Letnik XXII. Številka 3 iri Izhaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne Številke 15 vinarjev. V «Zvezi" združena gasilna društva dobivajo ,Gasilca“ brezplačno. Urednik 1'RAN BARLE v Ljubljani. GASILEC Cene enkratnim ograßom cela stran 37 kron 60 vin., */2 strani 18 kron 80 vin., ‘/4 strani 9 kron 40 vin., '/« strani 4 krone 70 vin. Pri večkratnem oglašanju :: primeren popust. V Ljubljani, dne 20. novembra 1918. Vstajenja dan. Več kot tisoč let smo bili sužnji tujih narodov. V svoji prirojeni ponižnosti smo poljubljali bič. ki nam je žvižgal okolu ušes; pobirali smo drobtinice, ki so padle razkošnim sosedom z mize in lovili smo se za bilke, kakor se lovi utopljenec na valovju. Za temno nočjo zasijala nam je zarja; odleteli so stoletni okovi, ki so nam oklepali roke; svobodna jugosla. vija stoji pred nami. Prišel je vstajenja dan! Bodi nam tisočkrat pozdravljena, svobodna Jugoslavija, bodi nam skrbna mati in mi se te hočemo oklepati, kakor se oklepa otrok blažene roke svoje matere! Uredništvo. Predsedstaene vesti. Vsem zvez Iz poročil, ki so jih! isbpp nijHpsilr h^Poslali silnim društvom. i župni načelniki osrednje- mu odboru »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem«, posneli smo več nedostatkov, ki se pojavljajo pri gasilnih društvih. Po nekaterih gasilskih orodiščih ali domovih je nagromadeno več predmetov, ki ne spadajo k gasilski opravi in pripravi, in docela v taki množini, da le težko prideš do brizgalnice in drugega gasilskega orodja. 'laki predmeti ne spadajo v gasilsko orodišče in ovirajo, če ne onemogočajo točno porabo nasilnega orodja. V gasilskih orodiščih mora biti red in snažnost. Gasilko društvo, ki nima v redu svojega orodišča tudi v dru-v.em oziru ne more hiti pohvale vredno in po navadi tudi v resnem slučaju, pri izbruhu požara, ni na svojem mestu. Vsako orodje mora biti na svojem mestu in nikjer ne sme ležati orodje križem razmetano, kakor bi se zljubilo posameznim članom. O orodju in opravi mora biti napravljen izkaz, iz katerega je razvidno, koliko orodja in oprave ter kakšno se hrani v orodišču, tako da vsak trenutek moremo podati potrebno pojasnilo. Izkaz naj bo obešen Pri vhodu v orodišče in po vsaki porabi in vaji je orodje osnažiti in po izkazu postaviti na svoje mesto. Ključ do orodišča naj bo shranjen v bližini orodišča in vsak član 'nora vedeti zanj. Luč, svetilka ali sveča, naj bo vedno Pripravljena pri vhodu v orodišče, tako da jo najdemo v najtemnejši noči. Dohod v orodišče mora biti vedno prost, zlasti pozimi je gledati na to, da je odkidan sneg in odstranjen led izpred orodišča. Orodišče naj se večkrat prezrači in pomede; pajk ne snie imeti domovanja v gasilskem orodišču. Predsedstvo. Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Gasilcu“. fMirnw ••••• Imeniki članov in članarina. Predsedstvo »Slovenske deželne zveze prostovoljni!) gasilnih društev« je razposlalo gasilnim društvom pred kratkim tiskovino za imenik članov posameznih gasilnih društev. Ker več kot tretjina gasilnih društev še ni vrnila izpolnjenih imenikov predsedstvu in tudi Članarine (p.) 20 vin. za vsakega izvršujočega člana) ni vposlala, prosimo zaostala gasilna društva, naj nemudoma v pošljejo imenike in članarino »Slovenski deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev v Ljubljani«. Red in točnost sta važni lastnosti gasilnega društva. Predsedstvo. Edinost med kranjskimi gasilnimi društvi. To kar je želel vsak zaveden slovenski gasilec, se je zgodilo. »S 1 o v e n s k a deželna zveza prosto-v 'lifrn ili g n silnih društev na Kranjskem < in »TraifjVka deželna gasilska zveza« se združita zopet v eno zvezo, k skupnemu delu na polju gasilstva. V kratkem skliče podstarosta »Združenja slovanskega gasilstva« tov. Barič zastopnike obeh zvez na skupno posvetovanje. Pri tem posvetovanju se izvoli provizorični odbor, kateremu bo pripraviti vse potrebno za združitev in za občni zbor združenih zvez, ki se bo vršil zadnje zimske ali prve pomladanske tedne 1919. Pred tem občnim zborom bo vsem gasilskim župam pomnoženim z novimi društvi sklicati župne občne zbore, pri kateri:i bo izvoliti nov župni odbor in župne odposlance za občni zbor združenih zvez. Vsaka gasilska župa odpošlje na občni zbor deželne zveze župnega načelnika in po dva odposlanca na 100 članov; odlomki pod 50 se ne vpošte-vajo, nad 50 štejejo za celoto. Razvrstitev gasilnih društev v župe prinašamo na drugem mestu. Jugoslovanska gasilska zveza „Ljubljana“. (F. Barič.) Preobrati, ki se vrše pred našimi očmi, vplivali bodo v veliki meri tudi na gasilsko organizacijo. Meje posameznih kronovin so padle in ž njimi so padle tudi deželne gasilske zveze. Nazivanja: »Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem« ali »Kranjska deželna gasilska zveza«, dalje: »Zveza slovenskih prostovoljnih požarnih bramb za Sp. Štajersko« ali »Zveza istrskih hrv.-slov. prostovoljnih gasilnih društev« itd. so odslej nemogoča. Osnovati si moramo iz različnih deželnih gasilskih zvez veliko osrednjo jugoslovansko gasilsko zvezo za celo Jugoslavijo. Ta naj bi se delila radi lažjega gibanja na več skupin z naslovom: Jugoslovanski gasilska zveza »Ljubljana«, »Zagreb«, »Sarajevo«, »Belgrad« in če hočete tudi »Zofija«. K jugoslovanski gasilski zvezi »Ljubljana« naj spadajo gasilna društva, ki imajo svoj sedež v ozemlju Narodne vlade ljubljanske, k Jugoslovanski gasilski zvezi »Zagreb« gasilna društva, ki imajo svoj sedež v ozemlju Narodne vlade zagrebške itd. Štajerska, koroška, goriška in istrska gasilna društva se morajo spojiti s kranjskimi gasilnimi društvi in zategadelj je treba, da se že sedaj jamejo pripravljati na to spojitev. Občni zbori gasilskih žup. Načelnikom gasilskih žup se vpošlje v kratkem tiskovina za občni zbor gasilske župe. Občni zbor gasilskih žup, h katerim je poleg doslejnih v gasilski župi združenih gasilnih društev povabiti tudi ona gasilna društva, ki so se nanovo priklopila gasilskim župani/ Razvrstitev gasilnih društev po župah prinaša današnji »Gasilec« na drugem mestu. Občni zbori gasilskih žup naj bodo končani do konca meseca februarja 1919, da se meseca marca 1919 more vršiti občni zbor združenih gasilskih zvez v Ljubljani. Župnim načelnikom je do konca februarja 1919 provizoričnemu odboru združenih gasilskih zvez (na ime tov. Frana Barleta v Ljubljani, Mestni dom) naznaniti: a) ime in priimek novih župnih odbornikov, b) ime in priimek odposlancev, ki se udeleže občnega zbora združenih zvez v Ljubljani, c) število članov vseh v župi združenih gasilnih društev, č) samostalnc predloge, ki se nameravajo staviti na občnem zboru Razvrstitev gasilskih društev obeh zvez v gasilske župe. Po dogovoru zaupnikov obeh kranjskih gasilskih zvez se gasilna društva po gasilskih župah do pritrditve odbora in občnega zbora razdele nastopno: 1. Gasilska ž u p a ljubljanska. Bevke, obč. Vrhnika, Bizovik, obč. Dob run je, Borovnica, Brezovica, Dobrova, Dravlje, obč. Zg. Šiška, Gameljne, obč. Šmartno, Horjul, Ježica, Ljubljana, Moste, Notranje Gorice, obč. Brezovica, Pirniče, obč. Šmartno, Podutik, obč. Šentvid, Polhovgradcc, Preska, obč. Medvode, Spodnja Šiška (Ljubljana), Stara Vrhnika, obč. Vrhnika, Stožice, obč. Ježica, Sent Vid, Štefanja vas, obč. Do-brunje, Tacen, obč. Šmartno, Vič, Vižmarje, obč. Šent Vid, Vrd, obč. Vrhnika, Vrhnika, Zgornja Šiška, Zgornji Kašelj, obč. D. M. Polje, Zalog. 2. Gasilska ž u p a ižanska. Iška Loka, Iška vas, Pijavagorica, Podpeč, obč. Preserje, Račna, Studenec-Ig. Šent Jurij, Škofljica, občina Šmarje, Šmarje, Tomišelj, Vrbljene. 3. Gasilska ž u p a kamniška. Dob, Dol, Dolsko, Domžale, Kamnik, Komenda, občina Kaplja vas, Lukovica, Mengeš, Moravče, Motnik, Perovo, obč. Kamnik, Stob, obč. Domžale, Šmartno v Tuhinju, Trojane. Trzin, Vodice. 4. ' Gasilska župa kostanjeviška Cerklje, Grmovlje, obč. Raka, Kostanjevica, Krško, Leskovec, obč. Krško, Mokronog, Orehovec, obč. Kostanjevica, Radeče, Sveti Križ, Šent Janž, obč. Sveti Križ, Šent Jernej, Šent Rupert, Škocijan, Vrhpolje, obč. Šent Jernej. 5. Gasilska župa kranjska. Cerklje, Duplje, obč. Križe, Kranj, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Stražiše, Šenčur, Tržič, Voglje. Zgornji Bernik, obč. Cerklje. Gasilska župa litijska. Krka, Litija, Šent Vid, Šmartno, Vače, Višnja gora, Zagorje. 7. Gasilska župa logaška. Bloke, Cerknica, Crni vrh, Dobračeva, obč. Žiri, Dolenja vas, obč. Cerknica, Dolenji Logatec, Godovič, Gorenji Logatec, Hotederšica, Idrija, Ledine, obč. Žiri, Planina, Rovte, Spodnja Idrija, Stari trg, Unec, obč. Rakek. Žiri, Žirovnica, obč. Cerknica. 8. Gasilska ž u p a n o v o m e š k a. Ambrus, Bela cerkev, Črnomelj, Dobliče, Dragatuš, Gradac, Metlika, Mirna, Mirna peč, Ponikve, obč. Trebnje, Rudolfovo, Semič, Šent Peter pri Rudolfovem, Toplice, Trebnje, Valta vas, obč. Šmihel - Stopiče, Velika Loka, Vinica, Žužemberk. 9. Gasilska župa p o s t o j n, i š k a. Hruševje, obč. Hrenovice, Ilirska Bistrica, Knežak. Postojna, Razdrto, občv Hrenovice, Senožeče, Slavina. Studeno, obč. Postojna, Šent Peter, Šent Vid nad Vipavo, Vipava, Zagorje. 10. Gasilska župa radovljiška. Begunje, Bled, Blejska Dobrava, obč. Gorje, Bohinjska Bela, obč. Ribno, Bohinjska Bistrica, Breznica, Dovje, Gorje, Hrušica, obč. Jesenice, Jesenice, Kamnagorica, Koroška Bela, Kranjska gora, Kropa, Leše, Ljubno, Mojstrana, Mošnje, Podkoren, obč. Kranjska gora, Radovljica, Rateče, Rečica, obč. Bled, Ribno, Selo, obč. Ribno, Srednja vas, Stara Fužina, obč. Srednja vas, Zasip, obč. Goric. 11. Gasilska župa ribniška. Dobrepolje pri Laščah, Dolenja vas, Jurjeviča, Loški potok, Rašica, obč. Turjak, Ribnica, Sodražica, Sveti Gregor, Sušje, Velike Lašče, Velike Poljane. 12. Gasilska župa škofjeloška. Godešiče, obč. Stara Loka, Poljane, Selca, Sora, Sorica, Stara Loka, Škofja Loka, Trata-Gorenja vas, Žab-nica, obč. Stara Loka, Železniki. Gasilstvo in narodno gospodarstvo. (F. Barič.) Požar gasimo, dom branimo! Gospodar, ki ni uredil svojega gospodarstva tako, da odgovarja vsakterim razmeram in na vse strani, je slab gospodar. Slabo urejeno in slabo urejevano gospodarstvo prej ali slej jame razpadati in razpad je neizogiben, če v pravem času ni vposegla krepka roka. Kar je gospodar posamez, to je narod v celoti. Narod, ki je politično površno organiziran, ki skrbi površno za svojo prosveto, ki gospodarskega vprašanja nima urejenega, ni dozorel narod in nima vseh pogojev do obstoja in do samoodločbe. Krepke volje, neumornega dela in jeklene vztrajnosti je treba, da narod ne krene raz pota do vzvišenih ciljev, ki so stavljeni zavednim narodom. Politična organizacija vsakega naroda mora biti taka, da vabi sama vse najširše sloje k sebi in da vsak posamezni član organizacije iz lastnega prepričanja pripomore k dosegi ciljev svojega naroda. Strankarsko prepričanje ne sme motiti razvoja. Z roko v roki so dosegljivi cilji, ki so vzvišani nad vsako strankarsko prepričanje. Politična organizacija temelji na prosveti naroda in prosveta na narodnem gospodarstvu. Narodno gospodarstvo je potemtakem temelj prosveti in temelj organizaciji rjaroda. Gospodarsko vprašanje naroda je razdeljeno na vse različne panoge in ena je važnejša od druge in druga odvisna od druge. K najvažnejšim točkam narodnega gospodarstva spadajo: skrb za varstvo ljudskega imetja, skrb za ljudsko zdravstvo, gospodarska osamosvojitev naroda in strokovna organizacija. Vsaka teh vrst spada zopet v pododdelke in za vsak Pododdelek mora skrbeti organizirana skupina naroda. Nas gasilce zanima zlasti prva točka narodnega gospodarstva, t. j. skrb za varstvo ljudskega imetja. Vsak narod ima raztreseno svoje imetje po ozemlju, ki mu je odkazano po njegovem razvoju. Posamezniku je nemogoče zadostno skrbeti za varstvo svojega imetja in zategadelj je varstvena organizacija neobhodno potrebna. Kdo na svetu pozna hišnega posestnika, ki bi iz prepričanja trdil, da ne rabi pomoči, ko mu uničujoči plamen . vdira v stanovanje, hlev in skladišče. In, vzemimo da se 1 je našel tak človek, kdo pa je porok, da plamen od njegove hiše ne poseže po poslopju sosedovem in dalje po yasi, trgu ali mestu, ki lahko napravi tisoče in stotisoče škode na ljudskem imetju? So ljudje, ki z visokim zavarovanjem svojega imetja in s požigom skušajo priti do denarja, toda to so umazane pege na razvoju naroda, ki se izgubljajo v celoti in pri narodnem gospodarstvu ne morejo priti v poštev. Strah pred požarom in skrb za ljudsko imetje sta rodila gasilstvo in zategadelj smelo trdimo, da skrb za gasilstvo spada k najvažnejšim točkam narodnega gospodarstva. Zaveden narod mora imeti zavarovano svoje imetje Proti požarom in drugim nezgodam. Z vsako izplačano zavarovalnino se je skrčilo ali oškodovalo 'narodno gospodarstvo. Skrb in smoter gasilstva potemtakem ni le, da varuje imetje posameznika, marveč tudi, da varuje zavarovalnice, ki morajo biti institucije zavednega naroda. Casi, ko so se snovala gasilna društva, da so člani s svitlimi čeladami, našemljenimi s kričečimi grivami in z generalskim krojem, delali parade po vaseh in mestih, da so ob godovih s podoknicami svojim dostojanstvenikom izvabljali sodce piva itd. so minuli. Namen gasilstva je visoko vzvišen nad take malenkosti in smešnosti. Na mesto parad in podoknic je stopila narodna zavednost, ljubezen do svojega naroda, plemenitost srca in so-črstvo s sodobnim trpinom. Kdor dandanes podcenjuje ali motri gasilstvo iz zgoraj navedenega smešnega stališča in okužuje njegovo organizacijo, podpisuje sebi ubožno izpričevalo, zakaj v svoji plitvosti ne dohaja razvoja svojega naroda. Organizacija gasilstva ni nič manj Potrebna, kot so potrebne druge strokovne organizacije. Kdor potemtakem dela proti gasilski organizaciji, dela proti eni najvažnejših in najpotrebnejših institucij svojega naroda. Vsiljuje se nam vprašanje, ali je sploh mogoče, da se najdejo ljudje, ki so nasprotniki gasilstva? So ljudje, ki so iz neumljivih razlogov nasprotniki vsake organizacije, vsakega skupnega dela in to svoje prepričanje poskušajo vcepljati tudi drugim. Druga vrsta ljudi je, ki se boji in ogiblje kroja. Za delo primem rad, če treba, pravi tak čudak, toda v kroj ga ne spraviš. O osebnem nasprotstvu do posameznih članov gasilnega društva in o političnem toku, ki je tuintam pljusknil tudi v gasilske vrste, nočem razpravljati, ker živimo v dobi sprav in ker prodira luč spoznanja v najširše sloje naroda. Res je bilo treba čestokrat hladnokrvnosti in samopremagovanja, da gasilca Politični tok ni potegnil v svezi prostovoljnega gasilstva in sicer: nemška ter slovanska zveza. Nemške dežele in pokrajine so bile pod okriljem nemške zveze, slovanske, med temi tudi naša dežela, so pa bile v slovanski zvezi. Jasno je, da si omenjeni zvezi nista nasprotovali in se stvarno nista ločili, kajti namen in cilj obeh je bil isti. Ena kot druga sta vodili in izpopolnjevali svoje deželne zveze, katerih naloga je bila zopet, da obveščajo svoje krajevne zveze, oziroma društva o tem. Na tak način je bilo vsako društvo lahko popolnoma poučeno o vsaki novosti, ki se je porodila na polju gasilstva. Društvo pa, ki sameva in le skrivoma pogleduje za svojimi sosedi, nikakor ne more vspevati in hira ter hira, dokler mu mlačnost ne zavije vratu. Glavni vzrok takega društva leži v njegovem vodstvu; zakaj glava društva je načelnik in ako ta ni res navdušen gasilec, potem je polom neizogiben. Pri osnovanju gasilnega društva bodi prvi pogoj, da se izbere vešče in navdušeno vodstvo; nikakor pa ne ljudi, ki iščejo le časti in hvale, kajti sicer ,ie društvo že v kali zadušeno. Na dnevnem redu so potem vedno le prepiri in volitve, a -do vspešnega in koristnega delovanja ne pride. V gasilstvu ni mesta časti-lakomnosti, ne besedičenja, ne strankarstva, marveč mesto vnetega dela in nesebične požrtvovalnosti. O vajah v splošnem. (Janko liojan.) Ako v slučaju požara opazujemo kako gasilsko četo, bomo takoj uvideli in presodili njeno znanje in izurjenost. Gasilsko četo, v kateri vlada strogi red, katero tvori sposobno moštvo z izurjenimi poveljniki, ne plaši noben požar, nobeno nadzorovanje bodisi od te ali one ni; ona je vedno in povsodi na mestu, kajti ona sloni na pravem temelju gasilske vede in izobrazbe. Jasno je, da do tako določne gasilske sposobnosti ni lahka in kratka pot. Marsikatero težavo in zoprnost mora prestati moštvo kot poveljnik, predno se povzpne do \ zvišenega cilja, ki mu ga stavi gasilstvo. Gotovo je pa tudi, da brezpomembni oziri, površno znanje učiteljevo ter mlačnost in zanikarnost nikdar ne privedeta do zaže-Ijenega cilja. Z vztrajnim navdušenjem se mora zastaviti korak do te častne naloge, korakati se mora preko vseh ovir in težav, ki navidezno zapirajo pot, pred očmi se mora imeti edino le točko popolne gasilske izurjenosti in znanja. Da je pa mogoče to doseči in s tem zagotoviti gasilstvu častno mesto, ki mu gre, treba je kremenitega značaja pri moštvu samem, predvsem pa v poveljniku Velika napaka je, da se ravno poveljniška mesta odklanjajo, celo silijo možem, ki nas mogoče v svojem življenjskem poklicu presegajo, daleko pa zaostajajo v gasilski vedi in sposobnosti. Naloga in pometi vsacega poveljnika je, da prednjači v izurjenosti svojemu oddelku, kateremu zapoveduje in ga poučuje v vsem potrebnem. Vežbanje moštva in istega popolno izvežbanje pa ni lahka stvar. Predvsem se mora novincu vcepiti veselje do gasilstva, vsled česar se ga nikakor ne sme v par trenutkih obremeniti z vsem delovanjem in nehanjem gasilstva. Novincu vpade pogum, izgubi veselje in odpade še predno je pravzaprav začel. Zato je treba spretne, namenu odgovarjajoče šole. Seznaniti je treba novinca najprej z gasilskim in društvenim redom ter mu orisati vzvišeno nalogo in cilj gasilstva, ki ga zasleduje isto širom sveta. Nato se ga stopnjevaje sprijazni z raznim gasilskim orodjem. Pouk v tem mora biti vesten in natančen, kajti le popolno obvladanje in poznanje orodja nam ustvari izurjenega gasilca. Zato nikakor ne zadostuje, da po zna novinec orodje po imenu, marveč biti mora natančno poučen o njega sestavi in rabi; kajti le tedaj mu je mogoče istega vspešno in zanesljivo rabiti. Šele ko se je podrobno seznanil s kakim orodjem, potem ga vadimo v njem, da si pridobi čim večjo ročnost in gibčnost. Ako novinca polagoma in vestno vpeljujemo od orodja do «orodja, od vaje do vaje, mu bodemo s tem gotovo okre- pili navdušenje in veselje do popolne gasilske izurjenosti. Pri tem pa je treba paziti, zlasti pri večjem številu novincev, da je dana slehernemu prilika popolne izobrazbe. Zato ni brezpomembno načelo, da se po dovršeni učni dobi poedinca preizkusi. S tem posamezni novinec dokaže svoje zmožnosti ter prepriča poveljnika, kakor ostalo moštvo, da v nobenem oziru ne zaostaja za njim in ne bo v spodtiko in nadlego, ako se ga prideli izkušenemu moštvu. Pri takem postopanju odpadejo vsi pomisleki, zakaj člane druži medsebojno zaupanje in ljubezen, kar je prvi in poglavitni pogoj vspešnega in nepristranskega društvenega delovanja. Vežba naraščaja. (Dalje.) D. Vaje z mehanično (Magirusovo lestvo. I. Na s t o p in uravnava. Vaje z mehanično lestvo dela četar in vrsta šestih gasilcev. Cetar postavi se 2 koraka na levo od konca ojesa s čelom proti lestvi in poveljuje: »K lestvi nastop — v red!« 1 1 - 05 — I I In3 Nato povelje postavi sc vrsta s sredino tri korake za lestvo s čelom proti lestvi. Nastop se mora, kakor pri vseh drugih vajah, hitro in tiho izvršiti. Vrsta se takoj in brez povelja uravna po sredini vrste. Na povelje: »Desni in levi krajnik v za d !« desni krajnik stopi za svojega soseda na levi strani in levi krajnik za soseda na desni strani. V tej tvorbi stoječe gasilce odšetje četar od 1 do 6, kakor pri vaji z navijakom, in kakor kaže slika. Odštevši gasilce se vrne četar na svoje mesto k • sprednjemu koncu ojesa in veli: »K lestvi hodoma — p o h o d !« Vsi gasilci karakajo na to povelje, in sicer: številka 1 k sprednjemu levemu kolesu, številka 2 k sprednjemu desnemu kolesu, številka 3 k sredini lestve na levi strani, številka 4 k sredini lestve na desni strani, številka 5 za levo zadnje kolo in številka 6 za desno zadnje kolo. Na povelje: »Zgoto -vit !« napravijo vsi gasilci obrat proti lestvi. Na to številka 1 iztakne iglico velikega ojesa, številka 2 pa iztakne oje ter je položi pod voz. Ko je položeno oje pod voz iztakne številka 1 iglico malega ojesa, številka 2 iztakne malo oje ter je zatakne v ležišče velikega ojesa, številka 1 pa je zagozdi z iglico. Številka 2 zavre potem še kolesno zavoro na sprednjem koncu voza. Ko je pritrjena zavora, številka 1 in 2 pritrdita oporne vzvode nad sprednjo osjo, vsak na svoji strani. Številka 3 in 4 odvežeta kolesci opornih vijakov nad sprednjo osjo, vsak na svoji strani, in podložita s podlogama zadnji kolesi, številka 3 spred, številka 4 pa vzad. Številka 5 odveže jermen na lestvi vrh sedeža ter ga priveže na najbližji lestveni klin, številka 6 dvigne in prisloni sprednji sedež na trikot. Na to številka 5 in 6 pritrdita še oporne vzvode nad zadnjo osjo, vsak na svoji strani, ter se prepričata o pravilni stoji lestve. Nihalo iujjst?|EfjA 7 -ofjos ou|iap.kI ozujjocI umu ofso ofupnz ptui ravnalom dvigamo lestvo na eni ali drugi strani v pravilno lego. Na povelje: »Lestvo — dvig nit!« številka 1, 2, 3 in 4 napravijo obrat k sprednjima ročicama ter vrteč ročici dvigajo lestvo do zadnjega zoba, na velikem trikotu, potem pa jo spustijo na valjar, ki se za-skakuje v zobovje lestve. Lestvo raztezamo na povelje: »Lestvo — razteg nit!« Na to povelje številka 1 in 2 pritrdita oporni vijak nad sprednjo osjo ter stopita k drugi ročici, številka 3 in 4 stopita za drugo ročico ter vsi štirje vrteč ročico dvigajo lestvo. Številka 5 in 6 odpreta zaskok vretena s cevmi in odvijata v primerni napetosti cev. Zvonec na lestvi nam pove, kdaj smo dvignili lestvo do dopustne visočine. Z rahlim popustom ročic postavimo nogi. ali zaskoka lestve na lestveni klin. Številki 4 je pri dviganju lestve zlasjj še paziti na to, da se žica pravilno navija na svoje vreteno. Številka 5 in 6 se znova prepričata na nihalu o pravilni stoji lestve. 2. P 1 e z a 1 n e vaje. Preden pričnemo s plezalnimi vajami, postavimo gasilce pred lestvo s čelom proti lestvi in na to poveljujemo posameznim številkam: »Plezoma — gor!« Označena številka postavi se k lestvi, odpne kara-binar od pasu ter pleza na lestvo, dokler ne zazveni če-tarjevo povelje: »Postati — stoj!« na kar gasilec obstoji in se s karabinarjem pripne na lestvo. Raz lestvo plezamo na povelje: »Plezoma — dol !« Plezalec se odpne in spleza raz lestvo. Plezalne vaje delamo na signale s piščalko. Signal »pozor« (ti-taa) pomeni »Postati - stoj!« Dvakratni »pozor« (ti-taa, ti-taa) pomeni »Plezoma - gor!« Trikratni »pozor« (ti-taa, ti-taa, ti-taa) pomeni Plezoma - dol!« Ko plezalec odskoči raz lestvo, si zopet pripne ka-rabinar k pasu in se vrne na svoje mesto v red. Na lestvo moremo postaviti hkratu največ tri plezalce: prvega vrli lestve, drugega pod ledino lestve, vrh trikota, in tretjega v oznožje lestve. Razvrstitev na lestvo postavljenih gasilcev zmenjamo na povelje: »Plezoma — gor!« (ti-taa, ti-taa). Na to povelje se odpno vsi plezalci in vrhnji plezalec pleza dol, srednji in spodnji pa ostaneta na svojem mestu, dokler jih na lestvi ne sreča vrhnji plezalec, in šele potem plezata do naslednje stopnje. Ko je odskočil prvi plezalec raz lestvo, postavimo naslednjo številko kot spodnjega plezalca v oznožje lestve. Na povelje: »Plezoma — dol!« (ti-taa, ti-taa, ti-taa) se odpno vsi plezalci in splezajo raz lestvo. Kolebanje na lestvi ali drugi vratolomni poskusi sc nikdar in nikomur ne smejo dovoljevati. 3. P o 1 o ž i t e v lestve. Preden lestvo položimo jo najprvo skrajšamo za kolikor smo jo raztegnili. Na povelje: »Lestvo — skra t i t!« številka l, 2, 3 in 4 stopijo na svoje mesto k drugi ročici ter jo najprvo dvignejo, da zvonec zazvoni, potem pa jo počasi spuščajo v svojo lego. Številka 5 in 6 pa navijata cevi na vreteno. Lestvo položimo na povelje: »Lestvo — polo žit!« Številka 1, 2, 3 in 4 stopijo na svoje mesto k prvi ročici, ter lestvo z ročico dvignejo raz valjar ki ga številka 3 in 4 preložita za drugi trikotovi kljuki ter jo spuščajo v svojo lego. Na povelje: »Za odhod — zgoto vit !« številka 2 iztakne malo in zatakne veliko oje, številka 1 na pri tem iztika in zatika ojesni iglici. Številka 3 in 4 od- vijeta oporne vijake, odmakneta oporne vzvode nad sprednjo osjo, privežeta kolesci opornega vijaka ter naložita podloge izpod koles. Številka 5 in 6 odmakneta oporna vzvoda nad zadnjo osjo vsak na svoji strani in številka 5 poleg tega zveže lestvo z jermenom, številka 6 pa položi sedež v svojo lego. Ižvršivši vse to se vsi gasilci postavijo na svoje mesto k lestvi s čelom naprej. Na voz sedamo na povelje: »Na — voz !« Številka 5 in 6 sedeta na zadnji, številka 3 in 4 na sprednji sedež, številka l in 2 pa stopita na ploščo tik sadežev ter se primeta z rokama za lestvo. »Raz — voz!« vsi gasilci skočijo raz voz ter se postavijo na svoje mesto k lestvi. Od lestve odkorakamo na povelje: »S čelom — v z a d !« potem: »Hodoma — po h od !« dalje: »S čelom — spred !« na to: »Desni in levi krajnik — vred !« in: »Raz h od !« na kar gasilci zapuste svoja mesta. Društvene in župne vesti. Gasilska župa novomeška jc imela dne 21. julija t. !. j v Novem mestu svoje zborovanje. Pri zborovanju so bili prisotni tovariši Jakob Prezelj iz Novega fnesta, Josip Glavan iz Potiikev, Martin Potočar iz Mirne Peči, Josip Zupanc iz Toplic, Josip Zupančič in Ivan Malenšek iz Trebnjega in zastopnik »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem« tov. Fran Barle iz Ljubljane. Ker je bila gasilska župa novomeška vsled vojnih razmer brez načelnika in podnačelnika je zborovanje otvoril in vodil tov. Barle. Tovariš Barle je otvo-rivši zborovanje poročal o doslejnem delovanju gasilske župe novomeške ter predlagal takojšnjo sklicanje občnega zbora, da se izvoli predsedstvo in odbor. Po živahnem razmotrivanju notranjih društvenih razmer in gasilskih zadev vobče je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki je prevzel nalogo čitnpreje sklicati občni zbor. V odbor so bili izvoljeni tov. Prezelj, Malenšek, Glavan, Potočar in Zupanc. Občni zbor se je baje že vršil toda o tem še nimamo poročila. Odlikovani gasilci. Tik pred razsulom avstro-ogr-ske armade in pred razpadom Avstro-ogrske monarhije so dobili za zasluge pri prevažanju ranjencev in bolnikov odlikovanja: a) srebrno svetinjo z vojno dekor a c i j o : Krati Kavčič iz Ljubljane, Ivan Koleša iz Ljubljane, Ivan Košiček iz Ljubljane; b) b r o n a s t o svetinj o z v o j n o de k o r a c i j o : Ivan Gerbei iz Kranja, Ignacij Šumi iz Kranja, Ciril Rcsch iz Kranja, Josip Havelka iz Krškega. Matija Legan iz Toplic. v Spomladi letošnjega leta dobil je tov. Matija Petrič, načelnik gasilsek župe postojniške, zlat zaslužni križec. Prevažanje ranjencev in bolnikov. Med vojno je 9 gasilninih društev, ki so bila združena v »Slovenski deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem preskrbljevalo prevažanje ranjencev in bolnikov. Največ ranjencev in bolnikov jc prevozilo Ljublj. prostovoljno gasilno in reševalno društvo, in sicer 1,050,434, gasilu:) društvo v Kranju: 5651, na Bledu: 1498, v Stražišču: 1009. v Toplicah: 696, v Zagorju na Savi: 502, v Litiji: 115, v Krškem: 56; gasilno društvo v Ilirski Bistrici ni vposlalo poročila. Te številke so vzete iz poročil, ki so došle do 31. julija 1918 osrednjemu odboru Rdečega križa. Gasilstvo in vojska. Glasom došlih imenikov gasilnih društev so padli junaške smrti: G k s. društvo Ljubljana: Muška Ferdinand, Puhar Fran, Zajc Ivan. G a s. društvo v Borovnici: Mave Ivan. Gal. društvo v Dravljah: Škander Ivatr, Breceljnik. Fran. Žirovnik Fran, Černivc Fran. Kregar Ivan. G as. društvo v Bevk a h : Korenčan Fran, Jeraj Anton, Petkovšek Jernej, Potočnik Josip, Jeraj Valentin, Celarc Josip, Keržmanc Janez, Korenčič Janez, Buli Josip, Keržmanc Janez, Setnikar Fran, Rizi Anton, Gostiša Janez. G a s. društvo v Ž a b n i c i : Zakotnik Peter. Biček Janez, Šifrer Anton: G a s. društvo v Sori: Kokalj Fran, Svoljšak Fran, Jesenko Jurij, Zevnik Alojzij, Dolinar Janez. G a s. d r u š t v o v G b d e š i č n : Kuralt Fran, Jugovič Peter, Starman Lorene, Čarman Fran, Hafner Janez; G a s. društvo v Mojstrani: Orehovnik Ivan, Hlebajna Martin, Polda Jakob: G a s. društvo v P o d k o r e n u : Benet Ivan, Gregorič Alojzij, Hirbar Alojzij. Hlebajna Andrej, Cuznar Fran: G a s. društvo v R a d o v Lj i c i : Kavčič Pavl, Pirc Matevž. Globočnik Andrej; G a s. društvo v Dol. Logatcu: Mihevec Ivan, Černe Jernej, Carli Jernej, Gosar Josip, Mihevc Ivan: O a s. društvo v O o r. L o g a t c u : Junc Ignacij: G a s. društvo v Toplicah: Medic Karl, Zupanc Miha, Markovič Fran: Ga s. društvo v Dragatušu: Svetic Fran, Kompfel Miko, Likevič Alojzij: Ga s. društvo v Krškem: Šiško Ivan, Brinove Ivan: G a s. društvo v Vrbljenah: Grmek Alojzij; G a s. društvo v Dupljah : Jeraj Fran, Ahčin Andrej; G a s. društvo v Zagorju ob Savi: Steiner Matevž, Jelenko Josip, Marušek Janko: Ga s. društvo v Mengšu: Žerovnik Ivan, Robida Fran. Razne stvari. Josip B. Hubalek. Češko gasilsko zvezo je zopet zadela bridka izguba. Dne 27. avgusta 1918 je v Češki Tre-bovi umrl eden najdelavnejših in najmarljivejših gasilcev, umrl je tov. Josip B. Hubalek. Rajnik je bil eden onih, o katerih se more reči, da niso imeli neprijatelja, bil je zlata duša, in vtelesena vljudnost, kakršne ne najdeš z lepa. Bil je vsestransko delaven in vsak posel, ki mu je bil poverjen, je vršil do pičice natančno; gasilsko orodje in opravo je poznal do najmanjšega vijaka. Josip Hubalek je bil ravnatelj deške meščanske šole v p., izvršujoči namestnik staroste in predsednik tehnične komisije češke gasilske zveze, namestnik predsednika tehnične komisije Združenja slovanskega prostovoljnega gasilstva, deželni gasilski nadzornik, starosta gasilske župe ustechotrebovske, starosta in častni član prostovoljnega gasilnega društva v Češki Trebovi, odbornik gasilske vzajemne zavarovalnicev Pragi, imetnik zlatega zaslužnega križca s krono, častnega znaka II. r. Rdečega križa z vojno dekoracijo i. t. d. član'občinskega zastopa, različnih čeških društev, priznan pisatelj gasilski itd. Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev je o smrti dobila brzojavno obvestilo in brzojavno izrekla sožalje češki gasilski zvezi. Odlikovan na 38 razstavah z zlatimi in srebrnimi svetinjami. Na gasilski razstavi v Pragi 1. 1903 s srebrno svetinjo in diplomo. Na mednarodni gasilski razstavi v Petrogradu 1912 z diplomo trgovskega in obrtnega ministrstva. V. I. StratUek, Vys. Myto, kraljevine Češke. Prva vzhodnočeška tovarna požarnih, motornih in ročnih brizgalnic, modernih črpalk, gasilskega orodja, livarna železa in kovin. Pristen češki strokovni zavod! Brizgalnice parne, bencinove, električne in avtomobilne, najlepših in priznanih izdelkov. Ročne, četvero' kolne in dvokolne brizgalnice. Normalne brizgalnice. po predpisu Z. U. H. J. mr Novosti: mm Motorna brizgalnlca z brzobežnim visokokotlakim črpalom, velikanski učinek z veliko prihranitvijo H. P. sile. Patent priglašen v vseh državah! — Brizgalnlca z obojestranskim sesalom in metalom, s kratkim dvigom, lahko gonjo, vse preizkušene po razumnikih sl. Z. U. H. J. — Berglaste brizgalnice, izvrstnega sestava, najlepši, po strokovnjakih vsestransko priporočen izdelek. Več kot 2000 komadov v polno zadovolnost v rabi. — Irofori In vrtne brizgalnice. Navijakl In vozovi za moštvo in orodje. — Lestve in vsa druga ple- moštvo: čelade, delavna obleka, rogovi, trobke, piščalke, vrvice in znaki. — Pripomočki proti dimu, svetilke in razsvetljevalna priprava z elektriko in acetilenom, priznana po tovariših. — Garancija za dobro blago. — Solidna postrežba. — Ceniki na prošnjo brezplačno in franko. — Vsestransko pohvalno priznanje in priporočilo. Plačilni pogoji po dogovoru — ugodni. Šestletna garancija. Tovarna brizgalnic in gasilskega orodja Dovršeni izdelki, elegantna oblika, brezhibno, zanesljivo delo. Tudi vsakovrstne brizgalnice za ročno gonjo, priznano neprekosljive patentirane odkladalne Koebejeve brizgalnice, vsakovrstno gasilsko orodje, sanitetno orodje in lestve moderne in brezhibno izvršene. Založil odbor Zveze kranjskih gasilnih društev na Kranjskem, Na|vel|a slovenska hranilnica: lin raiita mii Ljubljana, Prešernova ul. 3. j je imela koncem I. 1916 vlog . K 55,000.000*—-, hipotečnih in občinskih posojil „ 33,000.000* , rezervnega zaklada . . . . ,, 1,500.000* , Sprejema vloge vsak delavnik in jili obrestuje po večje in nestaine vloge po dogovoru. Hranilnica je popil» varna in stnji pod kontrolo ■■■■■ c. kr. deželne vlade. m us Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5 '/■» °U obrestim in proti najmanj 1 °/0 oziroma % odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. ■ Mat. Gerber-ieva ■ m (Ana Gerber) H ■ ■ | Knjigoveznica, zaloga slovenskih moli- j S tvenih in povestnih knjig, prodaja raz- | i nega risalnega in pisalnega orodja in | šolskih potrebščin. m m Kongresni trg št- 4. Ljubljana. C. kr. privatna ^ zavarovalna družba 1VSTBIJSHIFEIIKS HI »III. Vplačana delniška glavnica: 8,000.000 K. Družba zavaruje: a) proti škodam, povzročenim po požaru, po streli, po parni ali plinovi razstrelbi, kakor tudi povzročenim po gašenju in podiranju poslopij, izpraznenju na stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih in premakljivih stvareh vsake vrste, trgovskih zalog, živine, gospodarskega orodja in gospodarskih zalog; b) proti požarnim Škodam in streli med žetvijo na polju in travnikih, na kupih ali skednjih ; c) proti škodam vsled slučajnega ubitja šip in zrcal; d) proti škodam vsled prevažanja blaga po suhem in po vodi; e) proti škodam, povzročenim vsled tatinskega uloma in tatvine v zaprtih in odprtih prostorih ali enakih prigodkih. Pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, Sodna ulica št. 1.