jueto I. Ljubljana, petek 11. julija 1919. VEČERNI USTI NEODVISEN DNEVNIK *¥* Posamezna številka 16 Štev. 147. Cene po pošti: ca celo leto K 40*—« ta polleta . K 20'— ta četrt leta K 10"— ta 1 mesec K 3 54 Za Ljubijano mesečno 3 H. Ure«tntSt»o In upravo. Kopitarjev, obe« St S. Uredit, telefon StevJML vinarjev. Položaf glede vojnih odškodnin se izboljšal. Belgrad, 9. julija. Včeraj popoldne je bil ministrski svei pod predsedstvom ministrskega podpredsednika dr. A .Korošca, na katerem ee je razpravljalo o poročilu min. predsednika Stojana Protiča v zadevi posredovanja pri ali- iranih in asociiranib vlastih glede vojne odškodnine. Seja je trajala zelo dolgo. Kakor se čuje, je na podlagi poročila upati, da bo našla naša zahteva ugodna tla in da se je položaj vprašanja znatno izboljšal. Naša mornarica pod varstvom aliirancev. Rek«, 9. julija. Iaša mornarica je vsa v reškem pristanišču in je bila doslej pod angleškim nadzorstvom, Ker pa odidejo te dni Angleži, bodo do definitivne odločitve izvrše- vali kontrolo amerikanske oblasti na Reki, Na ladjah je naše moštvo in po en častnik aliirancev. Za zbolšanfe kronske valute. Belgrad, 10. julija. Tukajšnji listi poročajo, da prične Uprava fondova menjavati srbske dinarje s kronami po uradnem kurzu 800 K sa 100 dinarjev, da se prepreči umetno izpre- minjanje kurza krone. Uprava fondova razpolaga s dvema milijonoma kron, zaplenjenih pri tujih bankah v Jugoslaviji. Oddaja premoženja v Nemški Avstriji. LDU Berlin, 9. julija. sArbeiter Zeitung« poroča: Potom nove oddaje premoženja upajo dobiti na leto 8 miljarde. Ker je oddaja premoženja uvedena za 80 let, bo torej vrgla skupno 90 miljard. Davek na vojne dobičke bo vrgel, kakor cenijo, y devetih mescih 10 miljard. Podmorski predor med Anglijo in Francijo. LDU Lyen, 11. julija. (Brezžično.) V sredo zvečer se je v angleški poslanski zbornici sestalo večje število poslancev, da razpravlja 0 poročilu glede predora pod prelivom Canal la Manche. Pri tem zborovanju je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva, da angleška vlada energično podpira ta načrt in na ta način nedvoumno pokaže svoje želje, vzdržati Um najožje prijateljske vezi s Francijo. — Predsednik skupščine je v svojem govoru de- jal med drugim, da se mora angleška vlada sedaj, ko je podpisan mir, vendar enkrat odločiti ter da se ne sme ozirati na nobene malenkostne pomisleke več. Izjavil je tudi, da je po njegovem preverjenju ministrski predsednik in več ministrov naklonjenih temu načrtu. Parlamentarni odsek za predor pod Kanalom šteje sedaj že 817 članov, ki pripadajo VBem strankam. Število projektu naklonjenih poslancev je že večje. Velikanska povodenj na Moravskem. LDU Bra«, 10. julija. (ČTU) Ker so se ponoči od 9. na 10. julij utrgali oblaki, je reka Morava in njeni pritoki katastrofalno narastla. Obsežne pokrajin« so pod vodo. Bkoda je velikanska. Voda j« preplavila tudi železniške proge, posebno med Novo vasjo in ogrskim brodom, tako da je promet na Slovaško prekinjen sa dalj časa, glasom nekaterih vesti za en teden, po drugih vesteh pa celo za tri tedne. Obletnica smrti Hartviga. LDU Bdpal 10, julije. Danes ob petlet-lici smrti Hartviga, bivšega ruskega poslanika v Belgradu se Je vršil v spomin na pokoj- Bka cerkveni obred, ki te ga i« udeležil rac-opolit Dimitrij t škofi Uparijonom, Mitrofa-|om, Dosltijem in veliko število duhovnikov. Obredu so prisostvovali v imnu prestolonaslednika njegov prvi pobočnik general Pokorni, v imenu vlade ministrski podpredsednik dr. Korošec, pomočnik ministra za zunanja dela dr. GavriloviČ z načelniki vseh oddelkov, diplomatski zbor, geseraliteta, hči pokojnega Hartviga, ruski poslanik Strand-man, ruska kolonija in mnogobrojno meščanstvo obojega spola. Po dovršenem obredu je Metropolit ^Dimitrije v lepem govoru naglaša) večno hvaležnost srbskega naroda, ki si jo je nepozabljeni pokojnik zaslužil s svojimi velikimi deli. Opozarjal je, da je bil pokojnikov dom vedno odprt za vse dobre čine, ki so koristili srbskemu narodu in vsemu slovanstvu. Poslednje metropolitove besede: »Večnaja pamjetl« so ponovili vsi prisotni. Narodno predstavništvo. Belgrad, 9. julija. V narodnem predstav-nlštvu je pred prehodom na dnevni red osem poslancev stavilo na ministra razna vprašanja manjše važnosti. V specijalni debati so bili sprejeti vsi člani zakona o ljudskih šolah, na kar je sledila debata o vseučilišču v Ljubljani. Poročevalec Anton Sušnik (Jugoslovanski klub) je poudarjal pomen vseučilišča, ki bo ustvarilo skupno terminologijo in znanstveni jezik. Poslanec dr. Lončar (socialist) je grajal, da je v načrt sprejeta tudi bogoslovna fakulteta. Poslanec dr. Puc (demokrat) je naglašal, da so Slovenci v boju proti nemštvu zahtevali slovensko vseučilišče, med tem ko zahtevajo sedaj vseučilišče SHS s hrvatsko-srbskim jezikom. Zakonski načrt je bil soglasno sprejet. Predsednik je zaključil sejo ob 8. zvečer; prihodnja bo jutri ob 9. dopoldne. Se)a finančnega odseka narodnega predstavništva. Belgrad, 9. julija. Finančni odsek je izvolil poslanca Jovana Jovanoviča za predsednika. Včeraj popoldne je bila odsekova seja v finančnem ministrstvu, na kateri se je razpravljalo o finančno-političnih vprašanjih, kakor tudi o proračunu za leto 1919-20, ki pride v razpravo v sedanjem zasedanju. Narodni poslanci za invalide, LDU Belgrad, 10. julija. Narodna skupščina je enoglasno sprejela predlog Marka Dakovifa, da odstopijo narodni poslanci povodom prirejanja invalidskega dne invalidom trodnevne dijete. Dar Angležev vojvodi Mišiču. LDU Belgrad, 10. julija. Angleški general Planket, šef vojne misije, je poklonil vojvodi Mišiču zaprt potni avtomobil za njegov® osebno uporabo kot dar angleških častnikov in vojakov, vojnih tovarišev srbske vojske na mavedonski fronti. Povodom poklonitve je general Planket v imenu vojnega sveta in v prisotnosti angleškega poslanika sir de Grasa naglašal, da dajejo angleški častniki in vojaki s tem izraza svojemu spoštovanju in občudovanju, ki ga goje napram načelniku srbske vrhovne komande, posebno z ozirom na zadnjo ofenzivo, ki je prinesla srbski vojski slavno zmago na macedonski fronti. Iz Dalmacije. LDU Split, 10. Julija. (DDU) Dne 4. t. m. ob 14. Je zavozil italijanski avtomobil pri Grabu B km čez demarkacijsko črto. Naš poročnik Svetozar Petrovič mu je z enim vojakom zaprečil nadaljno pot. "V avtomobilu je bil general, 5 častnikov, 2 podčastnika in šofer. Naš častnik jih je preiskal in pustil, da so se odpeljali nazaj. Tako se drže Italijani mednarodnih dogovorov. LDU Split, 9. julija. (DDU) Včeraj so pripeljali Italijani z ladjo »Bosnia« tri naše ijudi iz Vele Luke in jih hoteli spraviti na Italijanski parnik »Luglia«, ki stoji usidran v aaši luki, odtod pa seveda v Italijo. Dočim so stopili na kopno, se jim eden izmuzne in pobegne. Karabinjerji so potegnili revolverje in tekli za njim, a niso ga dohiteli. Ljudstvo je razburjeno gledalo ta lov in je svoje ogorčenje komaj premagovalo. Castltke angleških mest. Belgrad, 9. julija. Naše poslaništvo v Lon-lonu je povodom sklepa miru prejelo od mest fcdinburgh in Glasgovv častitke našemu narodu. 3 Mednarodna komisija za revizijo pogodb. LDU Lyon, 11. julija. (Brezžično). V krat-tein bo pričela poslovati v Parizu mednarodna tomisija za revizijo pogodb iz 1. 1889., ki bo >ozvala tako Belgijo, kakor Nizozemsko, da Itavita svoje predloge glede vodnih cest. Ni-ibzemsko bosta zastopala v komisiji london-iki poslanik De Barees van Swinderen in dr-javni svetnik profesor Struyeken. Trgovska zveza med Češko in Ukrapno. LDU Praga, 10. julija. (CTU) Kakor poroda »Prager Tagblatt«, je prišel v Prago ukrajinski trgpvinski minister Mihajlovič Simovjev, da se pogaja s Škodovimi tvornicami in praško delniško družbo za izdelovanje strojev glede ustanovitve podružnic v Ukrajini. Isti list poroča tudi, da je general Denjikin poslal Cehoslovaški republiki ponudbo za izmenjavo kavkaškega bombaža in nafte proti čehoslova-ikim industrijskim izdelkom. Napad srakopiovea. LDU Moravska Ostrova, 10. julija. (ČTU) /Ostrovski Dennik« poroča: Včeraj dopoldne [e nad jamo »Odra« priplul tuj zrakoplovec. Ko je straža začela nanj streljati, se je spustil k tlom in s strojnico obstreljeval jamska poslopja. Strojno poslopje je s streli tako poškodoval, da se bo moralo delo za dalj časa Ustaviti. Od prebivalcev ni nihče poškodovan. Vprašanje nemških vojnih ujetnikov. LDU Naucn, 11. julija. (Brezžično) K poročilu, ki spravlja v zvezo povratek nemških vojnih ujetnikov s stališčem nemških civilnih »delavcev za vzpostavitvena dela v opustoše-aih ozemljih ,se s pristojnega mesta pripominja: Proti temu pojmovanju je treba kar najodločnejše nastopiti. Umevno je samo po Sebi, da je Nemčija pripravljena sodelovati pri vzpostavitvi severne Francije in da nudi zato na razpolago izurjene delavce. Ni pa zadovoljna, da se stavlja ta njena pripravljenost v katerokoli zvezo s povratkom nemških vojnih ujetnikov. Glasom zadevnih členov mirovne pogodbe se ima izvršiti povratek, takoj ko stopi pogodba v veljavo. Iz pokrajine. k Napredek na Bledu. Zelo dela\r,emu Prometnemu društvu na Bledu posrečilo se je doseči pri vseh hotelirjih stalne cene za sobe in jedila, tako da bodo pritožbe, katere so bile dosedaj v tem oziru, prenehale. S tem so storili Blejci velik korak naprej, ker danes hoče občinstvo prej vedeti cene, predno se odloči za kako letovišče in to je tudi popolnoma prav. Opomnimo še, da je preskrba na Bledu vsekakor izvrstna in da so cene res zmerne. Vpeljati se namerava letos tudi av-tomobilna vožnja Lesce-Bled. Upati je, da bode naval v letošnji sezoni velik in da bodo imeli fijakarji in avtomobili dosti opraviti. Posebno naklonjenost izkazala je Bledu inten-danca slovenskega narodnega gledališča s tem, da je pod jako ugodnimi pogoji prepustila izborni orkester Zdraviliškemu domu za čas velike sezone. k Pozdravi s Sicilije. Mnogo srčnih pozdravov z daljne Sicilije pošiljamo Slovenci iz italijanskega ujetništva na Slovenke in Slovence, prijatelje in znance podpisani poddes. ; Franc Rosina, Bečaj Alojzij, Lužar Ivan, Zo-j bec Anton, Adamič Franc, Peterlin Anton, jKokol Tomaž, Miklavčič Josip. Prebil Valen-, ■tin, Markut Franc, Šoško Martin. Zoran An-; ton, Zavrl Anton j k Lepe pozdrave pošiljamo iz nemško-av-1 sirijskega ujetništva v Marchtrenku pri Linču '.prijateljem in znancem: Od ljubljanskega peš-jpolka: pod. Ivan Bohinc, Medvode; peš. Jer- • ne j Teliovnik, Ladja; peš. Feliks Ferlič, Sora; jpeš. gubic Ciril, Poljane nad Škofjo Loko; de-! setnik Mušič Andrej, Senožeče; peš. Cof Jos., iHraše pri Kranju; *peš. Stanovnik Jakob, Po-jljane pri Škofji Loki; peš. Močnik IVud., Idri-i ja; peš. Jugovič Peter, Trata; peš. Mesoje.dec •Jakob, Šmarjeta; peš. Kos Jožef, Vrhpolje. k Vseučiliška vest. Skoro vsi profesorji i bclgrajskega vseučilišča, ki so bili do sedaj ’ dodeljeni naši mirovni delegaciji v Parizu, se ■ vračajo v Belgrad, da prevzamejo svoja, pr.ejš-. nja mesta/ k Profesorji in učitelji, ki želijo prostovoljno odslužiti sedaj v počitnicah šestteden-: sko orožno vajo, naj se (avijo pismeno ali ust- ■ meno pri podpisani komandi do 15. t. m., da t se zamorejo do 20. vpoklicati. Komanda drav- ■ ske div. obl. (adjutantura) Ljubljana. O. St. ! 6143‘ k Radovljica. Petrov dan se bo praznoval ha sledeči način: V petek zvečer razsvetljava, : obhod po mestu in bakljada, slavnostni go-| vor, kres in serenada. Obenem s kresom v Radovljici se prižge kres na Begunščici. V so-| boto ob 10. uri slovesna služba božja, potem ; cvetlični dan. Popoldne ob 4. uri veselica na • vrtu gostilne Kleindln3t Predtrgom s koncertom. Vstopnina k veselici K 2 za osebo. V ne- ; deljo po dopoldanski službi božji govor tia | trgu, popoldne se uprizori v društvenem domu Finžgarjev igrOkaz > Divji lovec«. Cisti dobi- ■ ček veselice in predstave je namenjen vojnim invalidom. k Društvo zasebnih uradnikov, odsek za Štajersko v Celju je izvolilo na zadnjem občnem zboru nov odbor, ki bo pričel takoj z intenzivnim delom. Da bo pa to delo res popolno, se prosi vse tovariše in tovarišice, ki še niso včlanjeni, da priglase takoj svoj pristop pismeno gornjemu društvu v Celje, Narodni dom.. . k čevljarska zadruga v Tržiču naznanja, da so vrši preskušnja za čevljarske pomočnike, dne 25., 26. in 27. julija t. 1;, in sicer v Tržiču v • delavnici, g. Ivana Papova, za okolico pa pri g. Ivanu Poljancu v Sebenjah. — Kdor se ni še oglasil, naj se takoj javi zgoraj omenjeni zadrugi. k Uvedba prometa denarnih pošiljatev v pismih in paketih (zavitkih) med Belgredom in drugimi deli kraliestva SHS, Ministrstvo za pošto in brzajav je odredilo z odlokom št. 14.201 od 14. junija t. 1., da se uvede začasno samo med Belgradom (razen pošt v notranjosti Srbije) in drugimi deli kraljestva SHS (izvzemši Banat, Bačko), Baranjo in Črnogoro) promet denarnih pošiljatev v pismih in zavit,-kih. Pristojbine, katere mora plačati pošiljatelj vnaprej, se zaračunavajo po novi -zvišani ■tarifi. Vrednost pošiljke je lahko označena, v dinarjih ali pa v kronah in se preračunava po uradnem kurzu. Po tem znesku se zaračunava tudi vrednostna pristojbina. k Naše podonavsko brodovjo. Bivše avstro-ogrsko podonavsko brodovje, obstoječe iz so« daj prekrščenih monitorjev »Vardar«, »Soča«, »Drava« in »Sava«, leži pred Zemunom. Poveljnik brodovja je korvetni kapitan Jelačič, med tem ko je kontraadmiralu Priči poverilo vojno ministrstvo poveljstvo nad vso rečn« plovbo, potem ko je til angleški admiral Tru-biidge imenovan za predsednika mednarodno donavske komisije. k Bogat plen. Monopolna uprava je za- fdenila v Belgradu ladjo vlačilnico s 500.001 Uri petroleja, ki je bil brez dovoljenja monopolne uprave utihotapljen v Belgrad na račus neke zagrebške hranilnice. Kot lastnk petroleja se je javil neki Giovanni Burba, baje inženir iz Rumunije. Kakor sodijo, ni to prvi slučaj in stoji za inženirjem bržkone vplivna kapitalistična družba. Burbo so zaprli. K Izmenjava kron. Kakor poročajo iz Bel-grada, bodo bankovci, ki se izdelujejo v Pragi in Zagrebu, dobavljeni državi meseca avgusta, -na kar se bo takoj izvršila izmenjava, kron. k Deficit zagrebške plinarne znaša sto tisoč kron, vsled česar bodo zvišali s 1. avgustom cene plina od 1.50 K na 3 K za kubični meter. Iz ljubljene. 1 Trgovcem! Jutri, v soboto, dne 12. julija 1919, praznuje naš slovanski kralj Peter I. svoj rojstni dan,'in sicer prvič v svobodni Jugoslaviji. Da se tudi trgovci in njihovi nastavljene! Jahko udeleže službo .božje za svojega kralja, odreja gremij trgovcev y Ljubljani, da morajo biti vse trgovine dopoldne zaprte. .. 1 1 Vzpored koncerta na 'korist jugoslovanskim invalidom dno 11. julija 1919 na vrtu p hotela »Union«. Izvaja gledališki orkester. Dirigent prof. Jeraj. I. dol: 1. Baynrd: Puščav-nikov zvonček. Operna uvertura. 2. Bizet: Car-men. Operna fantazija. 3. Čajkovski): Onje-gin. Valček. 4. Glinka: POtpouri iz opere »Ru-sran, in Ljudmila«. 5. Grieg: Asava smrt, Ani-trin ples, »Per Gynt«.;, 6... Massenet: Manon,-Operna fantazija. — Odmor. — II. del: 1, Adam: Če bi bil kralj. Operna uvertura. 2. Waldteufel: Espania. Valček. 3. Srbski venec, 4. Aletter: Rokoko. Ga.vota. 5. Sallivan: Zmes iz opereto »Geisha«. U. Kral: Valček. 7. Slovanski potpouri. 8. Zaključna koračnica. — Začotek ob osmih. Vstopnina 4 K za osebo. — Preplačila se hvaležno sprejemajo na korist' invalidnemu fondu. ! »Deborah« v Ljudskem domu. Suofnia zaključna predstava na Ljudskem odru se je izvršila nad vse pričakovanje dobro. Če pri* merjamo prve plahe nastope igralcev in sinočs nji nastop, moramo priznati, da je uapredek ne samo očividen, ampak tako krepak, da zasluži vse priznanje. Gotovo je seveda, da je čutiti v celi režiji veščo roko gospe Borštnik-Z voha rje ve, ld je igrala naslovno vlogo s tako mladostnim ognjem ih s tako umetniško dovršenostjo, da je očarala vse gledalce, ki so ji burno ploskali in jo klicali znova na oder. Poklonjena sta ji bila dva krasna šopka cvet tlic v hvaležno prlzanje za njeno izborno igro. Cvetlice je dobil tudi g. Fr. Marjančič. Izmed Igralcev ne bomo na tem prostoru omenjali vsakega posebej, povemo samo, da je vsakdo izmed njih igral bolje ko kdaj prej pri drugih predstavah in niso pokazali. le dobre volje, amapk tudi precejšnje talente, tako da smemo upati v prihodnje leto od Ljudskega odra res kaj zelo dobrega. 1 Iz pisarne dramskega gledališča. Vsled obolelosti g. Skrbinška se predstava »žena -r vrag« ne more vršiti. Predstava sd vrši v ponedeljek, dne 14. t. m., in že kupljena 'vstopnice Veljajo za ponedeljek 1 Štev. 14/. ^Večerni • llv rjuli ja ,idH}.r Slran 3. 1 Šolski zdravnik £. dr. Rus j« 27. junija L 1. predaval na mestnem dekliškem liceju gojenkam višjih razredov o važnem pomenu ljudskega zdravja. »Le v zdravem telesu biva zdrava duša«. Na konkretnih slučajih je pokazal škodljiv učinek alkohola. Škrofulozni in rahitični otroci, rodbinske žaloigre i. dr. sb v največ slučajih posledice premnogega uživanja tega strupa, G. doktor je konečno pozival gojenke kot bodoče matere, učiteljice, vzgojiteljice, naj uplivajo na mladino, da ne uživa alkohola pa tudi v nobeni obliki ne. Jako zanimivo in poučno je bilo predavani« £• dr. Rusa, za kar smo mu vse poslušalke srčno hvaležne. Ni nam govoril zaman. Njegovega poziva se bomo vedno spominjale, oaj nočemo delati in .živeti za svoj ljubi narod, za svojo lepo domovino, za Jugoslavijo! Gospodu' doktorju pa presrčna n vala. 1 Občni zbor kluba slovenskih kolesarjev >Jliri’a« v Ljubljani, kateri se je vršil ob precejšnji' udeležbi v nedeljo, dne 6. t. m., je otvoril predsednik g. D. Stopar ter v svojem pozdravnem govoru orisal v splošnem namen in pomen kolesarskega športa.^ Pozdravil je še posebno navzočega člana tržaškega koledarskega društva »Balkan« g. šiškoviča ter se zahvalil časopisom, ki so vedno rade volje prinašali poročila o društvenem delovanju, opominjal se. je nato umrlih članov, nakar so zborovalci v znak sožalja vstali raz sedežev. Tajnik g. Potokar j« detailno poročal o društvenem delovanju ter podal namesto umrlega blagajnika tudi blagajniško poročilo. Ub-čni zbor je^na predlog revizorja g. 1 akiža izrekel celokupnemu odboru absolutorij. rti na to sledečih volitvah je bil z vzklikom zopet izvoljen predsednikom g. Davorin Stopar, podpredsednikom g. Joso Goreč, odbornikom gg. Bahovec, Kastelic, Potokar, Šimenc m Vis-iali- namestnikom g .Krapež in Ogrin, rediteljem gg. Nosan in Gorjanc ter nadzornikom g. Pakiž in Porenta. Članarina se je določila na 2 K mesečno, Pri slučajnostih so se stavili razni predlogi ih so se debate udeležili skoro vsi navzoči. Med drugim sc je na predlog g. Gorjanca ustanovil-fond za prvo dirko, ter se je takoj nabralo znesek 342^ K, Mnogo se je razpravljalo tudi o napravi športnega prostora, takozvanega stadiona, ki bi bil na razpolago vsem vrstam športa, — katero misel ie Venček* lil K 60 v. Hvala in Čast vsem, ki se spominjajo teh največjih revežev tudi pri svoji zabavi. . 1 Ovaduštvo. Josip Burnik, rudarski uradnik v Zabukovici,* je bil danes izpuščen \z preiskovalnega zapora, v katerem sc je na-liajal radi ovadbo nekega Franca Štajerja, fieš, da vohuni, a so jo sumnja izkazala brez Vsako podlago in krivično. S tem je javno oprana čast prizadetega, ki je sedel deset dni po nedolžnem v zaporu; radovedni smo, kaj-se bo zgodilo z denunoijantom? Ali ga bo doletela zaslužena kazenf 1 Državna posredovalnica ra deio (po-. ‘Stružnica za Ljubljano in okolico). V preteklem tednu od 30. junija do 5. Julija 1919 je iskalo delo 251-moških in 68 ženskih delavnih naoči. Delodajalci so iskali 65 moških in 45. ionskih delavnih moči- Posredovanj se Je izvršilo 210. Pri vseli podružnicah Državne posredovalnice za delo .je od 1. januarja 1919 do 5. julija 1919 iskalo delo 9617 delavnih moči, delodajalci so pa Iskali 8521 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem čaBu 2781. Delo Iščejo: pisarniške moči (420), trgovski sotrud-niki in sotrudnice (228), služkinje in kuharice (152), natakarji in natakarice, poljski in tovarniški delavci ln delavko, železostrugarji; kovači, kurjači, strojniki, peki, mlinarji, mesarji, krojači, šiviljo, čevljarji, mehaniki, elektrotehniki, mizarji, vrtnarji, pečarji itd. Pelo je na razpolago! rudarjem (750), služki- njam jn kuharicam (144). težakom, hlapcem, zidarjem, mizarjem, poljskim in tovarniškim delavcem in delavkam, pomožnim delavkam ‘v plotilni šoli v Ptuju, čevljarjem, pisarniškim močem, krojačem, šiviljam, čevljarjem, usnjarjem. žagarjem, krovcem, kolarjem, kleparjem, kovačem, kurjačem itd. f 1 Zamenjan dežnik. Stranka, ki je zamenjala, pri poverjeništvu za socialno skrbstvo : dežnik, naj'se zglasi pri'Posredovalnem ura-1 du za begunce, Dunajska cesta 38, 1. t t ■ --- ---------------------------------------------------------------- - i Zena. * . ž Ženske in občinski predstojniki. V Ameriki1 in na Angleškem volijo možje sami žen-i ske za občinske svetovalce in župane. Občina : Lemgo v Lippe Detmoldu si je izvolila žen-; skega župana ter je izročila to častno mesto ! velezasfužni in jako priljubljeni gospe kneginji Lippe-Detmoldski. Ko se je kneginja branila zavzeti imenovano mesto, je deputacija pripomnila, da je bilo sedanje delovanje kne-.ginje tako uspešno, da ni nihče za tamošnjega župana tako sposoben, kakor ona, in ko je deputacija le prosila in prosila,- je kneginja sprejela izvolitev, stara 49 let. Kakor občinska predstojnica je jako dosti naredila in dosegla. Ustanovila je bolnico, obrtno šolo, blaznico, sirotišnico, ubožnico, izboljšala je ceste, skrbela je za zdrava stanovanja ,/.a zdravo pitno vodo in sploh v socialnopolitičnem oziru napravila ■ vse, kar je mogoče zahtevati od delavnega in . skrbnega župana. — Za župana je bila izvoljena pred nekaj leti ravnateljica dekliške šole miss Dove pl; Iligh Wyombe. Bila je prva . študentka na vseučilišču v Cambridgu, kjer ’ je dobila naslov »Master of Art«. Ustanovila ■ je' Znamenito dekliško šolo. Uvedla je marsikatero reformo v javni higijeni, v bolnicah in požrtvovalno skrbela za zanemarjeno mladino. Tudi se je pobrigala za zdravo pitno vodo, kakor za eno izmed najbolj važnih reči. Na Angleškem je zbudila rečena volitev veliko zanimanje. Neki znan angleški list je poslal tedaj vsem občanom pisma s povratnico (odgovorom) z vprašanjem: »Ali ste proti ali za izvolitev miss Dove?c Večina odgovorov se je glasila, da je miss Dove za župana kakor nalašč ustvarjena.« — V mestni upravi Aldeburgha v Suffalku je imela skoz dvedeset-letji največji vpliv žena, dasi ni bila uradno ne voljena, ne potrjena kakor župan. Garett Andersenova je uživala veliko spoštovanje in priznanje kakor učenjakinja in zdravnica. Odlikovala se je z duhom in bistroumnostjo bolj od moških, kar so ji moški odkrito pripoznali. ž Smrt najbogatejše ženske v Orijentu. Mme. Hiroaka iz Osage na Japonskem, o kateri se glasi, da je bila najbolj bogata ženska • v Orijentu, je mrtva. Mme. Hiroaka je bila član bogate Mitsui družine ter je bila znana na Japonskem radi njene odločnosti kot »železna ženska Japonske«. Ko je bil njen mož zelo bolan, jo je poklical k svoji postelji ter ji pojasnil, da je popolnoma bankeroten. Par dni pozneje se je vrnila k njemu ter mu povedala, da je prevzela njegove posle ter izvršila več transakcij, ki bodo dajali obema dosti dohodkov, da plačata Vse dolgove. Ta novica je ubi-' la njenega moža in Mme. Hiroaka je konečno prevzela, posle svojega moža. Služila je kot bančni ravnatelj, ustanovila neko zavarovaliio družbo, upravljala’ premogovnike na Japonskem in v Koreji reorganizirala ter rešila ban-kerota Mitsui departement prodajalno v Tokio ter bila voditeljica vseh naprednih reformnih gibanj. Pred tremi leti jo izročila Mme. Hiroaka svoje psosle zetu ter posvetila svoj nadaljni čas potovanju po japonskem cesarstvu in skušala izpreobrniti domačine k krščanski veri. Bila je v stalnem stiku z ameriškimi cerkvami na - Japonskem ter sodelovala z njimi na vsak mogoči način. P® svetu. s Tajen umor v Parizu. V Parizu so našli neko gospo Jamin, ki je živela ločena od svojega . tno/a, mrtvo v njenem stanovanju. Dognali 30, da je nastopila smrt Že pred tremi ; dpevi Nesrečnica je ležala mrtva na ovoji po-: stelji brez vsakega znaka kake rane na telesu/' Preko obraza je bila zvezana z neko ruto in iz tega še da sklepati, da jo je morilec zadavil, Povod temu dejanju in potankosti še niznane. Zdi se, da se je zgodil roparski umo\ s General Zaremba. Pruski kralj Friderik' II., ki je naši cesarici Mariji Tereziji iztrgal i* rok bogato Šlezijo, je Vprašal nekoč generala Zaremba: »Kako se pravzaprav glasi celo va-r še ime?« »Veličanstvo,« odvrne general, »mo-' je ime je: Zirrizarrikorumbarrizižaremba.c* »Vraga,« pravi kralj, »tako pa še hudiču ni’ ime!« »Da, Veličanstvo, saj on pa tudi ni iz moje rodbine.« „ ‘ s Gaza pevcev v prejšnjih časih. Ko be-' remo dandanes o velikih gažah ameriških ’ pevcev, ne smemo misliti, da so rečene plafi.fr-' šele v novejši dobi tako poskočile, ampak so,-bile že od nekdaj tako visoke. Da je temu ros tako," potrjuje Gino Monaldijev članek v ‘ »Niiova Antologija«. Pred letom 1830. so plačali, kakor je iz nekoga Rosinijevega pisma, posneti, dobremu'pejv^emu zboru za dobo kaj , malega nad mesec, dni naslednje gaže:. Pri-’, niadona.je prejela. 1000 lir, prvi bas in prvi' bariton po 1500, prvi tenor 1750, kapelnik-t' 950 lir. Ali po letu 1830. so šle gaže nepre-, stano navzgor. Tenorist Donzelli je bli anga- • žiran leta 183G—1837. v kraljevskem gledali-, šču v Madridu v predpustni dobi s plačo 3800 lir. Ungherju so plačali za nekaj večerov v' Palermu 17.000 lir, a leta 1838. na Dunaju zar ono sfezijo 72.000 K. V Parizu je dobila Grisi-, jeva za šest mesecev 80.000 frankov, a v Lon-: donu so ji plačali za tri večere 15.000 frankov. Basist Lablache je dobil za en večer 1500 do 2000 frankov, a Tacohinardi - Persianijeva je prejela celo 3000 frankov . za ono. predstavo.' • Najslavnejši tenorist to dobe Rubini je imel pri trajnem angažiranju zajamčenih najmanj 195.000 - frankov, a v Londonu-so, mu plačali, za dvamesečni engagement nadaljnjih 100 tisoč frankov. Iz tega časa ohranjeha pisma in listine dokazujejo, da so bilo tedaj pri kratkih sezijah gaže po 30 do 40 tisoč frankov nekaj povsem navadnega. Čo pomislimo, kakšno, vrednost jo imel takrat denar, nam je jasno, da se Izbornim pevcem tudi v prejšnjih ča-‘ sih ni bilo treba boriti za gmotni obstanek. s Zanimiv kočifaž. V okraju Bleakvvood^ v Minnesoti se je pripetil Zanimiv slučaj. Pred; mnogimi leti je živel tamkaj kovač, Porter po imenu. Nekega dne je hudo zbolel in kmalu umrl. K pogrebu je prišlo mnogo ljudi, ki so spremili krsto do pokopališča, oddaljenega angleško miljo. Sredi pota ie pridrvil avtomobil,; konji so se splašili in zdirjali s krsto naprej, Kočijaž se je v skoku z voza rešil. V bližini] pokopališča so zdirjali konji po raznih poljskih stezah in izginili hudem izpred oči. Vse iskanje je bilo zaman. Spremljevalci so se začeli vračati domov. Uro pozneje se je pripeljal ravnoisti mrliški foz nazaj v vas in kako so se prebivalci začudili, ko so videli, da na vozu ne sedi nihče drugi nego Porter, Vsled dirjanja se je voz prevrnil v jarek; konji so obstali na mestu, vsled hudega sunka se je Pprter zbudil iz navidezne smrti. Naravno, da se je ustrašil, ko je videl, da leži v krsti, vendar se je poprijel dela, spravil voz in konje v red .ter se podal domov. s Ko se berač v gospoda prelevi. V prvovrstni hotel stopi med vojsko obogatel preprosit mož, oblečen po najnovejšem kroju, na rdktik rifu blešči bogatstvo. Sede k mizi in po- miSlja, ko ga vpraša natakar, kaj bi. Res, kaj bi? Bogat je, pogospodil se je in bi rad po Esposko jedel. Zato je prišel v tak hotel, kaj a navadna »gostilna«, že ve. Novopečeni bogataš se domisli in naroči: »Dvakrat to, kar je najdražje!« Zmagovito pogleda okrog sebe, naj ve gospoda, ki se tako sigurno tod kreče, da zna tudi on. Začudeno pa odpre usta, ko mu prinese vražji natakar porcijo svinjine in porcijo mrzle bravetine. Potolažil ga je račun, ki je zahteval 50 kron. V gostilni bi plačal 10 kron. Mož je plačal zadovoljno, je vsaj izvedel, kaj je v hotelu najdražje. b Sale. Pisar Artur Lakota se je plaho jganil, ko je stopil njegov šel pred njega. »Slišite, Lakota, tu ste pri prepisovanju napravili veliko napako. Koncept je pravilen — kako pa, da ste napravili napačne številke?« »Oprostite, gospod šef... jaz sem mislil . . .« »Dragi gospod Lakota, vi ste dosti preslabo plačani, da bi mogel in smel od vas zahtevati, da bi pri delu tudi kaj mislili!« — Mlada gospa: »Tri dni sem omožena, pa imam že te-Ka^e. Predvčerajšnjim je obolela kuharica in Jaz tem morala sama kuhati.« Prijateljica: >Ali je kuharica 2e ozdravila?« Mlada gospa; »Da, kuharica je zopet zdrava, a zdaj je obolel moj mož — pokvaril si je želodec. — »To pa moram reči, prijatelj, kar si oženjen, ti na obleki nikdar ne manjka noben gumb.« »Da, veš, moja žena me je že na ženitovanjskem p-tovanju naučila gumbe prilivati.« — Sodnik: »V imenu postave ... vi ste torej oproščeni-« Obtožene«: »Pa jaz sem bil pet mescev v preiskovalnem zaporu.« Sodnik: »Ne morem pomagati.« Obtoženec: »Prosim, ker sem bil pet mescev po nedolžnem zaprt, ali smem na ta račun kaj malega ukrasti?« — Oče: »Torej, Pepček, povej idaj, kako se ti dopada novn mamic«, ki smo jo dobili?« Sinko- »No, prav čedna je, če nam je le ne bodo vzeli, kakor gramofon, ki ga nisi plačal.« Aprovlzacija. a Meso. Vnovčevalnica za klavno živino prodaja v svoji mesnici na Sv. Jakoba trgu raznim uradniškim skupinam cenejše meso. Ker pa je teh strank že precejšnje število, ki pa bi rade vse hkratu in čim prej prišle na vrsto, se nabira pred mesnico cela vrsta strank. Da ne bo nepotrebnega postajanja, se bodo za te uradniške skupine izdajale posebne številke za nakup mesa. Ker pa je vnovčevalnica za živino tako zaposlena, da ne moro sama izdajati teh izkaznie, poverila je to mestni aprovizaciji. Kdaj se bodo izdajale te Številke, se bo prarvočaano objavilo v listih. Opozarja se pa že sedaj, da je popolnoma vse eno, ali ima stranka nizko ali visoko številko, ker bodo enkrat najniže številke dobile prve aieno, drugič »rednje številke in končno uidi pajvišje Številke. a Prodajalci petroleja (ljubljanski), ki bt tioteli prevzeti v zalogo nekaj petroleja za rimo naj se zglase pri mestni aprovizaciji, Poljanska cesta št. 13. Opozarja se pa ie sedaj. da je ta petrolej določen za zimo ter aa ge bo prodajal izključno le po navodilih mest-noga magistrata, vsled česar bi so vsaka pro-daja tega petroleja pod roko morala naznaniti kazenski oblasti. Cene za nadrobno prodajo se bodo določile tako, da trgovci ne izgube obresti založene glavnice. a Prodajalci sladkorja (ljubljanski) so rabijo, da se zglase v ponedeljek, 14. t. mes., v sladkorni centrali radi nakazila sladkorja za julij. Ubežnik. Povest. Špansko spisal Ferman Caballero. Prevel Al. P. (Dali*.) »Lep pričetek!« je opomnil čitatelj. »Vseh vragov... skrit v najbolj zakletem gradu sveta...« »Popolnoma pravilno,« je rekla Dona Liberata, »kajti od svetih križarskih vojsk.« Don Jos6 pa ie nemoteno nadaljeval: »V gradu Nebodigatreba, ki ima ravno toliko norcev kot prebivalcev.« Don Jos3 je prekinil branje, pogledal je svojo ženo in potem svojo sestro, ki sta povesili oči k tlom, in nadaljeval: »Misli si svojega prijatelja, navdušenega pristaša svobode in prosvete, oboževalca vsega modernega, fanatika elegance, zaprtega v prostaško ubožnico, polno hinavstva in servilizr ma — s kaplanom, ki ne pozna druge luči kot svojo svečo na altarju...« »Jezus Marija! Pravični Bog! Pravični Bog!« sta obenem vzkliknili Dona Escolastica in Dona Liberata. Don Jos6 pa so je glasno in jezno od-kašljal in nadaljeval: »S cerkovnikom, z enim gasilnikom _v roki in z drugim na svoji pameti in ugaslih očeh — z dvema starima, zelo grdima sveto-hlinkama...« »Ali slišiš, Liberata?« »Kaj?« je vprašala ta, ki ni dobro razumela, ker bi se bil Jos6, ki je bral dosedaj glasno in jezno, vsled komplimentov njegovi ženi in sestri skoraj zadušil. »Da smo zelo grdel« ji je razločno zakričala svakinja v uho. »No, to je pa vseeno nekoliko pretirano!« je rekla Dona Liberata. »Ubožec!... Dobri mladi mož!« se je norčeval Don Josč. »Vrag naj vzame tega neotesanca!« »Z zelo grdima svetohlinkama..., ki bi me rade prisilile, da bi kot potuhnjenec molil z njimi rožni venec in se zaobljubil svetemu Cajetanu, njihovemu hišnemu patronu — in končno z učiteljem...« „ »Po mnenju tega fantiča,« je pripomnil Don Jos6, »molijo samo potuhnjenci. A poslušajmo dalje, je nadaljeval, pogladil pismo in se približal k oknu; »sedaj se bo angelj-ček brez pretvare skopal na mene in izvršil glavni sunek: . „ »U... u... u... učiteljem, ki je v fizičnem in moralnem oziru dvonožen osel, vštevši dolga ušeea, ki so lastna tej živalski vrsti...« _ »Ka-a-aj?! Ka-a-aj!« je vzkliknil Don Jos6, čigar ravnokar omenjena uše6n so postala škrlatno rdeča, ustnica pa se mu je strašno povesila. »Tako torej? In kaj pravite sedaj ubožcu, dobremu mlademu gospodu? Kako imenitno zna zmerjati, prisrčni fantek, ali ne? Liberalec, bolj rdeč kot rdeč! V tem oziru so junaki I Izgine kar po francosko in nam zapusti polno vrečo sirovosti in nesramnosti! Med olikanimi ljudmi se nikdar ne pripeti kaj takega!« »Ne, to ni prav,« je rekla Dona liberata. »Ne, navadno se ne dela tako,« je pristavila Dona Escolastica. Don Josč je nadaljeval: »Vsled tega nosoroica z njegovimi zabitimi monarhističnimi in teologičnimi idejami dostikrat tako vzkipi v meni...« »Nosoroiec? Kaj pa je to, Pepe?« je vprašala njegova žena. »To je,« je divje odgovraril Jos4, »to je Uval, strašno velika žival, slonov daljni sorodnik. »Kako nepremišljen mladenič!« je rekla Dona Liberata. »Kako zarobljen, zabit loli!« je srdito popravil Don Jos6, »neumen kot štiriletni bik, ki pohodi vse, kar mu pride na pot.« »Dalje, Pepe, dalje,« je prosila njegova žena, >da vidimo, kaj bo iz tega.« »Da dalje!« je odgovoril, »to je pa lepo branje in vsak dobi svoj del.« In Don Jos6 je z jezno gesto zopet prijel za pismo in nadaljeval: »Nosorožec... vzkipi v meni, da me večkrat zgrabi krvoločna želja, da bi ga lastno-! ročno zadavil...« Pri teh besedah je Don Josči prebledel in pismo mu je zdrknilo iz rok. »Jej, umoriti te je hotel! Pravični Bog!..* Kdo bi si mislil, da ima tako slabe namene... in tako lep človek, tako lep!« je vzkliknila Dona Escolastica. »Tako lep!... To je ravno kočljiva stvar,< je odgovoril Don JosŽ. >Slab kristjan, brez vere in vesti; človek, ki smo mu izkazali toliko dobrot, pa me je hotel usmrtiti, — in samo zato, ker sem mu govoril o Bogu! To je pokvarjeno srce, strašna nehvaležnost.« »A to malo dobrega, kar smo mu storili nas vendar preveč ne teži, Pepe,« je rekla Dona Liberata. »Ce se nam človek zahvali za izkazan odobroto, je že to naše plačilo; dobra dela pa, za katera se nam nihče ne zahvali, nam poplača Bog; kajti On ve za vsako človeško delo — bodisi slabo ali dobro.« »Če se zopet povrne, bomo storili zanj, kar bo v naši moči — kajne ,Pepe?« je pristavila Dona Escolastica. »Seveda, samo v hišo mi ne sme več,« jo je zavrnil njen mož, »kajti take stvari izučijo človeka. Bodite torej tako prijazne in zaprite nocoj kuhinjsko okno, magari če se vsled vročine zadušite ;drugače nam paglavec zopet pripleza neko lepo noč Bkozi okno; pot mu je itak ie znana. »Kaj je pa v tem papirju?« je vprašala Dona Liberata, ki je bila stopila k mizi. Razvila je papir in pred njenimi očmi se je zasvetilo deset durov, ki so spadali pravzaprav k pismu, naslovljenem na Pepeta, ki je pa ubralo pot v C&diz. »To je zopet en dokaz, kako prazne glavo je ta fant!« je rekel Don Jos6. »Se denar jo pozabil! Prav zares!... Bil je pravcati hop-Basa!« »Moj Bog, in kako kmalu ga bo pogrešal, ubožec!« je vzkliknila Liberata. »Pepe, ali bi ga ne mogli poslati za njim?« je vprašala njegova žena. »Kam pa, norica?« jo je nepotrpežljivo zavrnil njen mož. »Nič, denar ostane tu; kada« ga bo rabil, bo ie poslal ponj.« »Kaj pa, Pepe ,če prej umrjemo?« ga j« vprašala sestra. »Joj, to bi bilo pa ie čudno, če bi vsi trije umrli prej, kakor bi se uredila ta stvar« No, za vsak slučaj — daj mi poro, črnilo id papir!« In Don Josč je napisal sledeče besedo) »Teh deset durov je last Don Leopolda Ardaz, leta 1823. poročnik pri kraljevem polku in naj se mu izročijo.« IPUaJ - * MaJataU ko—ordj Odgovora! ondaik V&tm CtmUL Tlaka Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.