekovega okolja. V dolgoročni in srednjeročni družbeni plan bomo vgradilili programske zasnove v skladu s prostorsko zakonodajo, za predvidene posege v prostor pa pravočasno izdelali prostorske izvedbene akte na podlagi usmeritev iz planskih dokumentov.
Na področju varstva okolja bomo izvajali naloge zastavljene v družbenem planu občine Litija za obdobje 1986—1990 s posebnim poudarkom na zaščiti zraka in vode ter na urejanju okolja.
Pri komunalnem gospodarstvu bo temeljni cilj zagotoviti raven vzdrževanja in obnove kolektivnih komunalnih naprav in objektov, nadaljevali bomo z novogradnjo komunalne infrastrukture v novih in obstoječih stanovanjskih soseskah in posvetili posebno skrb preskrbi prebivalstva z zdravo pitno vodo.
V cestnem gospodarstvu bomo zagotovili kvalitetnejše vzdrževanje lokalnih in regionalnih cest in izvajali obnovitvena dela na dotrajanih voziščih. Nadaljevali bomo z rekonstrukcijami cest in adaptirali ožino na cesti Litija—Ljubljana.
Na področju energetike bomo nadaljevali z aktivnostmi za kvalitetno oskrbo naselij s toplotno energijo, predvsem v novih soseskah, kot tudi v obstoječih naseljih. Na področju oskrbe z električno energijo bomo obnavljali in razširjali obstoječe distribucijsko omrežje s transformatorskimi postajami skladno s planskimi opredelitvami.
Z ustanovitvijo sklada stavbnih zemljišč bomo zagotovili pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, ter zagotavljali oddajanje nezazidanih stavbnih zemljišč.
Osnovni cilji v stanovanjskem gospodarstvu so nadaljevanje gradnje v obstoječi soseski ter zagotavljanje prostora za kontinuirano enodružinsko in neorganizirano individualno gradnjo. Nadaljevali bomo s prenovo stanovanj in gradili stanovanja za potrebe solidarnosti. Za uspešno gospodarjenje z družbenim stanovanjskim skladom bomo zagotavljali materialno osnovo, najemnine poslovnih prostorov bomo usklajevali z rastjo cen.
Prizadevali si bomo, da se še izboljša delo skupnosti stanovalcev.
Na področju družbenm dejavnosti je temeljni cilj še vedno izenačevanje dostopnosti dobrin in pogojev za izvajanje teh dejavnosti na celotnem območju občine. Nadaljevali bomo z izenačevanjem družbenoekonomskega položaja delavcev družbenih dejavnosti z delavci v gospodarstvu. Ohranili bomo doseženo raven družbenega standarda in socialnega položaja delavcev v izvajalskih organizacijah, boljšo organizacijo in učinkovitejše delo. Povečevali bomo obseg neposredne menjave dela.
3. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Za srednjeročno obdobje 1986—1990 smo planirali omejene ekonomske možnosti razvoja ter usmeritev v sanacijo gospodarskega položaja, dvig kvalitete gospodarjenja, oživljanje rasti proizvodnje, povečanje konvertibilnega izvoza in produktivno zaposlovanje. Vsi ti globalni cilji veljajo tudi za prvo leto srednjeročnega obdobje.
Na podlagi doseženih rezultatov v prvem polletju 1985 in ocene do konca leta, ocenjujemo naslednje stopnje rasti osnovnih kazalcev razvoja: ,
3.4. DELITEV DOHODKA
Vse oblike porabe (osebna, skupna in splošna) bodo zaostajale za nominalno rastjo dohodka najmanj za 5% oziroma skladno s širšimi družbenimi usmeritvami, to velja za osebno in splošno porabo.
Realni osebni dohodki za zaposlenega bodo rastli v okviru porasta produktivnosti.
Sredstva za akumulacijo bodo rastla hitreje kot dohodek, vendar bodo v večji meri porabljena za pokrivanje primanjkljaja dolgoročnih virov poslovnih sredstev, ostanek pa bo namenjen za nove investicije.
3.5. INVESTICIJE
V letu 1986 bodo aktivirane večje investicije v nove proizvodne objekte in v Predilnici Litija, IUVTOZD Usnjarna Šmartno in SCT TOZD Industrija apna Kresnice.
Pri preverbi investicijskih programov bomo poleg republiških kriterijev upoštevali tudi občinske in sicer celovitost izgradnje industrijskih sosesk, sanacija starih industrijskih sosesk, vlaganja v deficitarne dejavnosti, vlaganje v modernizacijo in rekonstrukcijo proizvodnje.
"T)ogoVor
1986-1990 Realni družbeni proizvod    "5,o Fizični obsos proizvodnje   5,o Izvoz blaga Uvoz, blaga
itesol u cTja Ro*solucija"
__išk.___mk.__
3,0 5,0
3,0
14,0
5,0
lo,o
rast bo počas--nejSa od rasti
Število zaposlenih Skupna poraba
Splošna poraba
Osebna poraba Roalai OD
Produktivnost
1,7 5% zaostajanje za rastjo dohodka
ohranitev ravni in postopno povečanje
2,5.
1,2 1,7
5% zaosta-    5% zaostajanje janje za ras- za rastjo do-tjo dohodka hodka
lo% zaostajanje " za rastjo dohodka
ohranitev ravni
1,5
2,o
3.1. DRUŽBENI PROIZVOD
Načrtujemo 5% rast družbenega proizvoda gospodarstva občine, vendar še vedno predvsem na račun nekoliko hitrejše rasti v industriji, ki bo dosežena v višini 5,2%. V letu 1986 bodo že aktivirane nekatere nove investicije (Predilnica Litija, IUV TOZD Usnjarna Šmartno, SCT TOZD Industrija apna Kresnice) ki bodo doprinesle k povečanju družbenega proizvoda, doseči pa bo potrebno višjo produktivnost na obstoječih zmogljivostih, izboljšanje • kvalitete gospodarjenja, organizacije dela, izrabo delovnega časa in racionalizacijo proizvodnih stroškov.
3.2. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA
V zunanjetrgovinski menjavi si v letu 1986 zastavljamo nekoliko nižje cilje v primerjavi s cilji za srednjeročno obdobje.
Za leto 1986 predvidevamo 10% povečanje izvoza, uvoz pa naj bi naraščal počasneje od izvoza, kar bi povečalo stopnjo pokritja.
Pogoj za dosego načrtovanih ciljev je stimulativna ekonomska politika zlasti na deviznem področju in področju ekonomskih odnosov s tujino ter kreditno monetarnem področju.
3.3. ZAPOSLOVANJE
Vsi subjekti gospodarjenja bodo morali tudi v letu 1986 produktivno zaposlovati. Nove zaposlitve bodo predvsem tam, kjer se bo s tem povečala proizvodnja, dohodek in izvoz. S produktivnim zaposlovanjem bomo zasledovali tudi cilj postopnega izboljševanja kvalifikacijske strukture. Število zaposlenih se bo v globalu povečalo za 1,7%.
Spremljajoči dokument k resoluciji o uresničevanju družbenega plana v letu 1986je samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja.
3.6. PRODUKTIVNOST
Z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja, doseganjem 5%-ne stopnje rasti družbenega proizvoda in 1,7% stopnje rasti zaposlenosti bomo dosegli 2% rast produktivnosti. Z doseganjem načrtovane rasti produktivnosti bo možno realizirati postopno rast realnih osebnih dohodkov.
4. RAZVOJ PO PODROČJIH
4.1. INDUSTRIJA
Organizacije združenega dela bodo ob smotrnejši in učinkovitejši porabi energije ter izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti dosegle planirano rast proizvodnje in dohodka.
Zaradi strukture občinske industrije, kije pretežno predelovalnega značaja, bo obseg proizvodnje leta 1986 odvisen od zadovoljive preskrbe s surovinami in repromateriali. V odvisnosti od možnosti nabave repro materialov na dehnačem in pa predvsem na tujih trgih, kar bo regulirano z novo Zakonodajo na tem področju, se bo gibal tudi obseg proizvodnje v letu 1986. Ponudba industrije se bo morala prilagoditi tudi povpraševanju, saj je le-ta v upadanju, kar pomembno vpliva na rast.
Organizacije združenega dela bodo večjo pozornost namenile razvoju in posodabljanju procesa in tehnologije. Pričeti bo potrebno z izvajanjem selektivne politike posameznih proizvodnih programov in po načelu ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, postopno ukinjati nerentabilne programe. Proste proizvodne zmogljivosti bo tako možno izkoristiti za uvajanje novih proizvodnih programov, ki sledijo povpraševanju tako na domačem kot na tujem trgu.
V letu 1986 bodo na področju industrije izvedene naslednje investicije:
a) Predilnica Litija bo dokončala prizidek k proizvodnim prostorom predilnice in nabavila ter montirala nove stroje za proizvodnjo preje
b) IUV TOZD Usnjarna Šmartno bo mokri oddelek krznarne preselila v nov objekt in nadaljevala z modernizacijo krznarne ter izvedla priprave za gradnjo I. faze čistilne naprave
c) SCT TOZD Industrija apna Kresnice bo modernizirala _dela v kamnolomu in pristopila k urejanju transportne poti, pristopila' pa bo tudi k izvedbi ukrepov za zaščito in varstvo okolja
d) Lesna industrija Litija
Da bi dosegla večjo dohodkovno uspešnost, bo posebno skrb namenila razvoju in uvajanju novih proizvodnih programov, posodobitvi proizvodnje in optimalnejši izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa. Dokončala bo investicijo glede modernizacije žagalnice in z nabavo ustrezne opreme izboljšala kvaliteto in odpravila ozka grla v proizvodnji ploskovnega pohištva.
e) Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija bo obnovila proizvodne prostore in modernizirala opremo. V letu 1986 bo zgradila zajetje in vodohram in si zagotovila lastno tehnološko vodo.
0 Kovina Šmartno bo z nadaljnjim razvojem dosegla večjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Poleg tega bo aktivnost namenjena tudi pripravam in izgradnji novih proizvodnih prostorov, ki bodo pomembno vplivali na organizacijo dela in ekonomičnosti poslovanja.
g) Tekstil TOZD Pletilja bo modernizirala proizvodni proces z uvajanjem sodobne tehnologije. Pristopila bo k pripravi dokumentacije za gradnjo novih skladiščno proizvodnih prostorov.
i) Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole bo z uvajanjem novih proizvodnih programov zagotovila večjo izkoriščenost proizvodnih kapacitet.
j) Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole bo posodobila opremo, kar bo pogoj za uvedbo sodobne tehnologije v proizvodnji.
4.2. KMETIJSTVO
Temeljna usmeritev v kmetijstvu bo v boljšem izkoriščanju naravnih danosti ob uvajanju sodobne tehnologije in strokovnega znanja v neposredno proizvodnjo.
Tržna proizvodnja bo usmerjena v pridelavo mesa in mleka. Proizvodnja mesa se bo povečala za 2,5% mleka pa za 5%.
V rastlinski proizvodnji se predvideva povečanje proizvodnje po stopnji 3%. Osnova za to so tudi hidro in agromeliorirana zemljišča na kompleksu Ponoviče. ,
Krepila se bo povezanost družbenega in zasebnega sektorja.
Večji poudarek bo dan pospeševanju kmetijstva na hribovitem območju z namenom, da se doseže večja intenzivnost v pridelavi in poveča obseg družbenoorganizirane proizvodnje.
Z namenom pospeševanja nalog na področju kmetijstva in porabi hrane bodo delovni ljudje in občani tudi v letu 1986 združevali namenska sredstva iz BOD.
Kmetijsko pospeševalna služba in Veterinarski zavod Ljubljana bosta imela pomembno vlogo za hitrejši razvoj kmetijstva v občini. 4.2.1. Kmetijska zemljiška skupnost
Kmetijska zemljiška skupnost bo uresničevala program nalog in usmeritev, ki so opredeljene v družbenem planu občine. Tako bo pravočasno izvedla vse priprave za uresničevanje programa hidro in agromelioracij ter zložb kmetijskih zemljišč, kar bo pomembno prispevalo k intenzivnejši kmetijski proizvodnji in izrabi zemljišč.
4.2.2. Kmetijska zadruga Litija in Kmetijska zadruga Gabrovka Dole bosta kmetijsko dejavnost usmerili za doseganje večje tržne proizvodnje ter večjo načrtnost pri usmerjanju kmetijstva v zasebnem sektorju.
V kmetijski zadrugi Litija bo tudi v letu 1986 ena temeljnih nalog doseganje optimalne izkoriščenosti proizvodnih možnosti tako v pi-tališču prašičev v Ponovičah kot tudi v mlečni proizvodnji na Grmačah.
Zadruga bo pri uresničevanju nalog na področju ^pospeševanju kmetijstva v hribovitih predelih sodelovala z občino Lfubljana Moste-Polje.
Kmetijska zadruga Gabrovka Dole bo poleg pospeševanja kmetijstva v zasebnem sektorju povečala delež v družbenem sektorju z ureditvijo obstoječega hleva in povečanja staleža živine.
Pomembna skrb pa bo namenjena nalogam na področju sadjarstva in obnovi nasadov. >
4.3. GOZDARSTVO
Pri gospodarjenju z gozdovi bomo skrbeli za racionalno izkoriščanje gozdov ter za izvajanje gozdnogojitvenih del.
Gozdnogospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi na območju občine Litija bodo sodelovale z lesno predelovalno industrijo v občini in ji zagotavljale kar največje možne količine lesa za predelavo.
Gozdno gospodarske organizacije se bodo vključile na območjih, na katerih gospodarijo z gozdovi v urejanju cest.
4.4. GRADBENIŠTVO #
Gradbeništvo se bo tudi v letu 1986 srečevalo s problematiko upadanja investicijske dejavnosti. Zato bo temeljna organizacija Gradmetal namenila posebno skrb organizaciji poslovanja, kar naj bi prispevalo poleg boljše kvalitete del k ekonomičnejšemu poslovanju.
Proizvodnja gradbenega materiala bo sledila potrebam ponudbe in povpraševanja. Večje modernizacije in uvajanje nove proizvodnje pa ni predvideno.
V obratu Kovinarske dejavnosti se bo nadaljevalo z intenzivnim razvojem in proizvodnjo univerzalnega delovnega stroja »Univan«. V ta namen se bo povečalo število zaposlenih in kvalifikacijske strukture.
Začele se bodo aktivnosti in izpeljal postopek samoupravne organiziranosti obrata Kovinske dejavnosti v temeljno organizacijo.
4.5. GOSTINSTVO IN TURIZEM
Gostinstvo bo v prvem letu srednjeročnega obdobja usmerjalo svoje aktivnosti v zagotovitev kompletnejše in bolj kakovostne ponudbe in v izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih.
S povezavo s sorodno organizacijo združenega dela s področja gostinstva v občini dala primernejšo osnovo za razvoj dejavnosti gostinstva in turizma v naslednjih letih srednjeročnega obdobja.
Za razvoj turizma v občini je pomembno kar najbolj kvalitetno oblikovati celovito ponudbo s področja gostinstva in turizma in v to vključiti tudi grad Bogenšperk, GEOSS in druge kulturne in zgodovinske znamenitosti v občini in povezavi z obema turističnima društvoma. *
4.6. DROBNO GOSPODARSTVO
Področje obrti bo v letu 1986 sledilo hitrejšemu razvoju, kije bil zaznan v letu 1985. K temu bodo prispevale tudi spremembe predpisov, predvsem obrtnega zakona.
Spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva bo z vidika pristojnosti občine še naprej usmerjeno predvsem na zagotavljanje lokacij oziroma poslovnih prostorov za obrtne dejavnosti.
V letu 1986 bo potrebno v čimvečji meri slediti cilju povezovanja drobnega gospodarstva z velikim gospodarstvom predvsem v smislu prenosa manjših serij proizvodov iz velikega v malo gospodarstvo, glede ustanavljanja novih, manjših in elastičnih enot drobnega gospodarstva, ki bi se bile sposobne hitro prilagajati tržnim razmeram in se vključevati v izvozna prizadevanja oziroma nadomeščanja uvoza.
Na področju gostinstva bo razvoj sledil celoviti gostinski ponudbi.
V obsegu bifejev občine ne bo dajala podpore pri njenem razvoju.
5. UREJANJE PROSTORA
Leto 1986 je prvo leto srednjeročnega obdobja, v katerem se odraža nov pristop do urejanja prostora in varstva okolja v cilju zagotavljanja racionalne rabe prostora, smotrnega koriščenja kmetijske zemlje in naravnih bogastev, varovanje narave in kulturne dediščine ob skladnejšem razvoju dejavnosti in območij.
Na podlagi sprejetega družbenega plana bo Izvršni svet v prvem četrtletju sprejel program priprave prostorskih izvedbenih aktov.
Z delom bo pričel tudi sklad za urejanje stavbnih zemljišč skladno z odlokom o ustanovitvi sklada in ostalimi predpisi s področja stavbnega zemljišča.
Na področju varstva okolja bomo še naprej skrbeli za smoterno in urejeno rabo prostora, redno nadzirali stanje onesnaženosti zraka, sanirali divja odlagališča odpadkov in zagotovili dosledno izvajanje nalog s področja urejanja prostora in varstva okolja.
6. KOMUNALNA DEJAVNOST
Na širšem območju mesta se bo pristopilo k izgradnji pokopališča v Šmartnem izvedbi priprav za večja vzdrževalna in obnovitvena dela na mestnem vodovodu in izgradnji odlagališča komunalnih odpadkov.
V letu 1986 se bodo v okviru samoupravne komunalne skupnosti namenjala večja sredstva za izvajanje komunalne dejavnosti in vzdrževanje komunalnih objektov na območjih izven mestnih krajevnih skupnosti in to predvsem za vzdrževanje krajevnih poti, urejanja pokopališč in urejanje vodooskrbe prebivalstva.
7. CESTNO GOSPODARSTVO
Osnovna naloga bo namenjena kvalitetnejšemu vzdrževanju regionalnih in lokalnih cest. V ta namen se bodo v letu 1986 začela združevati sredstva z uvedbo prispevka za prekomerno obremenitev cest po stopnji 0,7 iz dohodka. Osnova za obračun je BOD.
8. VODNO GOSPODARSTVO
Na tem področju bo osnovna naloga namenjena urejanju kvalitetne vodooskrbe prebivalstva na območju občine. Izvedena bo raziskava vodnih virov, zgrajena bodo zajetja in vodohrami. Osnova za angažiranje družbenih sredstev bo ustrezna projektivna dokumentacija in analiza pitne vode.
9. ENERGETIKA
Izvedena bodo vzdrževalna in obnovitvena dela na električnem omrežju. Skladno s srednjeročnim programom se bo pristopilo k izgradnji transformatorskih postaj.
Nadaljevalo se bo z urejanjem sistema toplotnega ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg 7 postopno izgradnjo dodatnih zunanjih izolacijskih fasad na stanovanjskih objektih v tej soseski.
Komunalna delovna organizacija bo izvedla priprave za izvajanje nalog ogrevanja tudi v drugih stanovanjskih soseskah v katerih je zgrajen enotni sistem ogrevanja.
10. PROMET IN ZVEZE
10.1. PTT PROMET
Nadaljevalo se bo z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja na območju krajevnih skupnosti Velika Štanga, Štangarske poljane, Kostrevnica in Vintarjevec ter vključitvijo novih naročnikov v telefonsko omrežje.
PTT podjetje bo pristopilo k urejanju ustreznih prostorov za poštno izpostavo na Vačah in na Polšniku.
10.2* CESTNI PROMET
Integral DO SAP TOZD Turbus bo izboljšal storitve v avtobusnem prometu. Proučile se bodo možnosti za uvedbo dodatnih avtobusnih zvez iz območja Gabrovke in Dol.
V letu 1986 bo samoupravna komunalna skupnost uredila avtobusno postajališče ob Ulici Mire Pregljeve. ,
10.3. ŽELEZNIŠKI PROMET
V letu 1986 bo železniško gospodarstvo začelo z deli na rekonstrukciji postajnega območja železniške postaje Litija. Zgrajen bo podhod z dostopi na peronu in dostopnimi potmi do podhoda.
11. PRESKRBA
Ustrezna ponudba in kvaliteta oskrbe prebivalstva bo poglavitna naloga na tem področju.
11.1. Mercator Rožnik TOZD Golovec bo pristopil k urejanju ustreznih prostorov za poslovalnico na Polšniku
11.2. Kmetijska zadruga Litija bo v letu 1986 zagotovila potrebna sredstva za prostore in opremo za poslovalnico na Vačah.
11.3. Kmetijska zadruga Gabrovka Dole bo izvedla priprave za pridobitev potrebne dokumentacije za izgradnjo samopostrežne trgovine v Gabrovki.
11.4. Merkur Kranj bo v letu 1986 zgradil skladiščno prodajni prostor ob Ljubljanski cesti kot sestavni del poslovalnice na Jerebovi ulici v Litiji.
U.S. Emona Merkur TOZD Centromerkur bo začel z izvedbo del glede sanacije objekta blagovnice v Litiji.
11.6. ŽK ŽITO TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana bo nad-
aljevala in zaključila dela na adaptaciji objekta in modernizaciji opreme v pekarni v Šmartnem.
11.7. PETROL Ljubljana bo zagotavljal redno oskrbo z naftnimi derivati na območju občine Litija.
11.8. Energetika TOZD BUTAN Plin bo skrbel na območju občine za nemoteno oskrbo z gospodinjskim plinom.
12. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo potekala v soseski Rozmanov trg v Litiji, v Jevnici in na Vačah. Zgrajenih bo 30 družbenih stanovanj.
Pri oblikovanju stanarin bodo upoštevani planski akti stanovanjske skupnosti.
Na področju individualne gradnje bo zgrajenih okoli 50 stanovanjskih hiš.
V ta namen se bo pristopilo k pridobivanju, urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč na območju Praprošč in Kresnic.
13. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Sredstva za družbene dejavnosti bodo rastla najmanj 5% počasneje od rasti dohodka.
Višina sredstev, fti jih bodo zaposleni združevali v samoupravni interesni skupnosti, bo različna po posameznih dejavnostih. Skušali bomo ohraniti doseženo stopnjo razvoja.
Osebni dohodki zaposlenih v negospodarstvu bodo odvisni od rasti osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva.
V družbenih dejavnostih bomo.na novo zaposlovali delavce le v primerih razširitve dejavnosti, ki bo družbeno utemeljena. Nadaljevali bomo z gradnjo objektov iz programa III. in IV. občinskega samoprispevka.
13.1. OTROŠKO VARSTVO
Skladno s prostorskimi zmogljivostmi bodo usmerjene aktivnosti v to, da se v organizirano varstvo vključi 30% vseh predšolskih otrok* v občini.
V pripravo otrok na šolo bodo vključeni vsi šestletni otroci. Družbene pomoči bodo otroci prejemali na dogovorjeni ravni
socialne varnosti v SR Sloveniji.
13.2. IZOBRAŽEVANJE .
V letu 1986 bodo izboljšani prostorski pogoji v Osnovni šoli Litija; k šoli na Rozmanovem trgu bodo zgrajene nove učilnice in adaptirali potrebni nujni prostori v že obstoječem objektu. S tem bodo podani pogoji za reorganizacijo pouka, saj bo v šoli na Rozmanovem trgu potekal pouk od 1. do 8. razreda (sedaj od i.—5. razreda).
V okviru možnosti bo izboljšan materialni položaj osnovnega šolstva.
Nadaljevali bomo z organiziranimi oblikami usmerjenega izobraževanja ter izobraževanja ob delu, ki bo izhajalo iz interesa združenega dela.
,13.3. ZDRAVSTVO
Zdravstveno varstvo se bo ohranilo na sedanji ravni, usmerjeno pa bo zlasti v preventivo in varstvo pri delu. Specialistične storitve bodo organizirane v občini v tolikšnem obsegu, ki bo z vidika ekonomičnosti in racionalnosti poslovanja smotrno.
Poslovanje Lekarne v Litiji bo potekalo v enakem obsegu, dan bo poudarek le kvaliteti storitev.
13.4. KULTURA
Razvijali bomo doseženo raven kulturnega življenja. Še nadalje bomo krepili ljubiteljsko kulturno dejavnost v društvih in skupinah. Težili bomo k izboljšanju kvalitete programov.
Skrbeli bomo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine in nadaljevali z obnovo gradu Bogenšperk in uresničevanjem projekta Vače 81 (GEOSS).
V okviru občinske kulturne skupnosti bodo potekale aktivnosti za
pridobitev prostorov za spominsko sobo Petra Jereba v Far-barjevem gradu v Litiji.
13.5. TELESNA KULTURA
Ohranjali bomo doseženo raven dejavnosti na področju telesne kulture in tistih tekmovalnih dejavnosti, kijih bo opredelila skupščina telesno kulturne skupnosti. V okviru občinske telesnokulturne skupnosti se bodo opredelile aktivnosti za izgradnjo večnamenske telovadnice in odprtega plavalnega bazena, za katerega bo nujno potrebno opredeliti vire sredstev / morebitno uvedbo krajevnega samoprispevka za mesto Litija in Šmartno ter prispevke organizacij združenega, dela.
13.6. SOCIALNO SKRBSTVO
Prednostna naloga bo zagotavljanje socialne varnosti občanov, prejemnikov družbeno denarnih pomoči.
Center za socialno delo bo nadaljeval s sodelovanjem in povezovanjem s krajevnimi skupnostmi.
Dom Tišje bo skrbel za nivo svojih storitev in glede na strukturo oskrbovalcev sledil spremembam z organizacijskimi in kadrovskimi dopolnitvami.
13.7. SOCIALNO VARSTVO »
Izvajati se bo pričela skupna enotna evidenca prejemnikov vseh oblik družbeno-denarnih pomoči. Socialne pomoči se bodo gibale skladno z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
Skupnost socialnega varstva bo postala usklajcvalka tistih delov programov skupnosti ustanoviteljic, ki zagotavljajo socialno varnost občanov.
Prizadevali si bomo za uveljavitev enotnega sistema financiranja krajevnih skupnosti vsaj na ravni regije.
16. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo usmerjene predvsem v usklajenost obrambnih načrtov, v vsebinsko dopolnjevanje vseh oblik samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov ter v posodabljanje tehnično materialnih
sredstev. •    . ,
17. VARSTVO PRED POŽARI
Na področju varstva pred požari bo namenjena predvsem preventivnemu delovanju in opremljanju gasilskih enot za učinkovite posege v primeru nesreč.
GLOBAMA BILANCA PORABE ZA LETO 1906
namen
2apY št.
stopaj-----------r
1.Skupna poraba 1 2.Komunalna dejavnost 3.Stanovanjska dejavnost 4.Co:;bna dejavnost J.Kr. ]-:vne skupnosti 6.Lo in DS
?. Varstvo pred požari
0. Sklad za int.v knetij,
in porabi hrane 9.Sklad za gospnd.razvoj ip_.Sr_!!_dst_..2.a_ pbj^.bln&.rpj
Litija, dno 9.10.1935
1985
"51?. W
o23..77o 70.934 75.242 53.277
9.45o 11.74o
7.56o
39.^00 11, %? '¡1 9. .ic
1936 4-s9Y55Tr~ 067.507 127.662 06.940 79.022 16.424 2o.9oo 7.804
4o.519 12.5oo _lo.l3o
IND
11,9 "'
lo4,3 .
100,0
115,6 148,3 173,8 170,0 lo4,3
lo2,3 lo4,5
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LITIJA
13.8. ZAPOSLOVANJE
Aktivnosti na področju zaposlovanja bodo usmerjene v produktivno zaposlovanje, kjer bo vsaka zaposlitev povečala dohodek na zaposlenega in povečala obseg proizvodnje oziroma storitev. ..   Stremeli bomo k izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih.
Večja skrb bo namenjena tudi poklicnemu usmerjanju, ki bo sledilo interesom združenega dela.
13.9. RAZISKOVALNA DEJAVNOST
Raziskovalna skupnost bo vzpodbujala inovacijsko in raziskovalno dejavnost v organizacijah združenega dela in se vključevala v financiranje razvojnih programov, ki bodo pomembno prispevali k smotrnosti porabe materiala in glede na ponudbo in povpraševanje vključevanje v izvoz.
14. SPLOŠNA PORABA IN INFORMACIJSKI SISTEM
Sredstva za financiranje "splošnih družbenih potreb bodo zagotovljena iz prihodkov od davkov, denarnih kazni in drugih prihodkov proračuna, določenih z zakonom. Rast teh sredstev bo v letu 1986 sledila širšim družbenim usmeritvam.
Posebno pozornost bo potrebno nameniti zagotavljanju sredstev za učinkovitejše in bolj kvalitetno delo upravnih organov, prednostno pa bo potrebno zagotoviti sredstva za financiranje delovanja delegatskega sistema pri krajevnih skupnostih, financiranje sodišč in financiranje temeljnega sistema družbenega informiranja. V letu 1986 se bo nadaljevalo izdajanje Delegatskega obveščevalca in Glasila občanov.
15. KRAJEVNE SKUPNOSTI
V krajevnih skupnostih bomo pri oblikovanju delegacij upoštevali novosti zakona O volitvah ter spremembe vnesli v statute. Po volitvah bomo posebno skrb posvetili usposabljanju novo izvoljenih delegacij. Za uresničevanje nalog v krajevnih skupnostih bomo delovni ljudje in občani združevali sredstva po stopnji 0,5% iz dohodka (osnovna BOD).
Obrazložitev:
Uvodoma je potrebno poudariti, da je besedi/o osnutka resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986 pripravljeno na podlagi predloga Dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za prej omenjeno obdobje, znanih usmeritev na ravni republike (osnutek resolucije za leto 1986 še ni izdelan) ter zbranih podatkov iz organizacij združenega dela.
Prav iz teh razlogov in flejstva, da predstavlja leto 1986 prvo leto novega, srednjeročenga obdobja za katerega pa še niso sprejeti planski akti so bile pri pripravi besedila tega osnutka številne težave, ki se odražajo tudi v tem, da so naloge in usmeritve v resoluciji premalo konkretne in v nekem delu (področje mednarodne menjave) še dosti nedorečene, kar izhaja tudi iz predvidene spremembe zakonodaje na tem področju.
Bilo je veliko pomislekov v smeri, da se počaka s pripravo osnutka resolucije dokler ne bodo sprejete bolj konkretne usmeritve na ravni SR Slovenije.
Vendar je bilo mnenje predsedstva Skupščine občine Litija, da se besedilo osnutka izdela na že znanih usmeritvah, ter da se posreduje v obravnavo delegatom vseh treh zborov Skupščine občine Litija. To tudi z namenom, da s pravočasno razpravo kar najbolj kvalitetno opredelijo naloge in usmeritve resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986.
Zato je povsem razumljivo pričakovati, da bodo verjetno opredeljene usmeritve na ravni SR Slovenije glede pogojev gospodarskega in družbenega razvoja v letu 1986 ter pripombe iz javne razprave o osnutku resolucije, pomembno vplivale na oblikovanje besedila predloga resolucije.
Izhodišče za pripravo tega osnutka resolucije pa je tudi uresničevanje nalog in usmeritev, ki jih je skupščina občine Litija opredelila v resoluciji o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 za leto 1985 t.j. zadnje leto tega planskega obdobja.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja se na podlagi spremljanja izvajanja resolucije ugotavlja, da so z resolucijo načrtovane rasti skoraj v celoti presežene.
Fizični obseg proizvodnje je večji za 4,2%, načrtovana je bila 3%. To se ugotavlja za I. polletje, medtem ko bo ta rast za obdobje 9 mesecev verjetno nekoliko nižja. Napovedi organizacij združenega dela pa so, da se bo obseg proizvodnje in storitev v zadnjem kvartalu povečal.
Rast dohodka je glede na znane spremembe v obračunskem sistemu, ki so bile uveljavljene s I. I. ¡985 težje primerljiva, ni pa sporna ugoto-vitev^ da so na manjšo rast dohodka vplivale občutno povečane obveznosti za plačilo obresti iz naslova kreditov za obratna sredstva.
Zato so, in bodo tudi v naslednjem obdobju pomembne aktivnosti v organizacijah združenega dela namenjene krepitvi lastnih obratnih sredstev in zmanjševanje obveznosti do najemanja kratkoročnih kreditov za obratna sredstva.
Realna rast dohodka je za leto 1985 načrtovana s stopnjo 3% (nominalna rast pa 53,5%). Izkazana rast dohodka v I. polletju je 49%, ob upoštevanju metodologije za preračun dohodka pa je primerljivi dohodek večji za 69%.
Tudi pri tem kazalcu uspešnosti gospodarjenja v nekaterih organizacijah združenega dela ocenjujejo, da bo rast dohodka v naslednjem obdobju 1985 višja (npr. TOZD Transportne naprave Dole pri Litiji, TOZD Pletilja Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole, SGD Beton, TOZD Gradmetal Litija, Predilnica Litija..,.).
Te napovedi izhajajo iz ukrepov, ki so jih v večini organizacij združenega dela sprejeli za izboljšanje poslovanja boljšo izkoriščenost proizvodnih in storitvenih zmogljivosti in dvig kvalitete proizvodov in storitev.
Na področju zaposlovanja je po več letni stagnaciji zaposlovanja na območju občine zabeleženo povečano število zaposlenih za 1,7%, s tem, da je zaposlenost v gospodarstvu porastla za 1,9%. V drugi polovici leta je sicer pričakovali počasnejšo rast zaposlovanja vendar bo v globalu dosežena resolucijska usmeritev, da bo zaposlenost porastla v letu 1985 za 1.2%.
Zelo uspešne pa so bile organizacije združenega dela na področju mednarodne menjave, kar še posebej velja za WV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji. Izvoz dosežen v I. polletju je bil večji od planiranega za 18% medtem ko je bil uvoz manjši od planiranega za 24%.
Tako se je pokritje uvoza z izvozom povečalo iz 70, 7% v prvem polletju 1984, na 104.6% v prvem polletju lega leta. Ugodna mednarodna menjava se predvideva tudi v drugi polovici tega leta, čeprav na takšna predvidevanja lahko negativno vpliva tudi zadnja težava v IUV TOZD Usnjarna Šmartno.
Iz tega sledi, da so načrtovana predvidevanja za leto 1984 v I. polletju v celoti dosežena.
Na področju negospodarstva se uresničujejo usmeritve, skupna poraba je v mejah dovoljene rasti, razen združevanje sredstev za pokrivanje izgub v Občinski zdravstveni skupnosti za kar se združujejo namenska sredstva izven globalne bilance. V tem letu se nadaljuje s prizadevanji, da se izboljša materialni položaj na področju osnovnega šolstva.
Izvaja se program III. občinskega samoprispevka z izgradnjo prizidka k osnovni šoli na Rozmanovem trgu v Liliji in gradnjo nove podružnične osnovne šole na Dolah pri Litiji.
Takšna ugotovitev in ocene organizacij združenega dela glede ugodnega poslovanja organizacij združenega dela do konca tega leta je primerno izhodišče za načrtovanje v letu 1985.
Iz organizacij združenega dela pa prihajajo opozorila glede zaskrbljenosti v zvezi s pogoji poslovanja v letu 1986, prvem letu novega planskega obdobja, ko se pričakujejo pomembne spremembe na področju blagovne menjave s tujino.
To je razumljivo saj so največje organizacije združenega dela npr. Predilnica Litija, IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji in LIL TOZD proizvodnja plastike Lilija odvisne od surovin in reprodukcijskega materiala iz uvoza.
Pod tem vplivom so opredeljene tudi naloge in usmeritve v resoluciji za leto 1986 kol na primer cilji na področju mednarodne menjave in podobno.
V času javne razprave bodo sigurno izoblikovana stališča na ravni republike glede usmeritev in pogojev gospodarjenja v letu 1986.
Podani bodo kazalci razvoja ki bodo verjetno vplivali tudi na pripravo besedila predloga resolucije o izvajanju družbenega plana za obdobje 1986—1990 v letu 1986.
Iz priložene tabele »globalna bilanca porabe« je razvidna poraba za posamezne namene v letu 1986.
Podatki so izkazani v stalnih cenah, to je v cenah 1985. Letne resolucije so običajno pripravljene na osnovi tekočih cen in v nominalnih vrednostih. Ker pa za leto 1986 še ni nobenih usmeritev (niti zveznih niti republiških) pri izkazovanju nismo mogli upoštevali nominalnega povečanja v letu 1986 glede na letošnje leto.
Zato je potrebno v javni razpravi bistveni poudarek dati vsebini nalog in usmeritvam in ne predvsem kolikšna je, oz. bo »prispevna stopnja« — za združevanje sredstev za razne namene porabe oz. financiranja dejavnosti.
Skupna odgovornost in naloga je, da mora biti obseg porabe v mejah dovoljene stopnje rasti, ki zagotavlja, da le-to ne presega stopnje rasti dohodka kar bi ogrozilo reproduktivno sposobnost združenega dela in njegov nadaljnji razvoj ter poslovanje. Lilija, dne 9. 10. 1985
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
Na tej osnovi IS SO Litija ugotavlja, da so kljub še neznani projekciji gospodarjenja v letu 1986 podani pogoji da se o resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1986 povede razprava v zborih občinske skupščine.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA Izvršni svet
SKUPNOSTI DELA Eva Kovic Anton Savšek
25. seja zbora združenega dela in zbora krajevnih
skupnosti Občinske skupščine Litija
12. novembra 1985, po končanem 15. skupnem zasedanju vseh zborov v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14.
Predlog dnevnega reda:
1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
c) Potrditev zapisnika 3. seje Zbora združenega dela in 2. seje Zbora krajevnih skupnosti
d) Predlog dnevnega reda
2. Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija
3. Osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1985
4. Vprašanja in predlogi delegatov
PREDSEDNICA PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH ZBORA ZDRUŽENEGA
točka lc
IZVLEČEK
iz zapisnika 2. seje zbora združenega dela občinske skupščine Litija, ki je bila dne 26.9.1985 ob 13.40 uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija.
Sejo je vodil predsednik zbora združenega dela Anton Savšek.
Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej.
Predsednik zbora združenega dela Anton Savšek je povedal, daje predlagatelj z dnevnega reda umaknil 4. točko: Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija in 5. točko: Osnutek odloka o zazidalnem načrtu Litija-levi breg ter odprl razpravo o predlaganem dnevnem redu. Razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejel naslednji dnevni red:
1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
c) Potrditev zapisnika 23. in 24. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti
2. Informacija o problematiki financiranja in vzdrževanja cest in krajevnih poti na območju občine Litija
3. Informacija o organiziranosti in poslovanju KOP Komunale Litija
4. Predlog sklepa komisije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti o razdelitvi naknadno združenih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985
5. Vprašanja in predlogi delegatov.
K l/a
Mandatno imunitetna komisija zbora združenega dela je ugotovila, da je od 27 delegatskih mest na seji navzočih 15 delegatov, odsotnih je bilo 12 delegatov (glej zapisnik 2. seje zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora).
Na seji so bili navzoči tudi:
1. Branko Pintar, predsdnik občinske skupščine
2. Zvonimir Bric, predsednik izvršnega sveta
3. Eva Kovic, predsednica zbora krajevnih skupnosti
4. Karlo Lemut in Marjan Mali, člana izvršnega sveta
5. Janez Baš, direktor KOP Komunale Litija.
K 1/lb
Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Franci Berčon in Mojca Lebinger.
K 1/c
Skrajšana zapisnika 23. in 24. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki sta bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št.6/85, je zbor brez pripomb soglasno sprejel.
K 2.
Informacija o problematiki financiranja in vzdrževanja cest in krajevnih poti na območju občine Litija je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu štev. 6/85; razprave ni bilo ter je zbor informacijo skupaj s predlogi in sklepi občinskega kpmiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj soglasno sprejel.
K 3.
Informacija o organiziranosti in poslovanju KOP Komunala Litija je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu it. 6/85; uvodno
obrazložitev je posredoval direktor KOP Komunale Janez Baš ter [ opozoril na problematiko nadaljnjega razvoja KOP Komunale ter na probleme pri zaposlovanju strokovnih kadrov zaradi nizkih osebnih dohodkov.
Predsedujoči je odprl razpravo. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je razpravljal o razvojnih vprašanjih KOP Komunala in menil, da bi morali potrebe občanov na področju komunale reševati v organizacijah združenega dela z ustreznim financiranjem te dejavnosti. Delegatka družbenopolitičnih organizacij Joži Kirm je vprašala, kaj je z lokacijo za deponijo odpadkov oz. poginulih živali
in kdaj bo deponija prestavljena na novo lokacijo. Direktor KOP Komunale Janez Baš je pojasnil postopek urejanja odlagališča poginulih živali in poudaril, da gre le za manjše živali, ker večje pošiljajo v Koteks-Tobus.
Po končani razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje:
SKLEPE:
1. Zbor sprejema informacijo o organiziranosti in poslovanju KOP Komunala Litija.
2. Glede izboljšanja materialne osnove KOP Komunala je zbor združenega dela zavzel stališče, da bi morali v bodoče za dejavnost KOP Komunala namenjati več sredstev, saj bo le tako možno povečati obseg in kvaliteto komunalnih storitev.
3. Zbor sprejema ugotovitve In predloge občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj.
K 4.
Predlog sklepa komisije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti o razdelitvi naknadno združenih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85. Zbor je brez razprave soglasno sprejel predlagani predloga
K 5.
Delegatska vprašanja sta posredovali delegaciji KS Litija-levi breg (šest vprašanj) in KS Primskovo (1 vprašanje). Odgovori bodo objavljeni v Delegatskem obveščevalcu. Seja je bila končana ob 14.15 uri.
IZVLEČEK
iz zapisnika 2. seje zbora krajevnih skupnosti, kije bila dne 1. 10. 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija.
Sejo je vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Eva Kovic.
Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej.
Predsednica zbora krajevnih skupnosti Eva Kovic je predlagala, da zbor obravnava točke, ki so bile na dnevnem redu skupnega zasedanja vseh zborov ter ločene seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 9. 1985, saj tega dne zbor krajevnih skupnosti ni bil sklepčen, Razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejel naslednji dnevni red:
1. a) Imenovanje komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
c) Potrditev zapisnika 12. in 13. skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine ter 23. in 24. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti
2. Informacija o gospodarjenju OZD v I. polletju 1985
3. Poročilo o uresničevanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah v občini Litija
4. Predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju
5. Osnutek dogovora o usklajevanju davčine politike za obdobje 1986 do 1990
6. Informacija o problematiki financiranja in vzdrževanja cest in krajevnih poti na območju občine Litija
7. Informacija o organiziranosti in poslovanju KOP Komunala Litija
8. Predlog sklepa komisije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti o razdelitvi naknadno združenih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985
9. Kadrovske zadeve
10. Vprašanja in predlogi delegatov
11. Predlog za podelitev listine o priznanju enoti JLA.
K l/a
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanje poročala, daje od 18 delegatskih mest na seji navzočih 10 delegatov, seje se niso udeležili delegati iz delegacij krajevnih skupnosti V. Kostrev-nica, Sava, Št. Poljane, Jablaniška dolina, V. Štanga, Polšnik, Primskovo in Vače.
Na seji so bili navzoči tudi:
1. Branko Pintar, predsednik občinske skupščine
2. Zvonimir Bric, predsednik izvršnega sveta
3. Karlo Lemut in Tone Pavliha, člana izvršnega sveta
4. Janez Baš, direktor KOP Komunala Litija.
5. Slavko Palčič, v.d. direktorja občinske uprave za družbene prihodke.
K 1/b
Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Edvard Gril in Janko Hauptman.
K 1/c
Skrajšani zapisniki 1. in 13. zasedanja vseh zborov ter 23. in 24. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so bili objavljeni v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85. Poročilo o izvajanju sprejetih sklepov je posredoval sekretar občinske skupščine Tine Brilej, predsednica zbora Eva Kovic pa je opozorila, daje v zapisniku 13. zasedanja zborov v 6. točki — 1. sklepu napaka, saj bi morala biti namestno besede »se« beseda »ne«.
Razprave ni bilo ter je naslednji zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejema zapisnike 12. in 13. zasedanja vseh zborov občinske skupščine ter 23. in 24. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. V sklepu št. 1 pri 6. točki v zapisniku 13. skupnega zasedanja vseh zborov se besedo »se« nadomesti z besedo »ne«.
K 2.
Informacija o gospodarjenju OZD v I. polletju 1985 je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85, uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. V razpravi je sodeloval predsednik občinske skupščine Branko Pintar, ki je opozoril na težave pri gospodarjenju v organizacijah združenega dela.
Zbor je soglasno sprejel naslednji
SKLEP: Zbor sprejema informacijo o gospodarjenju organizacij združenega dela v I. polletju 1985 skupaj z ugotovitvami in zaključki izvršnega sveta občinske skupščine.
K 3.
Poročilo o uresničevanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah v občini Litija je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85, uvodno obrazložitev je podal načelnik oddelka za ljudsko obrambo Tone Pavliha.
Predsednica zbora Eva Kovic je odprla razpravo v kateri je delegat KS Dole pri Litiji Alojz Celestina predlagal, da bi del sredstev za nabavo opreme pri gašenju požarov prispevalo tudi gozdno gospodarstvo.
Razprava je bila končana ter je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE:
1. Zbor sprejema poročilo o uresničevanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah v občini Litija s tem, da se predlog delegata KS Dole posreduje predlagatelju.
2. Zbor sprejema še naslednje ugotovitve, priporočila in sklepe:
1) Zbor podpira usmeritve in naloge iz poročila za nadaljnji razvoj tega sistema kot dela družbene samozaščite ter za krepitev organiziranosti, pripravljenosti in odgovornosti vseh subjektov in vsakega posameznika za učinkovito preprečevanje naravnih in drugih nesreč ter za zmanjšanje in odpravljanje njihovih posledic.
2) Zbor priporoča vsem samoupravnim organom, organizacijam, skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom, da redno spremljajo in ugotavljajo nevarnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter tekoče ocenjujejo in izpolnjujejo organiziranost in pripravljenost za preventivno delovanje ter za zaščito in reševanje ob nesrečah. Zlasti naj vgradijo v svoje srednjeročne in dolgoročne plane razvoja naloge, ki so pomembne za učinkovito zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3) Na vseh ravneh je treba razvijati in krepiti politično mobilizacijsko vlogo družbenopolitičnih organizacij, posebno pri ustvarjanju pogojev za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin pred naravnimi in drugimi nesrečami. Težišče akcij mora biti v neposrednih bivalnih in delovnih okoljih z namenom, da se, če je potrebno, že ob nastanku nesreče hitro mobilizira celotni potencial družbenih sil in sredstev neposrednega bivalnega oziroma delovnega okolja.
4) Posebno pozornost namenjati zaščitnemu obveščanju in usposabljanju delavcev posebno tistih, ki neposredno opravljajo delo s povečano nevarnostjo nesreč pri katerih lahko pride zaradi malomarnosti, nepazljivosti in podobnih razlogov, do ogrožanja varnosti ljudi ali do velike gmotne škode.
5) Krajevne skupnosti naj še nadalje razvijajo svojo obrambno in samozaščitno organiziranost in pripravljenost, da bodo tudi v najtežjih primerih naravnih in drugih hudih nesreč sposobne učinkovito mobilizirati in usmerjati pri delovanju vse razpoložljive sile in sredstva za zaščito in reševanje na svojem območju. Kadrovsko je treba okrepiti štabe za civilno zaščito in jih usposobiti za delovanje. Pospešiti je treba tudi vse oblike sodelovanja med krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami in skupnostmi na področju varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami.
K 4.
Predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85. Predsednica zbora Eva Kovic je odprla razpravo, vendar je ni bilo ter je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA:
1. Zbor sprejema samoupravni sporazum o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju.
2. Za podpis samoupravnega sporazuma zbor pooblašča predsednika občinske skupščine Branka Pintarja.
K 5.
Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986— 1990 so prejeli vodje delegacij, uvodno obrazložitev je podal v.d. direktorja občinske uprave za družbene prihodke Slavko Palčič.
Predsednica zbora Eva Kovic je odprla razpravo. Sekretar občinske skupščine Tine Brilej je podal sklepe in stališča zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora na seji dne 26. 9. 1985.
Razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE:
1. Zbor sprejema osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 in ga daje v javno razpravo do 20.10.1985 s tem, da se predlo g dogovora predloži zborom občinske skupščine na seji dne 3. decembra 1985.
2. Javno razpravo naj organizira OKSZDLpreko KKSZDL, Občinski svet zveze sindikatov v združenem delu ter Obrtno združenje med zasebnimi obrtniki.
3. Pripombe iz javne razprave bo usklajevala občinska uprava za družbene prihodke, ki bo vodila tudi aktivnosti pri usklajevanju v odboru udeležencev dogovora.
K 6.
Informacija o problematiki financiranja in vzdrževaja cest in
krajevnih poti na območju občine Litija je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85, uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut. Predsednica zbora Eva Kovic je odprla razpravo. Delegat KS Hotič Vinko Urbanč je vprašal kakšni ukrepi so predvideni za občane, ki po cestah vlačijo hlode in jih s tem poškodujejo. Delegat KS Litija — desni brez Avgust Špat je opozoril na slabo vzdrževanje ceste Litija — Podšentjur — Kresnice. Delegat KS Dole Alojz Celestina je predlagal, da se starejše ceste obnovijo tako, da se zgradijo propusti za odvodnjavanje. Vprašal je še, kdaj bo asfaltirana cesta Radeče — Dole. Delegatka KS Jevnica Eva Kovic je posredovala naslednje pripombe in stališča delegacije in sveta KS Jevnica: 1) Vzdrževanje lokalnih cest je nezadovoljivo ter povzroča nezadovoljstvo med delovnimi ljudmi in občani, ki so navedene ceste gradili oz. modernizirali s sredstvi samoprispevkov, prispevkov in prostovoljnim delom. Nadaljevanje takega vzdrževanja bo negativno vplivalo na bodočo pripravljenost okolja, 2) svet KS Jevnica ugotavlja nezadovoljivo tehnično in kadrovsko organiziranost TOZD Vzdrževanje, cestno vzdrževalni sektor Litija. Krajani imajo vrsto pripomb k delu cestnih delavcev in odgovornosti le-teh za stanje cestnega omrežja, 3) v primeru nadaljevanja takega vzdrževanja lokalnih cest bo KS Jevnica zahtevala od SlS-a za ceste občine Litija, da zagotovljena sredstva za vzdrževanje usmeri krajevni skupnosti, le-ta pa bo organizirala vzdrževanje ter prevzela odgovornost nad stanjem lokalnih cest na območju KS Jevnica, 4) največja pomanjkljivost vzdrževanja je predvsem neurejenost kanalov in propustov, kar je osnova za nezadovoljivo stanje cestišča in postopno uničevanje le-tega v smeri udorov, nastajanja udornih jam, zaraščanju in raznosu gramoza, 5) Skupščina občine Litija naj zahteva od.Skupnosti za ceste SR Slovenije, da bo zagotovljen reden dotok sredstev za vzdrževanje cest, od CP, TOZD Vzdrževanje Ljubljana pa strokovno, odgovorno in temeljito vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest. V nasprotnem primeru pa navedeno problematiko izpostaviti v Skupščini SR Slovenije, 6) zahtevamo, da se sanacija mostu čez Savo z asfaltnim delom ceste "Jevnica — Janče prioritetno uvrsti v srednjeročni plan skupnosti za ceste občine Litija ter pridobijo ustrezna sredstva od Skupnosti za ceste SR Slovenije. Vzdrževanje le-tega KS Jevnica z minimalnimi sredstvi s težavo zagotavlja s prostovoljnim delom krajanov, 7) v okviru komunalne skupnosti občine Litija je potrebno obvezno zagotoviti finančna sredstva za kvalitetno vzdrževanje krajevnih poti. Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je podal pojasnila za nekatera vprašanja iz razprave.
Razprava je bila končana ter je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP:
Zbor sprejema informacijo o problematiki financiranja in vzdrževanja cest in krajevnih poti na območju občine Litija, obenem s predlogi in sklepi občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj.
K 7.
Informacija o organiziranosti in poslovanju KOP Komunala Litija je bila objavljena v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85, uvodno obrazložitev je podal direktor KOP Komunale Janez Baš, nakar je predsednica zbora odprla razpravo. Delegat KS Litija — desni breg Avgust Špat je opozoril na vzdrževanje parkov in zelenic v Litiji in predlagal, da se zaposli vrtnarja, ki bi redno vzdrževal zelenice v mestu Litija. Delegat KS Litija — levi breg Edvard Gril je posredoval stališče delegacije, ki poročilo sprejema, ker pa dejavnost KOP Komunale Litija v veliki meri posega na območje: mesta Litije daje še naslednje stališče: zadnji predlog ukrepov delegacija podpira (za izboljšanje materialne osnove KOP Komunale) in predlaga, da se izboljšanje materialnega stanja KOP Komunale konkretno realizira z večjimi sredstvi, ki bi jih v letu 1986 in naslednjih letih preko svobodne menjave dela v SIS za komunalno namenili za KOP Komunalo. S tem bi v mestu Litija lahko veliko bolje skrbeli za komunalni red, n.pr. za vzdrževanje parkov, drevja, prometne signalizacije, plakatiranje, odvoz smeti in odpadkov, zaposlitev vrtnarja itd.
Razprava je bila končana ter je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE:
1. Zbor sprejema informacijo o organiziranosti in poslovanju KOP Komunala Litija.
2. Zbor sprejema ugotovitve in predloge občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj.
3. Predloge in pripombe delegacij mesta Litije zbor sprejema in jih posreduje občinskemu komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj, da jih prouči in skuša realizirati.
K 8.
Predlog komisije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti o razdelitvi naknadno združenih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 6/85. Predsednica je odprla razpravo, vendar razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP:
Zbor soglaša, da se naknadno združena sredstva za financiranje potreb občanov v KS občine Litija za leto 1985 v višini 367.766 din razdeli takole:
— KS Litija — levi breg 286.640 din za izredne stroške pri selitvi v zvezi s plačilom priključka za električno energijo,
— ostalim K S po 1/17 od ostalih naknadno združenih sredstev.
K 9.
Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve so bili posredovani delegatom na seji. Razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejel naslednje
SKLEPE:
1. Za sodnike Temeljnega sodišča Ljubljana se izvolijo: Derenda-Vatovec Vera, Gombač-Gluhak Magda, Kumer Tanja, Majstoro-vič Nada, Temlin Miriam, Zalar Antonija in Žužek Metod.
2. V delavski svet TOZD Zdravstveno varstvo Litija se imenuje Alek-sa Železnika za obdobje do spomladi 1986, ko mu poteče delegatski mandat, v odbor samoupravne delavske kontrole pa Nado Pintar do spomladi 1986, ko ji poteče delegatski mandat.
3. V Pokrajinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ljubljanske pokrajine se imenuje Andreja Ambrožiča za predsednika in Davorina Mežnariča za člana, razreši pa se Zofijo Barbič.
K 10.
Delegatska vprašanja so posredovale v pisni obliki delegacija KS Primskovo in delegacija KS Litija — levi breg. Odgovori bodo objavljeni v Delegatskem obveščevalcu.
Delegat KS Litija — desni breg Avgust Špat je menil, da je bilo vprašanje delegacije na prejšnji seji zastavljeno nejasno, saj delegacija želi zvedeti za katere objekte se bodo porabila sredstva iz prispevka za zaklonišča.
Načelnik občinskega oddelka za ljudsko obrambo Tone Pavlihaje povedal, da bo ta prispevek porabljen za gradnjo zaklonišč na območju občine Litija, lokacije pa bo opredelil svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Litija.
Delegat KS Dole Alojz Celestina je vprašal zakaj socialno skrbstvo ne daje socialne pomoči tudi tistim občanom, ki so sicer socialno močno ogroženi, vendar pa so formalno tudi lastniki zemljišč, ki pa jim ne pomagajo pri izboljšanju njihovega socialnega stanja.
Delegat KS Jevnica Eva Kovic je predlagala, da se nova pot od cerkve do pokopališča v Litiji uredi tako, da po njej ne bo možen promet z motornimi vozili, zlasti divjanje z motorji, kar bi ogrožalo
občane.
Delegat KS Hotič Vinko Urbanč je postavil delegatsko vprašanje, kako v krajevni skupnosti zaščititi ceste pred prekomerno obrabo, s«j so imeli v njihovi KS primer vleke hlodovine po cestišču in s tem zničevanje cestišča, vendar posredovanje PM Litija ni bilo učinkovito.
K 11.
Predsednik ob<.*nsn.e skupščine Branko Pintar je posredoval predlog Predsedstva občinske skupščine Litija, da se enoti JL A, kije gradila vodovod na Primskovem podeli listina o priznanju občine Litija. Ta predlog sta zbor združenega dela in družbenopolitični
zbor obravnavala in ga načelno podprla.
Predsednica Eva Kovic je odprla razpravo, vendar je ni bilo ter je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP:
1. Enoti JLA, kije gradila vodovod na Primskovem, se podeli listina o priznanju občine Litija.
2. Podelitev listine naj se izvede na sedežu enot JLA na Vrhniki.
3. Podelitev listine bo izvedla delegacija v sestavi: predsednik občinske skupščine Branko Pintar, predstavnik krajevne skupnosti Primskovo, načelnik oddelka za ljudsko obrambo in predstavnika Občinske konference SZDL in Občinske konference ZSMS Litija.
Seja je bila končana ob 13.30 uri.
točka 2
Predlog
Skupščina občine Litija je na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (UR. 1. SRS, št. 18/84) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne sprejela '
ODLOK o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija
1. člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih namenjenih za kompleksno graditev ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč se v občini Litija ustanovi sklad stavbnih zemljišč.
2. člen
Ime sklada je: 1 »Sklad stavbnih( zemljišč občine Litija« p.o. (v nadaljnjem besedilu: Sklad).
. Sedež sklada j£ v Litiji, Jerebova ulica 14.
3. člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene
v:
— zakonu o stavbnih zemljiščih
— odloku o stavbnih zemljiščih
— odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in
— statutu sklada
Za obveznosti sklada je odgovoren sklad s sredstvi, s katerimi razpolaga.
Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada.
Sklad se vpiše v sodni register.
4. člen
Sklad izvaja na podlagi planskih aktov občine njeno politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, s tem da:
— daje občinski skupščini pobudo za sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice;
— predlaga, da se zemljišča izročajo občini;
— uresničuje predkupno pravico občine,
— financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih namenjenih za kompleksno graditev;
— sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območja iz prejšnje alinee;
— skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem;
— spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč;
— upravlja s sredstvi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč.
5. člen
Sklad upravlja upravni odbor sklada, ki šteje sedem članov.
Člane upravnega odbora sklada imenuje občinska skupščina izmed delegatov skupščine.
Najmanj štirje člani upravnega odbora sklada morajo biti iz delegatov zbora združenega dela.
'6. člen , ,
Upravni odbor sklada poroča najmanj enkrat letno občinski skupščini o svojem delu in o izvajanju nalog Sklada.
7. člen
Program nalog oblikuje Sklad na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
Program nalog, finančni načrt in zaključni račun Sklada potrjuje občinska skupščina.
8. člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje Sklada določa njegov statut.
Statut sprejme upravni odbor v soglasju z občinsko skupščino.
9. člen
Administrativno tehnična in druga opravila za Sklad opravlja v breme sredstev Sklada Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija, finančna opravila pa za finance pristojni občinski organ.
Sklad lahko s pogodbo odda organizaciji združenega dela posamezna strokovna dela.
10. člen
Z dnem ko začne veljati l.a odlok preneha veljati pooblastilo samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, ki izhaja iz odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v občini Litija (Ur. 1. SRS, št. 12/78 in 11/81).
11. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1986.
Datum: Štev.:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA: Branko Pintar
Obrazložitev:
Skupščina občine Lilija je na 22, skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. maja 1985 obravnavala osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija, s katerimi se za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbn ih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter upravljanje z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ustanovi sklad stavbnih zemljišč.
Oba zbora sta sprejela osnutek' omenjenega odloka ter sklep, da se osnutek odloka posreduje v javno razpravo do 15. junija 1985.
V skupščinski razpravi je delegat iz Krajevne skupnosti Litija — levi breg postavil, vprašanje, ali ima sklad lastna zemljišča, kar je bilo razumeti, da je besedilo osnutka odloka premalo konkretno in razumljivo glede nalog sklada.
V času javne razprave predlagatelj ni prejel nobene pripombe na besedilo osnutka odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija.
Vendar je predlagatelj pri pripravi besedila predloga navedenega odloka upošteval in sprejel pobudo oz. vprašanje delegacije za zbora krajevnih skupnosti iz Krajevne skupnosti Litija — levi breg, kije bila podana ob obravnavi osnutka omenjenega odloka na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Poleg tega pa je predlagatelj upošteval tudi pripombo statutarno-pravne komisije Skupščine občine Litija, da iz odloka ni razvidno iz kakšnih virov bo sklad zagotavljal sredstva za pridobivanje stavbnih zemljišč, tudi to je razumeti, da je potrebno v besedilu predloga odloka bolj poudariti naloge sklada iz katerih bo razvidno, da sklad tudi oddaja stavbna zemljišča in s tem pridobiva sredstva za nakup drugih zemljišč.
Na osnovi tega in določil zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 18/84) se v predlogu besedila odloka glede na osnutek predlagane dopolnitve in spremembe v sledečih členih:
— vi. členu se za besedami:
Za zagotavljanje skupnih potreb in interesov dodajo besede »delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, ostalo besedilo ostane nesremenjeno.
S to dopolnitvijo je besedilo tega člena popolnejše in skladno z določilom 29. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 18/84).
— 4. člen je dopolnjen z alineami:
S tem je besedilo tega člena vsebinsko bolj konkretno saj je navedeno, kako bo sklad izvajal na podlagi planskih aktov občine njeno politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev.
Ta dopolnitev, tako kot tudi dopolnitev 1. člena izhaja iz pobude delegacije Krajevne skupnosti Litija — levi breg in pripombe statutarne pravne komisije.
— 5. člen, se spremeni tako, da se opusti v drugem odstavku, zadnji stavek, ki se glasi:
»Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma opravljati 2-letne »funkcije člana upravnega odbora«.
— 3. člen zakona o stavbnih zemljiščih določa, da predsednika in člane upravnega odbora sklada imenuje občinska skupščina za dobo dveh let, na posvetih, kijih je organiziral Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora SR Slovenije (Zadnji je bil v Zagorju) je bilo izpostavljeno tudi vprašanje ponovljivega mandata. Nekatere občine so ne glede na določilo zakona dopustile možnost ponovitve mandata (npr. občina Celje), medtem ko se s spremembo v tem členu opredeljujemo za dveletni mandat, kot to določa omenjeni zakon, in se to v predlogu odloka posebej navaja.
— 9. člen je glede na besedilo v osnutku odloka spremenjen tako, da administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja v breme sredstev sklada Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija, finančna opravila pa za finance pristojni občinski upravni organ.
V osnutku odloka je bilo po predlogu Izvršnega sveta Skupščine občine Litija opredeljeno, da ta dela opravlja strokovna služba cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija.
Ta sprememba se predlaga glede na določila 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih, ki izrecno navaja da omenjena dela opravlja upravni organ, ki ga določi občinska skupščina.
Ob tem je potrebno poudariti, daje bilo besedilo v osnutku odloka predlagano iz vidika racionalnosti glede na to, da omenjena strokovna služba sedaj opravlja ta dela.
S prenosom teh del v upravna organa občinske skupščine je pričakovati ustrezno spremembo pri organizaciji in razporedil vi del in nalog, ki bo pogojevala tudi zaposlitev novega delavca z ustrezno strokovno usposobljenostjo.
— doda se 10. člen, da preneha veljati pooblastilo samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, ki izhaja iz odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v občini Litija (Ur. I. SRS, št. 12/78 in 21/81) z dnem ko začne veljali ta odlok.
V omenjenem odloku o upravljanju in razpolaganju s stavbnim ze-
mljiščem je navedeno, da »občina Litija pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje samoupravni komunalni skupnosti občine Litija ali krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec),« ter druge naloge s predmetnega področja.
Glede na 30. člen zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 18/84) se s tem odlokom ustanovi sklad stavbnih zemljišč v občini Litija, ki bo od 1. 1. 1986 izvajal na podlagi planskih aktov občine njeno politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja štabnih zemljišč za graditev, kot je to navedeno v 4. členu tega predloga odloka.
Sklad bo upravljal upravni odbor, ki ga imenuje občinska skupščina skladno z določilom 5. člena tega odloka.
Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določa statut sklada, ki ga sprejme upravni odbor v soglasju z občinsko skupščino.
Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 18/84) v 69, členu določa, da morabiti skladstavbnih zemljišč ustanovljen do 31. 12. 1985. Iz teh razlogov se predlaga v obravnavo in .sprejem občinski skupščini predlog tega odloka po predhodni obravnavi osnutka.
Temu bo sledilo imenovanje upravnega odbora sklada. Statuta sklada sprejme upravni odbor v soglasju z občinsko skupščino.
Da bi bila izpolnjena vsa zakonska določila, ki izhajajo iz Zakona o stavbnih zemljiščih je potrebno do 22. 6. 1986 vskladiti vse predpise, ki se nanašajo na stavbna zemljišča.
Tako bo potrebno do tega roka vskladiti besedilo odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v občini Litija (Ur. L SRS, št. 12/78) in 11/81) in odlok o nadomestitvi za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija (Ur. 1. SRS, št. 21/81).
Osnutek besedila sprememb v prej omenjenih dveh odlokih bo izdelan v sodelovanju s strokovno službo cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija.
Oba Osnutka odloka o spremembi omenjenih dveh odlokov, bosta posredovana v obravnavo občinski skupščini, da bi ob dvofaznem postopku sprejemanja pravočasno sprejeli vse prej omenjene v skladi t ve.
PREDLOG: Skupščini občine Litija se predlaga v obravnavo in sprejem predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija.
Litija, dne 7. 10. 1985
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
točka 3
Osnutek
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 39/74) in 204. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) je Sku-, pščina občine Litija na seji zbora združenega del in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela
ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Litij&za leto 1985
»Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 210.347.000 dinarjev in se razporedijo
— za splošne družbene potrebe 210.047.000 din
(od tega izločeno za leto 1984 na posebno partijo proračuna 3.951.000 dinarjev)
— za tekočo proračunsko rezervo 300.000 dinarjev
2. člen
Pregledna bilanca prihodkov in njihove razporeditve je sestavni del tega odloka.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po njegovi objavi v Uradnem listu SRS.
1. člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1985 (Ur. 1. SRS, št. 13/85) tako, da se glasi:
Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar
Sprememba prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Id.ti.ja za leto 1985
Vrsta
Prihodki
Znesek
nam.
.Razporeditev prihodkov
Znesek
70      Prenesena sred. 1.218.217
Sredstva na posebni part.pr. 3-951.000
1 Prihodki od davkov od OD 78.007.923
2 Prometni davki, davki na
dohodek od premoženja 99.545-356
3 Takse 6.426.504
5 Denarne kazni 2.525.000
6 Prihodki upravnih organov 14.030.000
7 Prihodki drugih DPS 3-143.000 - dopolnilna sred. prorač. 1.50C.OO0
210.347.000
01 Dejavnost DPS       .    • - 158.518.642
02 Sofinanciranje l0 in OtTO     • 2.600.000
03 Dejavnost organov d10 16.415.202
04 negospodarske investicije 3.749.710
08 Sredstva za uveljavljanje tem.
pravic borcev, vojaških invalid. 13.173.000
09 Zdravstveno varstvo 300.000
10 Sredstva za splošno komun.
porabo 4.040.580
11 oredstva za krajevne skupnosti 3.360.000
16 Intervencije v gospodarstvu 2.050.000
17 Tekoča proračunska rezerva 300.000
18 Izločena sred.-rez. sklad 1.888.866 -j.osebna partija proračuna 3.951.000
210.347.000
Obrazložitev:
Z dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Slovenije v letu 1985je bilo opredeljeno, da bodo izvirni prihodki za splošno porabo v občinah rastli v višini 90 odstotkov celotne nominalne rasti dohodka na ravni SR Slovenije v letu 1985. Dogovorjeno je bilo, da se do ugotovitve stopnje rasti ustvarjenega dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji osnova leta 1984poveča globalno za 46 odstotkov, s tem da se ta odstotek posamezni občini še poveča glede na delež izdatkov za dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, prav tako se osnova
poveča še za odobrena sredstva priznavalnin borcev NOV v letu 1985po merilih Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide, prišteje ali odšteje (v našem primeru žal slednje) pa se dejansko ugotovljeni znesek realiziranih kalkulativno ocenjenih prihodkov od davkov občanov. Tudi proračun občine Litija sprejet v marcu letošnjega leta temelji na teh izhodiščih, celotni prihodki pa znašajo 163.764.535 dinarjev.
V skladu z ocenjeno rastjo dohodka za leto 1985, oceno je pripravi/ zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, se dogovorjena poraba iz leta 1984 povečuje od 46 na 66,5%. Tako povečana osnova pa se potem poveča še za priznavalnine borcem NOV, z dogovorom opredeljen procent povečanja glede na delež izdatkov za organe DPS in družbenopolitične organizacije, dopolnilna sredstva, lastne prihodke.
turistične takse, takse na promet parkljarjev in kopitarjev ter na posebno partijo proračuna izločena sredstva od davkov občanov, ki so bila v letu 1984 realizirana nad dogovorjeno višino rasti sredstev za splošno porabo.
Očiščena osnova za izračune dogovorjene porabe znaša 103.752.000 dinarjev, povečana za 68,5% znaša 174.822.000 dinarjev, k temu je potrebno prišteti še 3.496.000 dinarjev glede na delež s katerimi so organi DPS in DPO udeleženi v proračunu ter 11.683.000 dinarjev za priznavalnine borcev NOV po merilih Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide, od seštevka je potem odšteti 1.135.000 dinarjev zaradi nedosežene izterjave davkov občanov, tako da dogovorjena poraba znaša 188.866.000 dinarjev. K temu je prišteti 14.030.000 din lastnih prihodkov, 1.900.000 din taks na promet parkljarjev in kopitarjev, 100.000 din od turističnih taks, 1.500.000 dinarjev dopolnilnih sredstev, in 3.951.000 din na posebno partijo proračuna izločenih sredstev od davkov občanov, tako, da celotni proračun potem znese 210.347.000 din.
Uskladitev z odlokom o proračunu za leto 1985 dogovorjene porabe z zgoraj navedeno spremembo in uskladitev posameznih planiranih postavk z rastjo stroškov pa je razlog za spremembo proračuna.
Rast posameznih prihodkov je opredeljena v sodelovanju z upravo za družbene prihodke, upoštevajoč pri tem podatke devetmesečne realizacije. Pri tem naj samo opozorimo na nekatere vzroke (razen inflacije), ki so povzročili večja odstopanja od prvotno načrtovanih zneskov. Prihodki od davka iz OD od samostojnega opravljanja obrti v pavšalnem znesku so se povečali kar z indeksom 248, saj je sprememba zakona o davkih občanov večjemu številu zavezancev omogočila preuvrstitev od obdavčenja po dejanskem odhodku. Davek od skupnega dohodka občanov se je povečal, ker po spremembi republiškega predpisa v celoti pripada občini. Glede na to, da z izvirnimi prihodki očitno ne bo mogoče doseči dovoljene porabe je ustrezno povečan delež odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov. Realizacijo prihodkov iz naslova davkov na promet nepremičnin bo manjša od prvotno predvidene, saj je sprememba zakona o davku na promet nepremičnin, prinesla vrsto novih davčnih olajšav in oprostitev. Tudi davek na dediščine in darila ne bo dosežen v predvidenem zensku. saj so po novem dediči in obdarjena'prvega dednega reda oproščeni plačila davka. Prav tako so nove oprostitve povzročile, da bo davek na posest stavb, poslovnih prostorov in vikendov dosežen samo v višini 61% lanskoletne'' realizacije.
Pri odhodkih sicer vsi zahtevki še niso povsem usklajeni in bo do sprejema predloga potrebno z nekaterimi uporabniki družbenih sredstev, na podlagi v izvršnem svetu dogovorjene prioritete, ponovno pregledati njihove programe in doseči sporazum o višini potrebnih sredstev. Za vse uporabnike družbenih sredstev, ki se financirajo iz proračuna je bilo dogovorjeno, da se pri rasti sredstev na osebne dohodke upošteva, da bodo ti v gospodarstvu predvidoma višji za 72% napram preteklemu letu, rast materialnih stroškov pa smo omejili na 60%.
V glavnem namenu 01 je bilo za osebne dohodke voljenih in imenovanih potrebno zagotoviti dodatna sredstva glede na to, da se je s 1. 7. 1985 začel izvajati nov dogovor o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji, pri delovni skupnosti pa je bilo upoštevati v letošnjem letu izvršena izplačila za preteklo leto. Zahtevki pravosodnih organov niso v celoti upoštevani v osnutku proračuna, saj je npr. temeljno sodišče v Ljubljani za svojo dejavnost zahtevalo 19.589.837 din (indeks 247), temeljno javno tožilstvo 3.673.827 (indeks 267) ter sodišče združenega dela 959.000 din (indeks 255) vsem tem se z osnutkom zagotavljajo sredstva povečana za 112% oziroma 110%> kar je precej več od tega kar, po prvih napovedih ob regijskem usklajevanju, nameravajo zagotoviti druge oblju-bljanske občine (povečanje se giblje med 75 in 96%). Ljubljanske občine pa z osnutkom proračunov zagotavljajo vsa potrebna sredstva. Upravi javne varnosti je glede na rast materialnih stroškov bilo potrebno zagotoviti dodatnih 911.450 din. 600.000 din pa se jim zagotovi namensko za nadomestitev starega avtomobila, s tem da drugo polovico sredstev zagotovi uprava sama.
Precejšnje je tudi povečanje sredstev za opravljanje inšpekcijskega nadzora, ki ga za nas opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe Ljubljana za področje gozdne, gradbene in elektroinšpekcije.
V glavnem namenu 02 je bilo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za dejavnost ljudske obrambe predvsem zaradi dodatnih izplačil po pogodbi za dela .ILA na Primskovem. povečanja cen materialnotehni-čnih sredstev, sofinanciranje nakupa žrebet pasem Haflinger, nabave terenskega vozila za občinski štab teritorialne obrambe in visoke razlike v ceni pri nabavi teleprinterja in nabave radijskih postaj PRC.
V glavnem namenu 03 so sredstva za vse družbenopolitične organizacije povečane v skladu z uvodno navedenimi izhodišči (60% rasti materialnih stroškov. 72% rasti sredstev za osebne dohodke), s tem da so občinskemu odboru ZZB NOV zagotovljena tudi dodatna sredstva za adaptacijo stavbe.
V glavnem namenu 04 je bilo potrebno zagotovili 150.000 dinarjev za nakup manjšega skladiščnega prostora v zgradbi na Jerebovi 14.
Izdatki v glavnem namenu 08 so opredeljeni v skladu z meri/i republiškega komiteja za borce in vojaške invalide in gibanja te porabe na devetih mesecih.
Povečanje stroškov za mrliško ogledno službo v glavnem namenu 09 je nujno glede na realizcijo, ki nfi osmih mesecih že dosega 255.000 din.
V skridu z možnostmi so tudi povečana sredstva za delovanje samoupravnega in delegatskega sistema v krajevnih skupnostih v glavn em namenu II.
Z rebalansom predlagamo povečanje tekoče proračunske rezerve za 50.000 dinarjev kar je utemeljeno glede na povečanje proračuna.
Sredstva izločena na posebno partijo v vjšini 3. 95/. 000 din se uporabljajo za financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov.
Občinski oddelek za splošne^ j upravne zadeve in občo upravo
REBALANS PRIHODKOV PxtOHAi.-UNA OBGliia LITIJa $a lk20 1985 OSHUTEK A) PRIHODKI '
Vrsta Vrsta prihodkov Realizacija Plan 85        "Rebalans 4:3 4:2
31.12.1984
	1	2	3 '	4	5	6
	Sredstva prenesena iz prej.leta			1.218.217	-	-
	Sredstva na posebni partiji prora.	1.423.640,40	130.oco	3.951.000	-	-
	SKUPAJ :	1.423.640,40	130.000	5.169.217	-	
12	Davek iz OD delavcev	13.145.230,90	23.136.6CO	24.136.600	100	184
15'	Davek iz OD od kmet.dejavnosti	3.464.074,50	4.690.895	8.789.741	187	254
14	Dav.iz OD od sam.opr.obrti in					
	drugih gospod.dejavnosti					
	- po dejanskem dohodku	17.884.446,00	22.500.000	24.699,213	110	; 138
	- v pavšalnem letnem znesku	1.375.342,50	2.700.000	3.423.421	127	248
	- v odstotku po odbitku	3.800.635,10	4.683.000	5.900.000	125	155
Zap.štT                        1 2 5 T                5 6"
14   Dav.iz OD od avtor.pravic paten 821.636,70 855.000 1.300.000          152 158 in tehn.izboljšav
- v pavšalnem letnem znesku 44.696,00 50.000 70.000          140 156
- po odbitku 2.424.993,60 4.796.000 3.500.000            73 144
Davek od skup.doh.obč_1.827.377,50 2.465.000 6.188.948 251 338
SKUPAJ : 44.788.632,80 65.876.495 78.007.923           117 174
23   Pos.obč.dav.od prom.proizv.in od plač.za stor.odst.doh.pos.rep.dav. od prometa proizvodov Fos.obč.dav.od prom.za alk.pij.
- družbeni sektor 15.579.825,50 23.895.000 23.895.000       100 153
- zasebni sektor 3.136.132,00 4.650.000 4.500.000          96 143 Pos.obč.dav.od prom.z umet.in
brezalk.pijačami
- družbeni sektor 291.804,50 462.000 1.050.000        227 359
- zasebni sektor 47.479,50 69.000 40.000 57 84 Odst.doh.pos.dav.od prom.proizv. 22.125.385,00 29.620.000 59.050.440 199 266 Pos.obč.davek.od plač. za stor.
- družbeni sektor 190.018,00 292.000 292.000        100 153
- zasebni sektor_ _                                    1.939.626,50_2.660.000 2.660.000 100
iszssa	SKUPAJ :	43.310.271,00	61.648.000	JI.487.440	148	211	
24	Dav.na prom.nepremičnin	4.353.771,50	5.100.000	4.480.801	87	102	
■ISSCB	SKUPAJ :	4.353.771,50	5.100.000	4.480.801	87	102	
25	Dav.na.doh.in prem.prav.	554.416,00	700.000	833.255	119	150	
	Dav.od premož.-na ded.in darila	666.913,00	720.000	468.951	65	70	
25	Dav.od premoženja						
	- na pos.od tovor.cest.motor.prik.						
	vozil ter kombijev	17.452,00	-				
	- stavb.posl.prostorov in vikendov	2.968.398,00	3.820.000	1.824.909	47	61	
	Dav.na dobitke od ip;er na srečo	59.754.00	230.000	450.000		75?	
	SKUPAJ :	4.266.933,00	5.470.000 3.577.H5		65	83 X a B3 BESB1	
	Takset						
Wt$fejj'^r***"1*            in obč.takse		1.211.369,00	1.926.000	1.926.504	100	mš&m	
	Takse na promet prakljarjev in kop.	1.683.175,00	2.250.000	1.900.000	84		112
	Komunalne takse	21.454,00	40.000	100.000	250		466
	Sodne takse	2.425.203,50	3.200.000	2.500.000	78		103
B = = -	SKUPAJ :	5.341.201,50	7.416.000	6.426.504		36	120
51	Den.kazni, ki pripadajo občini	10.462,00	35.000	25.000	71		238
	Den.kazni (odstop.del30 ,°, 70	2.620.305,00	3.865.167	2.500.000	64		95
saatsc	SKUPAJ :	2.630.767,00	3.900.167	2.525.000	<	34	95
61	Prih.upr.org.in prih.org.DPo						
	Prih. obč.org.	7.024.810,00	12.693.873	14.000.000	110		199
	Stroški prisilne izterjave	19.714,50	30.000	30.000	100		152
n	S K U PA J :	7.044.524,50	12.723.873	14.030.000	110		199 ■'■■tMapall
	SKUPAJ IZVIRNI PRIHODKI: ■ISSSB8n3SCS=SD=ErS==3=3========E£=S	113.159.741,70	162.264.535	2O5.7O4.OOO	126		181 = = =           = «
	Drugi prihodki RS za finance in						
	pror. SRS			3.143.000			-
	Posojilo iz rez.sklada proračuna	-	-	-			
	Dopolnilna sredstva prorač.SRS	3.151.000	1.500.000	1.500.000	100		47
	SK U P A J :	3.151.000	1.500.000	4.643.000	309		147
M M« ■ s =-		=================	==============	==============	--==-=		sB&saai
	SKUPAJ PRIHODKI: ■ ■■■•■■■RaBa3SM>iaE3D*B«*B3 3e33 3B3 = = 3	116.310.741,70	163.764.535 210.347-000		128 180 EBSSBsBBsaaaaaaaai		
Zap.	št. 1	p	^______	------------	5	6
	GLAVNI NAKSti 01-dejavnost organov Dl-S					
1	Osebni doh.volje.in imenov.funkciona.	11.862.606,00	16.720.800	21.265.872	127	179
2	Oseb.doh.obč.štaba za teritor.obran..	-				
	in o8P ObTO 60 Litija		6.139.450	5.300.000	-	
3	Dnevnice in pot.stroški volj.in ime. funkc. "	160.000,00	208.000	300.000	144	187
4	Nagrade volj.in imenov.funkciona.	477.323,00	950.000	850.000	89'	178
5	Nadomestila za delo raznih komisij	45.053,00	50.000	5O.OOO	100	111
6	Povrači.potnih stroškov delegatom	20.000,u0	50.000	•5O.OOO	100	250
7	Reprezentanca	143.200,00	200.000	300.000	150	209 , ■
8	Skupnost občin Ljubljan.regije	74.200,00	89.660	152.400 '	169	205
9	Skupnost slovenskih občin	209.855,00	242.300	398.000	164	190
10	Objave in oglasi	200.000,00	350.000	6OO.000	171	300
11	Sofinanciranje Glasila občanov	1.202.156,00	1.800.000	2.200.000	122	183
12	Delegatski obveščevalec	887.768,00	1.331.652	1.600.000	120	180
13	Stroški za občinski praznik	-	170.000	25O.OOO	147	-
14	Stroški za izpit.kom.za izpi.dvokol.	8.100,00	-	8.100	100	-
15	Stroški kom.za vzg.v cest.prometu	9.880,00	25.000	25.000	100	253
16	Stroški SDK - (bančni str.)	95.682,00	130.000	130.000	100 '	136
17	Vzdrževanje poročne sohe(ZIK)	268.000,00	550.000	700.000	127	261
18	Najemnine	54.000,00	70.000	40.000	57 '	74
19	Sofinanciranje inšpekcij	120.000,00	200.000	300.000	150	250
20	Stroški za potrebe pri poročanju	■60.000,00	25O.OOO	250.000	100	312 ,
21	Zgodovinski arhiv Ljubljana	19.438,00	45.853	47.043	103	242
22	Regionalni zavod za spomeniško var.Lj. °redstva za delo upravnih organov	260.000,00	360.000	360.000	100"	138
23.	Del.skup.upr.org.-osebnidohodki	,39.466.000,00	58.O7O.OOO	77.440.000	133	196
24	Sklad skupne por.(DS in volj.in imen.)	1.500.000,00	2.175.000	1.500.000	69	100
	- prehra.del.DS in volj.in ime.fun.	-	-	2.600.000	-	-
25-	Materialni stro.(Do,volj.inime.)	7.140.100,00	10.009.800	ll.O79.594	110	155
26	Amortizacija	500.000,00	950.000	1.250.000	131	250
27	Organ za kaznovanje prekrškov	2.687.070,00	3.923.140	4.666.300	.118	173
28	Temeljno sodišče Ljubljana	7.909.000,00	11.917.684	16.607.080	139	210
29	Temeljno javno tou'.il.Ljubijana	1.239.000,00	1.856.967	2.626.680	141	212
30	Občinsko javno pravobra.Ljubijana	382.978,00	572.930	676.057	118	177'
31	Sodi. združenega dela v Ljubljani	376.000,00	555.353	797.120	144	212
32	Družbeni pravobrauil.samoup. Lj.	283.997,00	411.800	502.396	122	177
33	Uprava javne varnosti Ljubljana	1.600.00O,0o	2.320.000	3.III.450	134	194
34	Sklad opreme UJV Ljubljana	59.000,00	.85.550'	85.550	100	145
35	Referendum za obč.samoprisp.	-	400.000	400.000	100	~, -
	S K U PA J :	79.340.406,00	123.180.939	158.518.642	' 128	199
	GLAVNI KAHiJS 02					
36	Financiranje LO in OSTO	4.325.S3t,00	912.455	2.600.000	112	182
	SKUPAJ : GLAVi. I NAMEN 03	4.325.830,00	912.455	2.600.000	112	182
37	Občinska konferenca oZDL Litija.	4.745.073,00	7.122.708	7.929.370	111	167
38	Občinska konferenca ZJKS Litija	2.386.196,00	3.677.500	4.147.705	. 112	173
39	Občinski odbor ZZB KOV Litija	1.117.750,00	1.814.270	2.463.057	135	220
40	Občinski odbor ZRVS Litija	771.560,00	1.140.000	1.288.1.00	112	167
41	Občinska konferenca ZKS Litija	15.342,00	22.245	25.620 '	115	167
42	Občinski odbor aktivistov OJ-SZDL	50.000,00	188.950	188.950,	100	377
43	Kamniško zasavski odred	27.962,00	37.000	46.500	126	166
44	Zapad.dolenj.odred.stal.odbor.Lj t.okr. 27.962,00		. 37.000	46.500	126	166
45	Odbor skupnosti borcev VOS-OF	27.962,00	37.000	46.500	126	166 1
46	Dolenjski odbor NOV in POS	27.962,00	37.000	46.500	126	166
Zap.	št.                     ' 1	2	3	' 4		5	6
47	Odbor II.grupe odredov	27.962,00	50.000	50.000	100		178
48	Sofinanciranje medobčinsk.druš.civ.inv. 28.000,00		36.400	36.400	100		130
49	Odstopljene komunalne takse	13.213,00	40.000	100.000	250		756
	SKUPAJ :	9.266.944,00	14.240.073	16.415.202	115		177
					======		=. = = = = = = :
	GLAVNI NAMEN 04-negospodar.investi.						
50	Gradnja upr.prost.-anuitete pri BB	3.171.000,00	2.850.000	2.860.000	100		90
51	Sredstva za odplačilo anui.-prost.pl.	160.840,00	160.840	160.840	100		100
52	Sred.za odplač.an.za stan.kupi.iz pr.	20.000,00	20.000	20.000	100		100
53	Nakup garaž za službene avtom.in						
	sklad.prostora		558.870	708.870	126		-
	SKUPAJ :	3.351.840,00	3.589.710	3.749.710	104		111
	SSBSBC:BBBBeB9ZasS£aSS3BB = BB8S= = Z = £ = = S= = = :	========== =====	:=============		======		C3BE33B
	OlAVNI^NAMEN 08-sred.za uvelj.temelj.						
	pravic borcev, voj.invalidov						
54	Stalna družbena pomoč borcem NOV	6.734.381,00	10.417.665	11.683.000	112		173
55	Izredna pomoč svojcem borcev NOV	75.000,00	200.000	200.000	100		266
56	Pomoč družinam kadrovcev	128.020,00	200.000	860.000	430		671
.57	KlLmat.in topliš.zdrav.borcev.	185.500,00	250.000	250.000	100		134
58	Preživninsko varstvo kmetov	75.879,00	160.000	180.000	100		237
S= =5 5= —	SKUPAJ :	7-. 198.780,00	11.247.665	13.173.000	117		182
	GLAVNI NAMEN 09-sred.za sploš.kom.por.						
Is	Mrliško ogledna služba-prev.-obdu.	102.123,50	150.000	300.000	200		293
	SKUPAJ :	102.123,50	150.000	300.000	200		293
	GLAVNI NAMEN 10-sred.za spi.kom.por.						
60	Nabava hišnih tablic	50.000,00	70.000	80.000	114		160
61	Vzdrževanje pokopališč NOV	92.960,00	133.400	148.736	111		160
62	Redno vzdrževanje zemljiškega kata.	307.930,00	447.000	492.688	110		16t>_
63	Izvajanje geodetskih del	307.930,00	447.000	492.688	110		160
64	Izdelava reg.območ.ter.enot	74.300,00	107.735	107.735	100		145
65	Sofinanc.urbanistične službe	450.000,00	700.000	765.000	109		170
66	Uskladitev pro.inurb.plana obč.Litija	387.500,00	-				
67	Vzdrževanje cest.preh.preko želez.	325.360,00	471.770	520.576	110		160
68	Sof.izd.reg.družb.plana Ljub.regije	-	-				
69	Izdelava   dolgor.plana obč. Litija	560.000,00	1.400.000	1.400.000	100		250
70	Izdelava urbanist.zasno.za Liti.in^Sm.	120.000,00	-				
71	Financ.do gov.o skup.tem.dolg.plana						
	Ljub.regi.ie za obdob.ie 86-90		31.970	33.157	103		-
	SKUPAJ :	2.675-980,00	3.808.875	4.040.580	106		151
sssa	========================================================		=============	= = = = = =>=== = = =	======,	= = = =	========
	GLAVNI NAMEN 11-srcd.za kra.i.skup.						
72	Financiranje krajevnih skupnosti	1.982.040,00	2.873.958	3.360.000	117		170
	SKUPAJ :	1.982.040,00	2.873.958	3.360.000	117		170
	GLAVNI NAMEN 16-intervencije v kos.						
73	Intervencije inšpekcijskih služb	70.000,00	150.000	150.000		100	214
74	Sred.za zatira.žival.kužnih bolezni	1.515.730,00	2.250.000	1.900.000		84	125
75	Intervencije v proizvod.hrane-bla.rez.		-				
	SKUPAJ :	1.585-730,00	2.400.000	2.050.000		85	129
31=S =	==»-«====================================	================	:r: = = = = = = = = = = = =	= = = = -•• === = =		= = = :	= s ■ ss ■ = s* :
	GLAVNI NAMEN 17						
76	Tekoča proračunska rezerva	190.156,50	250.000	300.000		120	157
	SKUPAJ :	190.156,50	250.000	300.000		120	157
BSKB	„==»====»================================	= = = = = = = = = = = = = = =	:=============	============	===-=-	= = = :	s=t = = = s:as =
	GLAVNI NAMEN 18						
	Izločanje v prora.rezer. lTs/rez. sklada/	1.121.694,50	1.110.860	1.888.866		170	168
77	-Posebna pe.rt.prora.-davki občan.458	-	-	3.951.000		-	-
	SKUPAJ s	1.121.694,50	1.110.860	5.839.866		525	520
	SKUPAJ ODHODKI; 111.141.524,50		163.764.535	210.347.000 128			189
1
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Miro Kaplja. Odgovorni urednik Glasila občanov: Jože Sovljak; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej. Lektor Glasila občanov: Jelka Belec. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: llilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC. TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno V na dom. , J