701 • let. 62, 3/2025 PRIKAZI, RECENZIJE Francis FUKUYAMA LIBERALIZEM IN NJEGOVE TEGOBE Prevedel Andrej E. Skubic Ljubljana: Beletrina, 2025, 147 strani; 27,00 EUR (ISBN: 978-961-298-321-5) Francis Fukuyama se v delu Libera- lizem in njegove tegobe loteva obrambne reinterpretacije klasičnega liberalizma v času njegovega razkrajanja pod priti- ski z leve in desne. Knjiga je zasnovana kot analitičen pregled idejnih temeljev liberalne misli, njihovega zgodovin- skega razvoja ter sodobnih izzivov, ki jih postavljajo neoliberalne ekonomske politike, kulturne vojne, avtoritarni populizmi in digitalna transformacija družbe. Temeljno izhodišče avtorjeve- ga zagovora je prepričanje, da je libe- ralizem kljub notranjim protislovjem še vedno najboljši okvir za ohranjanje pluralnih demokratičnih družb. Kljub temu da avtor tematiko raz- členi po posameznih problemskih sklo- pih, med katerimi izstopajo vprašanja zgodovinske utemeljenosti, ekonom- skega upravljanja, kulturnih napeto- sti in tehnološkega razvoja, ostaja teza dosledno zavezana iskanju ravnovesja med svobodo in odgovornostjo. Fu- kuyama prepleta te razsežnosti z anali- tično natančnostjo ter tako pokaže, da so današnje tegobe liberalizma rezultat odmika od temeljnih načel, ne pa nji- hove inherentne neučinkovitosti. Zgodovinski temelji liberalizma za- vzemajo ključno mesto v prvem delu knjige. Fukuyama liberalizem oprede- li kot politično filozofijo, ki postavlja dostojanstvo in svobodo posameznika v središče družbene ureditve. Njegova zgodovinska izgradnja, od reformacije in razsvetljenstva do sodobnosti, teme- lji na prepričanju, da so posamezniki avtonomni nosilci pravic, katerih za- ščita pred arbitrarnimi posegi države ali večine je temelj legitimne oblasti. Avtor poudari pomen teh pridobitev za oblikovanje modernega pravnega reda, institucionalne stabilnosti in demokra- tične vladavine. V sklopu, posvečenem ekonomskim vprašanjem, Fukuyama obravnava zla- sti vzpon neoliberalizma, ki ga obrav- nava kot odklon od klasične liberalne misli. Kritično analizira razgradnjo re- gulativne vloge države, finančno dere- gulacijo in pretirano zanašanje na tržne mehanizme. Po njegovem mnenju so te politike pripomogle k povečani neena- kosti, zmanjšale vlogo države pri zaščiti skupnega dobrega in spodkopale zau- panje v institucije. Fukuyama opozarja, da brez premišljenega institucionalnega okvirja in zmerne državne intervencije liberalne ureditve ne morejo ostati dol- goročno stabilne. Kulturna razsežnost sodobnih kriz liberalizma je razdelana skozi razpra- vo o identitetni politiki. Fukuyama opozarja, da je poudarjanje kolektiv- nih identitet na račun univerzalistič- nega razumevanja pravic prispevalo k fragmentaciji družbene kohezije. Tak- šna partikularizacija, čeprav pogosto utemeljena v zgodovinskih krivicah, po njegovem mnenju ogroža osnovno liberalno predpostavko – enakost po- sameznikov ne glede na pripadnost. Prav tako zavrača desničarske kritike, 702 TEORIJA IN PRAKSA ki liberalizem obtožujejo moralnega re- lativizma in razgradnje tradicionalnih vrednot, ter poudarja potrebo po ohra- njanju skupnega normativnega okvira. Poleg zgodovinskih, ekonomskih in kulturnih razsežnosti Fukuyama obravnava tudi sodobne tehnološke izzive. Posebej izpostavlja vlogo digi- talnih platform in algoritmov pri obli- kovanju javnega diskurza. Tehnološke korporacije, ki nadzorujejo tok infor- macij, so po njegovem mnenju nova vr- ste grožnje liberalnim načelom odprte družbe. Manipulacija z informacijami, nadzor nad podatki in algoritmična personalizacija vsebin spodbujajo pola- rizacijo in zmanjšujejo zmožnost racio- nalne javne razprave. Fukuyama poziva k večji transparentnosti, demokratič- nemu nadzoru in regulaciji digitalnih okolij kot nujnemu koraku za zaščito demokratičnega procesa. Rešitev, ki jo Fukuyama ponudi, je normativna krepost zmernosti. Zmer- nost opredeljuje kot zmožnost vzdr- ževanja ravnovesja med svobodo in odgovornostjo, med individualnimi pravicami in družbeno kohezijo. Za- vzema se za politično kulturo, ki spod- buja dialog, kompromis in spoštovanje institucionalnih pravil igre. S tem zavr- ne tako tržno radikalizacijo kot kultur- ni ekstremizem ter zagovarja prenovo liberalnih principov skozi krepitev dr- žavljanskih vrlin in zavezanost skupne- mu dobremu. Knjiga se konča z opozorilom pred iluzijami alternativnih političnih mo- delov, kot so avtoritarni režimi ali tehnokratski populizmi. Fukuyama priznava, da liberalizem ni brez po- manjkljivosti, a vztraja, da gre za edi- ni sistem, ki omogoča trajno sobivanje različnih svetovnih nazorov na osnovi enakopravnosti in pravne zaščite. Knjiga je napisana v dostopnem, a argumentacijsko natančnem jeziku. Njena vrednost je predvsem v tem, da ponuja trezno refleksijo o razmerah in možnostih liberalne demokracije v obdobju, ko so temelji te ureditve pod vprašajem. Čeprav ne ponuja dokonč- nih rešitev, prispeva pomemben glas k razmisleku o prihodnosti političnega sožitja v pluralnih družbah. Fukuyama z jasno strukturo in zgodovinsko-fi- lozofsko podkrepljenostjo argumen- tov ponuja utemeljeno obrambo libe- ralizma kot idejne in institucionalne podlage demokratičnega sožitja v 21. stoletju. Njegova obravnava tehnolo- ških vprašanj je med bolj prepričlji- vimi deli knjige, zlasti v analizi vpliva digitalnih platform na polarizacijo in oslabitev javne razprave. Fukuyama se zavzema za večjo preglednost in regu- lacijo tehnoloških korporacij, vendar ostane znotraj klasičnega razumevanja svobode govora. Ob tem izpusti glo- blji razmislek o tehnološkem posegu v človekovo zasebnost ter komodifikaciji človeškega vedenja, kar bi dopolnilo njegovo obravnavo v kontekstu sodob- ne digitalne ekonomije. Omejitve knjige izhajajo predvsem iz njene dosledne zavezanosti liberal- nemu okviru. Fukuyama se kljub kri- tičnosti ne poda onkraj teh okvirov, s čimer ostaja znotraj varnega prosto- ra liberalne idejne tradicije. Rešitev v obliki zmernosti je sicer normativno smiselna, a se zdi nezadostna glede na razsežnosti sistemskih izzivov, kot so geopolitične napetosti, vpliv finančnih trgov, okoljska kriza in fragmentaci- ja mednarodnega prava. Prav tako se 703 • let. 62, 3/2025 knjiga ne dotakne globlje kritike empi- rično-znanstvenega modela zahodnega mišljenja, ki pogosto zanemarja tisto, kar presega izmerljivo in racionalno. Kljub tem pomanjkljivostim knjiga ponuja pomembno izhodišče za raz- pravo o prihodnosti liberalizma. Njena uporabnost je predvsem za oblikovalce politik in raziskovalce, ki jih zanimajo zgodovinska dinamika liberalne misli in njeni sodobni izzivi. Hkrati pa avtor, morda nenamerno, nakaže tudi filozof- ski zastoj trenutnega modela politične racionalnosti – kot da liberalizem sam ne ponuja več novih odgovorov, temveč vztraja pri obrambi starih rešitev. Prav ta slutnja končnosti utegne spodbudi- ti nadaljnje teoretske premisleke, ki bi presegli Fukuyamov okvir. Lucija VULC