[obi. k. k. Hofbibliothek, Wiea V Gorici, 7. decembra 1876. „SoCa" izhaja vsafc Cetvrtek in velja s po&to prejemana ali ˇ. Gorici na dom po&ljana: Vse Ieto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,,jpo-slanicah" se placuje za navadno iristop-no vrsto: 8 kr, Le se tiska 1 krat 7 .. it » » 2 „ » i> i, » » 2 i, Za ve6e crke po prostoru. Posamezne Stevilk* s-^bivajo pe 10 Boldov v Gorici v tobakarnici y go-sposki ulici blizo „treh kron", — t Trstu v tobakarnici „Via della ca- Naro&nina in dopisi naj se blago« voljno posiljajo pod naslovom: Viktor Dolencc v Gorici. — Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran. kujcjo, — Delaleem in drugim nepre* moznim so narofniuazniia, akoit ogla-se pri uredni&tvM. Glasilo slovcnskega politienega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. NaS notranji polozaj. J Uze wfkrat smo povdarjali na ti»m mestu, da dualizcm uima v sebi tukih korenin, ki hi dajale dr-zavi ono trduo podlago, katero potrebuje vsako dru-htvo, fa* Imh'o vrlo razvijati se na korist colokupnosti. Avstrija boleha uzV eclo desetlotje na pnsledicah dua-lizma in vsaki cas bati se je jako nevarnu kri/.e. To nam dokazuje prav douasnji polozaj. Ogri uaturcc* zahtevajo, da se dualizem izvr.si popolnoma; oni no-fcjo vcft z nami uob<>i;<> zveze; njim grc v prvi vrsti za Ogercko. za Avstrijo sc U* (oliko ztnenijo, kolikor je to potwbno tijihoviiu interusom, to je kolikor jo potri'bujejo za zlajsanje brcmen. Ogrska politika je popolnoma cgoisticiia in izkoristujcjpolozaj, v katcrcga so nas spravili ustavoverci. Ti zadnji so namrec z Ogri ttf pravili pogodbo, da jhu pomagnjo k doscgi sc-paratisticuih namei* proti tnnu, da jib zadnji pusto go.spodariii takraj Litaw. Zcdinili so se, kako bodo razdtdili medvedovo kozo, Kako bodo iz Slovanuv 11a-pravili si pliu'ujoto in iiiolweV sluge. A groh w mas-fiujo, gotovo prchitro pili so za imulviuiovo kozo ti najvciU nacprotniki vsegu. kar je slovansko, kujti zdaj ko stojimo pn'd vpiasanjem ponovljonja ogorske pogodbo, stojimo tudi po prcteku brzih 10 let, katera doba je v zivcnju narodov le tronutck, prod takinii tezavami in zni»'*njavaini, da nij skoro vW: misliti na koiK'luo i>oiaviiuvo in du je postala taka kriza, ki bo tirjala odstop ali na^ega ali pa ogcrckrga ministcrstva. Ogri tirjajo iiamroC razdvojonju narodne banko v zmislu dugovuruv obeh ininistcrstev, ogcrskcga in 11a-5t'ga. a te dni je l>il na Dunaji shod u.stavovi'rnih po-slancev. katcroga sc je udele/.ilo ccz 180 udov omc-njene stranke in pri kaleiem sc je sklenilo, da usta-voverci ne bodo nikoli privolili v ono osnovo. Vsled tega so iz Dnnaja telegrafovali v PcSti navzoeuirna nunistroma Dopretisu in Lasserju, katera sta se udelezila scje obojih niinistrov, kateri je pred-scdoval sam ccsar. A tudi ta jako vazna seja je o-stala nckda brez uspeha in najbrze bode cesarjevo posredovanje uplivalo sij na to. da Ogri zdaj. ko je A\>trija v jako delikatnem polozaju nasj)roti vesenju orijentalnega prasmja. nekoliko odjfiijajo in da piide do kacega le zacasnega resenja bankinega [nas'inja in morda celo ilo samo kratkega podaljsanja ogerske na-godbe. S tern pa ostane odprta rana in prcdno bo LISTEK Jurdiceva „slovenska knji^niea." |V. zvezek: Zupnik Wakefieldski. sPovcst", pravi Got he dalje (str. 384.) ?Vodi takcga mo2a na njegovera potovanji skozi veselje in terpljenje. Od strani do strani zanima nas bolj nje-ni razvitek, ker skiepa popolnem naravne in navadne razmere s cudovitimi in redkimi. To ravno versti to povest med najbolj§e romane, ki so bili doslej spisa-ni. Razea tega ima ta roman §e veliko prednost, da je popolnoma nrarsten, da je celo kerstoski v pravem Cistern pomenu te besede. Predofiuje namrec\ kako je obdarovana dobra blaga volja, ki se stanovitno derzi pravice; sprifiuje neomabljivo zaupnost v boga in ko-nefino zmago blagega nad hudobijo,—in vse tospricu-je brez najmanjse svetohlimbe in neslanosti. Teh na-pak je pisatelja varoval olikan duh, ki se tu povsodi ka2e kot ironija. Tako nam to delce ponuja toliko mo* drosti, kolikor ljubeznjivosti. Spisatelj doktor Goldsmith brez dvombe dobro pozna elovelko ^ivljenje, njegove dobre strani, pa tudi njegove napake." BLehko si mislim (pravi Gdthe na str. 385.), da moji dtatelji poznajo to povest in se je dobro spo-minjajo. Kedor sliii tu pervikrat jo imenovati in ke-dor bode napeljan, da jo znova Cita, oba mi bodeta -J-1- hvalo/— Tako |e ule leta 1811 pisal G0- Dopisi. V Gorici 29. novembra. (Beseda v goriSki B-talnici, — Slavec. — Prepu* mcj ltalijani. — N6kaj za ohranitev slovenske uarodnosti.) Zadnja beseda v goriSki ditalnici v saboto due 20. t. m. nij bila posebno moeno obiskana, a program jako zanimiv. Kar se tiee petja, je nas zbor sopet pokazal, kaj zamorejo dobri glasovi pod krepkim vodstvom. Hajdrihov zbor „Jadransko morje" je tezka, pa prav lepa kompozieija in na§i pevci so jo tako peli, da so obCinstvu poka-zali vse njene krasotc. Samo nek basist, ki navadno rad kritizuje, „zbucala je par taktov pred drugimi pevci, kar pa nij motilo obfiinstva. To naj bode nje-nm in tudi kakemu dnigemu v poduk, da je treba skuSnje pridno obiskovati. „Dija§kaa je §la krepko in tofno. NajveC cfckta pa je napravila za na§e obdin-stvo popolnoma nova Ma§kova pesen „Pri zibeljki", katero so morali na§i pevci po burnem aplavzu po- the, gotovo veljaven soditelj 0 takih s t v a r e h. Armiu Hettner v Draidanih, eden hmed pr-vih sedanjih nemSkih kritikarjuv in lepoznancev, govo-ri v svojej temeljitej zgodovini angle^kega siovstva (Die englische Litteratur von 1660—1770, I. str. 463.) 0 tej knjigi tako-le: ^Razen Robinson Crusoea pae" nij nobena angle-Ska knjiga bolj priljubljena in bolj razslrjena kot je Zupnik Wake field ski." BKedo ga ne pozna in ne ljubi blagega in krepo-stnega pridigarja na kmetih, ki svojega neomah-ljivega Jjudoljublja in svoje verne zvestobe proti kre-posti nikdar ne zataji, zataji jih tudi ne, ko mora preterpeti najzopernejSe re(i od ljudi in skusiti naj-te2avnej§e izkuSnje ? Kedo ne pozna in ne ljubi njegove dobre, nze uckoliko bolj posvetne 2ene, njego-vih lepih hfieri, Olivije in Sofije, in njegovih sinov, junaSkega Jurija, krasnega Mojzesa, ki se po izgledu oeetovem odlikuje po svojej nedoHnosti in svojem terdnem zaupanji v boga, ob kratkem, kedo ne pozna in ne ljubi vso krasno rodbiuo do Dika in Bila, malih ljubljendkov o^etovih?8 Enako sodiMorie Carrie re, glasoviti lepozna-nec v Monakovem. Ta pi§e (v Die Kunst im Zusa-menhange der Culturentwicklung und die Ideale der Menscbheit V. Band: Das Weltalter des Geistes im Aufgange, str. 73.): „Zdru^ene nahajam najboljSe last-nosti Richard son a in Fielding a v knjigi, ki se po obsegu in pojmu versti za njima, a najljubkej-se zdruiuje rodovinsM duh ednega s humorjein dru- navljati. V gospodu pi. Furlaniju, ki je ia vefier pr-vikrat v goriSki fiitalnici nastopil kot deklamator, za-pazili snio jako sposobno inoL za nad fllovenskl Oder. Posebno hvaUizni pa moramo biti gostinji iz Vipavo, gospodiCni Luizl Dolcnjeevi, ki je jgrala prelepo in tetfko fantazijo „v prognanstvu" s tako sprctnoayo in obfiutljivostjo, da smo jo kar obSudovali in da jo po vsej pravici smemo imenovati mojsterco na glasoviru, To gospodicno smo sli§ali in pohvalili u«o pred 3 leti; a Co jo uze tistikrat pobro igrala, preprifiali smo bo, da jc po tistem casu fio dosti naprodovala, S tern smo na kratko popisali zadnjo besedo v Citalnici, s katero je zaCela Cezzimska zabavna sezona. Menimo, da je tudi mladina, ki je po bcscdi rajala do jutra, zadovoljna so zacetkom iu da bode v prill, lctu naSa citalnica prav tako s'.ivela zarad krasnih zabav, kakor je slovela 2 zadnji leti. NaSi goriSki ltalijani so si mocno v lasoh zarad posl.iiica dr. Pajcrja; Isonfiovci napoli so natural! vse ;.i!o, da bi bili Pajcrja vrgli v volikem pofiestvu; a nij Slo in zarad tega zdaj „Isonzo« sopet prinafia dolgo iilipiko pa nut ottta to, da jc v Solskem svctu glaso-val za vpeljavo ncmfikega podufinega jezika v srednje sole itd. Ker pa jc dr. Pajcr zdaj dosegel svoj na-men, se malo brig- za vse to morda tudi opraviceno natolccvanje. Italijansko liberalno stranko stw^no je* zi, da je pri zadnjih volitvah v del zbor prodrlo nre-veC vladnih kandidatov. ? tem obzira so Italpni dosti na slabSem, nego mi, in Se se prav nam morda kedaj posreCi, da bcto povsod volili samo neodvisne in odlo6nc narodnjake, se to Italijanom te2ko kedaj posreui, Vlada pri nas ne bi si niti upala postavitl svojih kandidatov, ko ne bi imela na svoji strani par mo/ narazpolganje,ki so slovenskemu narodu uie ko-ristili. Proti nam Slovencem tudi vlada ne sme tako postopati iz razticmh razlogov in fiudno je, da se nij §e zdaj vlada odlocila za to, da tudi ona brani slo-venstvo tukaj na meji Italije, od kder Avstriji pri vsej zunanji prijaznosti preti vedna nevarnost. Ker smo u^e pri tern razraiSljevanji, naj naSim narodnim iu morda tudi vladnim krogom podamo v prevdarek nekatere nepriltfnosti in krivice, ki se godo otrokom slovenskih stargev v Gorici. Vsako leto se v Gorici naseli mnogo Slovencev, ki se ozenijo tudi s6 Slovenkami; veCinoma so ti ljudje obrniki, mali zega, menim namreC lupnika Wakefieldskega. Goldsmith, spisatelj te knjige, se je med soverst-niki odlikoval kot kritikar in zgodopisec; ta njegov roman pa mu zagotovlja neumerjocnost ter je ciez sto let §e tolikauj razSirjen in priljubljen ditate-ljem, kakor jim je bil priljubljen, ko je pervikrat pri-§el na svetlo (1766). Res da dejanje ni posebno iz-verstno izmi§ljcno ter je semtertija cel6 nekoliko ne-verjetno in pretirano a podobica Supnikove hiSe je tako pozivljiva, vsi znaiaji so sebi primerno kaj vestno in naravno naslikani. Dobra blaga volja, ki se neprestano der^i pravice in postenosti tor je na zadnje obdarovana, podeluje celej povesti kaj terduo podlogo. SnieSne maleukosti, ki se pokazujejo na krepostnih in plemenitih osobah, so 2 micno odkrito-ser6nostjo vpletene v ginljive razmere in dogodbe; vendar pa vse to nikdar ni pretirano. Prav primer-no je Johnson pesnika in prijatelja svojega proslav-ljal, „da je imcl enako moC izbuditi smeh in jok in da je bil raili vladar iloveSkemu sercu." S temi be-sedami se M. Carriere spominja nagrobnega naplsa Oliver Goldsmithovega. Prijatelji in Cestitelji njegovi so v Westmunsterskej opatiji pisatelju postavili spo-menik, na kteri mu je Johnson napravil nagrobnico: .....Sive risus essent movendi, sive lacrymae affec tuum potens at lenis dominatotS Po vsem tem bi bilo pac" od ve5 zbirati Se dru-ge price, kako so sodile 0 zVupniku Wakefield-skem. Zato ne navajam niti Tainea, najuSenej-§ega in najbistrejSega sedanjega francoskega poznate-ljaangleSkrga siovstva, W Alfred* Bougeault^ dolgo, priSlo bode do resnega razpora. Kriza ostane I torej permanently in ker nij s kerpanjem prav feisto nid dosezeno, smemo bit! gotovi, da se bodo na dua-lizmu razbila vsa modrost iiaiih ustavovercev. Danes jc uze vsak pametno misMi cldvek poznajoc nas po-lozaj priSel do prrpricanja, da smo blizo vaznih no- i tranjih in zuiianjih dogodkov. Da Avstrija posedo Bosno, predno pretoeeta dva meseca, o tern so v merodajnlh krogih posebno pa hrvatskih z najvefo odloftnostjo trdi, da pa bode to posedanjo oznanjevalo vazno notraivje premembe, o tern nij dvoma, kajti taka zunauja politika so no utrinja z osebami, katcre stojo nu krmilu in tudi ftedanja no-tranja na§a politika nij v soglasju s tern clnom. Mo-goCe je torej, da so zdaj zarad zunanje politiko luknja le provizortfno zakrpa; a dolgo no more trajati tako, posebno pa z ozironi na Hrvatsko, katcra bo pribod-njo leto tudi zahtovala od ogeruke vladc rovizijo na-godbo hrvatsko-ogrske. Ti 'mozjc, ki so zdaj na krmilu, najbrze nu bodo pi reSitvi no ogrokega, no jutrovega prafianja, drugi faktorji m k temu pokiicani I in zatorej moronio uzo danes red: kriza jo zacula in ostane v pennanenci; njc odstranjenje jo vpradanje i bliznjega casa. ________ I nosifi, se veckrat odtegnejo zakonom spolnqvanja svo- I jega posla ter izvcrsenja le na pol opravljajo. Se zgo- I di vet-krat, da vsaki pot. ko clovek pricakuje pisma, I ga ne dobi nikdar na dom, ker c. k. pismonose ga v I kakovej luknji puste dregim, naj ga oddajo.— Zgodi sn na ta nacra, da pisrao roma od Kaja do I Ticija in od poslednjega do Serapronija, predno a- I dresatu v roke pride. I Vprasam, ce bi bila kakova sila ali potreba, bi [ na ta nacin adresat ne mogel nemudoma spolniti ze- I lje v pismu navedene, ker ga m o pravem casu do- | bill — Ce pa nprai§a§ pismonoso, zakaj ti pismo na I doni ne prinese, odgovarja ti prav lakonicno: ze a§aj I riva (je reber): ze asaj fango (je blatuo) itd. Jez | si raisliin, vendar niste tako tiebnSni, da se rebri boji- I te;—tudi BcabaIIeritt niste, da bi se po blatu hoditi I ne mogii naufiti. Platani ste, evo vam dolznosti, na j dora pisma nositi.— Meni se takove nezgode veckrat prigode, da moram pisma dragod iskati. Naj se I to ko hifcro mogofe odpravi! V IV. razredu popolna I zmaga ,,Progresistovu; v III. dobili so po nosu; BPa- I triotiea" je 6 svojih na sedeze postavila. I Vreme imamo megleno in dezevno — in zdaj bi « bil prav primeren eas, da bi se teta Hbnrja* oglasila j in megleni pajeolan kam drugam pognala! W. | Iz teriaske okolice. 3. dec. (izv. dop.). Se nikoli ni bilo take agitacije zarad volitcv v trzaski mestni zbor nego letos. Progresova stranka zve^ta si zmage v mestu zacela je tudi po okolici riti. Te dni je po IV. okraju hodil oni zagrizeni sovraznik urnstva Edinost Monferra. okrajni naeelnik Sve-toivanski in zafosno tudi Kojanski, z enim magistrate j nim uradnikom in sta agitovala za nekega Itp&atto, I katerega ljudje navadno JSfor Vepi dei condolti zove-! jo in kteri je tudi z njima hodil in se kmetom ponu-jal. Ker pa v IV. okraju nij nic" opravil, se je pa sedaj, kakor slisimo, za kandidata v VI. okraju zoper g. Nabergoja postavil in si je neki v svoji douiaCi va-si tudi nekaj priverzencev priilobil. 0. Monferra-ja pa vprass»n:o, cemu se on v na$e zadeve vtika; ali on se ne ve, da knictje niso taki bedaki, da bi rau • vse verjeli, kar jiui pri litru kvasiV Njemu, katc-ri se je ze Ferlugove smrti veselil misle, da bo za njim v Iiojanu naeelnik postal, niu nuravnost povemo, da rojanski zrak nm ne bi bil eisto nic ugodneji, nego mu je Svetovanski, ker v tern kratkum casu, kar on sim zabaja, so ga llojanci ze dobro spoznali, ka» I kosen da je. Mozicelj ta ima svoj urad v krCmi I in veckrat se je ze primerilo, da je marsikteri, ki je kaj potreboval, v krcmi v prico drugih svoje zelje in potrebe moral razodeti. AH je to prav, bo vsakdo lehko sodil; le tisti, kterega je to doletelo, nij bil dovelj pameten, da nij kar naenkrat se zoperstavil in v obraz nm povedal, da on mora stranke spreje-mati v uradu in ne v kercmi. Iz Rojana, 28. nov. (Izv. dop.). Znano je uze, da IV. volilni okraj mestni, ki zastopa veculel male trgovce i posestnike slov. rodu. voli kandidate v mestni zbor, priporocnne od patrijoticnega drustva. Dru-stvo je publiciralo imenik svojih kandidatov v italijan-skem jeziku in zaukazalo plakate javno prilepiti na mestnih oglih. Veeidel slov. trgoveev i posestnikov zastopa ta razred volilcev; zategavoljo so Slovenci v Trstu bivajoei potrebi v okom prisli. da prilepo ime-na svojih kandidatov v slov. jeziku, ker oni sodelujo pri volitvah v mestni zbor skup'io s patrijotiko. Organ tukajsnih „progresistev" je kmalo zapazil ne-dolzne slov. listine, ter pricel iz njih norce briti. — Morate vedeti, da tako zvani nprogresisti" (bilo bi bolje regresiste jih imenovati), Se ni od tega dosti let, so imeli svoj lastni organ pod imenom nProgi'essou ; kmala revfieka ni bilo vc6 — skoro precej po porodu je nebal zivotariti; s takimi nafieli, kakor jih je on zastopa], mu je bilo nemogoce tu v Avstriji kaii pognati. Zdaj pa se je ta drubal poprijela „Tergesteow in v njem razodeva Ijudstvu svoje misli in nakane. II „nuovo Tergesteo" je §e slabSi od svojega prednika ter tudi njemu se bo zgodilo to, kar njegovemu sta-reinu o^ancu. Pravi Avstrije drzavljan zapazi koj v njem so-vraznika habsburgke dinastije; doLim pa gorkega ce-stilca Italije. On je Avstriji protiven in nevaren! Imena krajev, potokov, gora v okolici hoce silc ma polasciti: na primer: Opicina (Opdne), ker tu so stanovali stari OpiCi; Cologna je dobila ime po nem-Skem mestu Koln; Scorcola po malem mesticu v To-skaniji; Servola iz latinskega Siivuta; Kontovel od nconta le vele"; Bepen - Tabor po njem se imenuje ffCastra romana" ali accampamenti roman?; Nanos ime niitologicno gr§kega polboga; Kabrezin imel bi se imenovati „Aurisinau, nienda je v Nabre^ini bivala hei boga Avzonija, gospodarja reke Timava? Clovek bi skoro veijel, da organ, cestilec blazene Italije, pise nje jezik klasicno V Jtoral bi ga pisati pravilno, da bi si z njim pridobil hvalo dezelc, po katerej noL in dan hrepeni! Moti se vsak, kdor to verjame, tem-vec mora se reft, da on plava v gramatikalnih in je-zikostovnih pogreSkih. — wPrcgresso" ne obstoji iz pravih Labov, ampak veCidel lo iz odpadnikov, rene-gatov, pola^fiencev, od setu k nam priromanih cok-Ijarjev itd. Ono je zmes, obstojeea iz Slovanov, ter-2a§kih ItalijanCicev, Nemcev, Armencev, Judov itd.— Slavni „IIermettf, Armencc, mu je kum inje baje zato v mestnej seji agitiral za svojega dojenSeka, naj mu privole svoto 400 gld., da bode loze mogel okuzevati zrak in polaScevati mcsto in okolico. Se ve, da on je to vest dementiral; rekSi: Dobil sem nagrade 400 ^Id., ne da agitiram pri volitvah, ampak da objavljam pofiasi sodelovanja mestnih ofie-tov v teku treh let. On ima svobodo za se—za Slo-vence je nima, ali pa se hlini, da jo ima? Ko so slovenski plakati beli dan zagledali, „TergestcoK na-pihnil je svoje krive 2ile ter prifiel jih sumniCiti; re-ko6: Kaj je trebalo slov. izjav in imena kandidatov po svoje zakljuciti?? Potem nadaljuje: Preje so C. g. patrijot:kc imeli za svoj organ „Triester Zeitung", zdaj pa tudi tentorijalni „organetto biniensile" f,Edinost1', ki se v Lloydovi tiskarni tiska in ki je od tu-jill sem k nam priromanih uradnikov uredovan, pa ne od nasih kmetov, slnzi jim za objave! Take obja-ve so za nas in za trzaSke inestjanc „enigmiu (u-ganjke)! Oho I kclikokrat pa srao Litali v Tergesteovih uvodnih clankili: to in sledeCe beremo v St. Peters- burgsiaja Vedomosti-h, v Moskovskaja Ved. ali v Istoku, v Vidovdanu itd. Kako, da gospodje Terge- steovci razumejo rusko in srbsko berilo; slovensko j jim je pa ugaifjka ? Mo2e da v njih „clubu" dobi se I kakovi mozicelj, ki le za silo Bkranjsko Spraho" zna? Iz tega se da spozuati golo zavist do vsega, kar je [ slovenskega; ker §e nedolftiih listin ne pustijo v mini j in se nad njimi maScujejo. Ker ne morejo kaj tace- ga pri bozjem solncu izversiti, slu^i jim not za izver- sevanje njih crnih nakan. Crnijo z ogljem plakate in trgajo jih s strastjo naz zidov, mene\ bog vedi ka- kovo heroslavovo podvzetje so dovr§ili! Gospodje ! klifiem vam, s tako grdim ravnanjem si boste gotovo tudi grd venec slave zadobili! Vi tep-tate nogoj sv. pravila n slobode" ! Pustite noC*no temo raje lopovom, cukom, sovam in iis-misim v last; oni naj se radujejo pri luniaeia svitu. ker solnLnega niso vredni. trgorci M: Ti ljudje potrebujejo za svoje otroke, katere pfe>**orejo doma obdrzevati u^e zarad nadlege ne, tak&tejev, kamor lehko svoje otroke poSiljajo, da se wte moliti; in da se pripravljajo za ljudsko Solo, s kratka otro^jih vrtov. GoriSki magistrat je prav dobro razvidel, kolike koristi za §irjenje italijanskega elementa na Goriskem so *aki vrti in napravil jih je uie nroogo ˇ prar kratkem dasu tukaj v Gorici, po-sebno pa po predmestjih, kder prebiva najvec Slo-vence?. V teh italijanskih otrocjih vrtih vceplja se slovenskim otrokom ljubezen do la^cine in zanicevanje do maternega jezika in ko postanejo taki otroei zreli za Solo, so uze popolnoma poitalijan^eni in starsi so skoro priraorani vpisati jih v italijanski oddelek vad-iiice, ali pa v raagistratovo ijndsko §olo, Ce je vlada SoYencera goriSkim saj toliko pravicna, da vzdriuje vadnico se slovensko pariitelko, bi prav ona vlada moral* tudi zato skrbeti, da bode slovenski oddelek tadnice zmerom imel zadosti naraSftaja v mestu in prav za to bi bilo potrebno, da bi se v Gorici osno-valo tudi par otrocjih, dobro urejenih vrtov z vlad-no podporo, ker gori^ki magistrat ne bode nikoli tako pravicen, da bi se oziral na zeije in pravice nmogih v m^stu zhe«h in davke pla6»jo«ih Slovencev. Kedor Smaa natanjfno goriske razmere, bo precej spoznal, na5 denasnji opomin je vreden resnega pretreso-yanja, ozira se k na otroke, a men jako dalec, nam-reft na razSirjenje slovenskega in zajezitev nevarnega italijanskega elementa. NaSe zahteve so pa tudi vtemeljene v enako-pravnosti, katevo mora vlada vedno garantirati, tukaj na meji pa se posebuo iz dr2avni§ke previdnosti. Naj bi torej nase polit drustvo v tem obziru obrnilo se do vlade in naj bi tudi nasi novi zastopniki ne ostali indiferentM v tej jako vazni zadevi. V AvberjU 2. dec. (Izv. dop.) Dandanns je paft prav zalostno stanje poljedelca ali pose.stitika, kajti potem ko se trudi od jutra do vefiera misle, da si s tem zazluzi s potom na obrazu ziveza, splavajo mu vse njegove Bade od leta do leta po vodi. Zemljo z vso skerbjo in pridno obdelnje, da bi tudi dober pridelek imel, a letine so vedno revnejse, mej tem pa postajajo davki vedno visi, da jih res ne bode mo-hoce vec pla^evati. Naklada k nakladi se nam na-laga, mej katerimi jih je dosti nepotrebnih. Pred le-tom 1848 so ljudstva upila, da hocejo vtdeti, kaj se na Dunaji godi. Zdaj vejo davkoplaLevalci vse, kaj Be godi, a v svojo zgubo. Kaj nam pomaga drzavni zbor, kaj dezelni in cestui ? Le to vemo, da nam ti zbori naklade nalagajo in take postave delajo, katcrc nam zopet le naklade rodijo. Le .pomislimo, kakc naklade so nam vzrastle vsled solskih postav. Sicer se nam pravi, da na ta nacin so s casom povzdignc kmetijstvo na vi§o stopnjo in tudi jaz pozoavam, da je izobrazevanje tudi nam potrebno sedaj, ko vse na-preduje, a vendar to tudi mi izprevidamo in obcuti-mo, da naklade za Sole so prevelike, katerih ne mo-remo ie vee prenasati. Pa porece kedo, da brez stros-kov nij mogoce poduka. Jaz pa pravim, da stro^ki se lehko znizajo ali zmanjlajo, Le se solstvo na de-4eh zopet po starem nredi. V velikih obcinah naj bi bili ntitelji, kakor popreje, ali v manjsih naj bi podndevali, kakor preje, gg. dohovniki. Ce se vse ne predrugaci in kmetovalcu v teh stiskah ne pomaga, naj se pa raji absolutizem zopet uvede. Na Gretl, 4. dec. (Izv. dop.). Clovek bi skoro verjel, da tu pri nas se vse postavno vrsi, pa motil bi se straSansko! Na primer c. k. pismonose, ki imajo dolznost po okolici pisma od hise do Mse tiajnovejiega pisatelja angleSke slovnosti. Se manj mi je treba sklicavati se na druge. Zato naj sklenem uze predolgo to naznanilo slovenskega zupnika Wakefieldskcga z besedami Angle^a Macaulaya, ki pravi 0 Oliver Goldsmithu. nBilo je nekaj slavnejSih pisateljev; a morebiti nikdar ni bil kaki pisatelj v vsem bolj pri-jeten in micen. Kjegova pisava je bila zmirom cista in priprpsta (aeasyB), pri nekterih prilikah pa ostra in krepka (^pointed and energetic"). Njegove pove-sti so bile zmirom Jjubeznjive in kratkocasne („amu-totofS?)* njegov opis zmirom zlv kakor slika (picturesque), njegov humor obil in vesel, vendar ne brez pri-li&e barve ljubeznjive otoinosti." Tako Macaulay, gotovo sposoben sodnik o svojcm imenitnem rojaku. Glasoviti ta r 0 m a n *) je njegovemu spisatelju pridobil pri vsem izobrazenem svetu neminljivo slavo In lehko nanj obraiiamo besede Gothejevega Fausta: nEs kann die spur von meinen erdentagen nicht in aeonen untergehen.8 Prijatelj slovenskega beletristifinega beriia. *) Se enkrat opo2orujem slovenske 6itatelje na te ro-man; naj se ga narofiijo pri g. J. Jurfiiai r Ljubl j an i. Pcdpirajmo slovensko knjifcnico, da ne bode izdafat€lj xnota toM kot zadnjid v SI, Narodn (9. novembra;: „ciovek pafi.ne more zertvovati poleg dela in treda Se vsega prisluika *a ttda-Tame knjig.« taliboie! da soprinastake loaba U prevec opraTHeae. Soca — „bela reka". Iz onega 6asa, ko je Se cloveStvo v pretesni zvezi s prirodo zivelo, v njej ver^ece se dogodke in spremembe kot visa bitja si predstavljalo, ohranilo se je pri vsakem naiodu neko posubno spoStovanje do najvazaeje v njegovej dezeli tekofie reke. Kar je bil Egipcanom Nil, Indom Ganges, kar je Francozom Seine, Nemcem Rena, Rusom Don, Cehom Vltava, to je Slovencem Sava, BhCi kraljeva." Pa tudi posamezne manjse de2ele imajo svoje priljubljene reke, katerih se v pregovorih spominjajo iu katere v svojih pesnih nagovarjajo, naj f. njimi tugujejo ali pa njih radost daljnemu svetu oznanjajo. Nasa specifiena reka Sofa izvira 830 metrovvi-soko v znozji Travnika, ll/g uro dalec od Savinega vira. Izpod svitlega kamenja in grusca se prikaze na dan in dela koj pri izviru micen slapic\ kateremu sle-di zaporedoma se vefi drugih. Njena perva pot derzi po kamnitej, dolomitovej strugi in ves Cas njenega to-ka se vali po strugi, z belim peskoru napolnjenej. Pri izviru bistra kot studencnica sprejema v se enake re-Sice in potoke, tece ves Las svojega pota po snaMh tleh, nij torej fiudo, da je morda med vsemi alpski-mi rekami Sofia najcisteja, najbistreja, §e bolj kot avstrijska Aniza. ! Zaradi te lastnosti dobila je ime „bela reka." Fedo in kedtB jo je zacel pervi tako imenovati ne vemo vec. Znano je le, da je bilo to poznanovanje zlasti v rabi konec XV. in v zacetku XVI. stoletja, takrat ko so divji Turki tudi Gorisko in Furlansko obiskovaii. Navadno so hrule njih roparske cete na Kranjsko, redkeje na Stajersko in Korosko. Ali mno-gokrat so se obernile pri Reki (Fiume) v Istro in piiderle cez Kras do SoCe, nektere krati celo do Ta-Ijamenta. Zgodovinarji §tejejo sedem veCih upadov na Gorisko: 1. 1469, 1470, 1472, 1477 (31 otobra t. 1. so otepli Beneeani v hudej bitki pri GradisCi) 1478, 1479 in 1499 (Prim. Goriska zgodoviua v Za-krajsekovem letniku Parapat, Turski boji v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence, Matiein letopis 1871, str. 39, 43, 63, 68). V obrambo pvoti Turkom sezidali so Beneeani na zemlji goriskih gro-fov dve terdDJavici, GradiSCe in Thalberg v buskej soteski. Toda tu neso vsi turski upadi na Gorisko ome-ojeni. Hrovatski letopisec Toma2i6 (Chronicon breve regni Croatiae Joannis Tomasich minoritae, Kuku-IjeviCev Arkiv za provjestnico jugoslavensku, knjiga IX.) pise k letu 1425: rtvenerunt iterum Turche ......et transierunt in Camiolam et Carintam usque ad saquas gradatas", que vulgo Rbile vode" di-cuntur, et multum abduxerunt populum/ (Arkiv IX. pg. 16). In k letu 1491: "Skayn basa ex Bosna e-xiens cum XVII. millia equitum versus Carniolam usque ad aquas gradatas, seu 9bile vod§u, per mensem AU se boCete mari vi njim enake storiti? Na kakovi nacro hoeete si pridobiti prvenstvo v mestnib zadevah, ce je ijubsa vam tern.'* od solnca, drazja la2 od resnice, interesantneji krivica od pravice?? Mi bi Vam lehko s tako mero povrnili, kakor ste vi nam nameriii. Ali vi roorda mislite, da niina-mo §e petih forintov, s katerimi bi nifc vredno dru-hal podkupili, kakor ste jo vi, in jej zaukazali vase plakate v prah zdrobiti? Toda Slovenec je miran, krotak, potrpezljiv, on ni §e nikdar Avstriji pogubljivih tiskovin tiskal, re-volucijonarne plakate prilepoval, ali petarde metal pod okna c. k. vladniSke hiSe ali kaj protivnega napram Avstriji pocenjal: marivefi on caka in prosi, zvest si starega pregovora: „Kdor prosi, svobodno nosi8. Ne bo „progresistovB, nedrugih Avstriji pogubljivih strank, Slovenec stal bo trden, jak na meji ohole, in po na-Sih deZelah blepefie Italije. On bo stena tujim navalom in dokler bo on tn bival, ne bode pretila poguba mogocnej Avstriji! Proje spojedla bode Jadra podnoSje Triglavu iu preje od-nesel bo orel visoko v nebo kipt»ei Himalaj, kakor ganila se bode Slovencev zvestoba ! Propadel bo „rrogressoB in z njira njrgova trhla rtava, Slovenec pa v vecni mu sporain postavil mu bode knmon, koji bo nosil zlate v steno vsekaue besede: J'rogresso" bil je onih, ki so svoje ime zapisali v valove morja, ribam v vecni sporain! Na njegovi rakvi vihrala bo zastava Slave! Gospodine! u§li.4i glas molenijo mojego t X. Y. Z. Politidni pregled. V Gorici, 30. nov. 187C. Nekaj se kuha v Avstriji, a kaj se bode skubalo, tega pae §e nikdo nc more vedeti. AH pojde naSe ministcrstvo, ali pa madjarsko, ali posljejo na§e drzavce poslancc iz lesenjace do-mov. Prasanjc o do sedaj skupni banki je vso fitreno zmesalo. KaSa drzava je iiamrefi skoraj skoz in ricoz du&listiina, to je v Translajtaniji guspodujejo Madjari, v Cislajtauiji pak Nemri; sanio banka le je jedna. Kagodba z Madjari bi se imcla uze v tej sesiji ponoviti. V to sverho dogovarjali ste se o tej zadevi do sedaj oboje-stranski ministerstvi. Madjari so uze davnej po svoji gurnalistiki objavljali, da se mora duali-sticna sistema raztegniti tudi na banko in v mi-nistcrskih dogovarjanjih je baje cislajtanski ka-binet nekako privolil v to, ceravno sedaj nase ministerstvo to zanikuje. Po drugi strani pak Madjari boCejo na vsak nacin to imeti, kar so jim nasi ministri, kakor Madjari terdijo, enkrat obljubili. Bomo videli tedaj, kaj bode iz te moke. Oe bi nase ministerstvo pri ponovljcnji nagodbe zastopalo madjarske tirjatve. potem na-stane gotova kriza, kajti v tern vprasanji bodo pae termoglavo dcrzali sc svojib principov nasi derzavnozborski Nemri. Potem pa bode moralo iti ali nase ministerstvo, ali pa bode na§ der-zavnizbor razpuseen. Ce pa bode nase ministerstvo zastopalo skupnost banke, potem so dnevi Steti madjarskemu ali nasemu ministerstvn. Po Stirinajst-dnevni debati o preuredbi der-zavne uprave so prisli nasi dunajski poslancido nifcevega uspeha. PraSka „PolitikB prera-fcunila je, da stane ta „ni6ev uspeh" naso derzavno blagajnico nic manj nego 100.000 gl. FinaSni odsek derzavnega zbora do-kon6al je svoje [posvetovanje o derzavnenr pro-ra6unu, kateri izkazuje stroskov 405,574.474 gld., dohodkov pa 376,637.817 gld., toraj pri-manjkljaja ali deficita 28,937.657 goldinarjev za katerih pokritjc bode zopct treba dolg delati. V zadevi dalmatinskih volitev in nerednostij, katere so se baje dogodile pri teh volitvah, ro-govililo se je od strani italijanskih dalmatinskih avtonomistov po grofu Bondi in od strani Nem-cev Se na dalje; a minister Lasser odgovoril jim je, kakor je stvar istinita, ceravno ne morcino biti popolnem zadovoljni z njegovim odgovorom; kajti vsa stvar ne spada v kompetenco derzav-! nega zbora, ampule dalmatinskega dezelnega zbora, To bi se se manjkalo, da bi se nepoklicani me-Sali v take zadeve, ki spadajo eminentno v kompetenco dezelnih zborov. Sicer je odgovoril tudi naroden Dalmatinec Pavliuovic nemSkim krica-eem, kakorsen jc Giskra, prav posteno, in sicer v bervaSkem jeziku, a nadejamo se, da se oglasi tudi dalmatinski dezelni zbor ob svojem fiasu v tej zadevi, ter da odgovori tem ncmSkim me-gotceni, kakor je prav in dostojno; ker drugafic se no marajo nasi nemSki ljub6eki iz same skerbi za na§ blagor mesati cel6 v naSe obfiinpke vo-litve. Najlepsa jo pa ta, da je v nitidjai ,n der2avnem zboru intorpcliral gledo daJmatinskili volitev in barona K«'!ica poslancc Helt'y. Kako neki se le dc-rznejo Madjari povpraficvati po cis-lajtanskih zadevali, ki jim niso cisto nic mar? Ali se bojij ncinara, da bi xnala Avstrija v ne-varnost priti radi te inakmkostnc stvari, iz katere je le bernski derzavni poslancc Giskra ce-lega medveda napravil? Orijentalno praSanje hodi za lord Salisbury-jem, ki ravno potujc po Kvropi v Stambul. Najpervo skusal je v Berlinu pridobiti NemCijo za anglezke principc v orijentalncm v-prasanji, a odgovor dobil je takosen, kukorSncga je vsakdo pricakoval, ki pozna staro dobro raz-merje mej Prusi in Rusi, Isto tako spodletela je baje misija njegova pri dunajskem ministru vnaujih zadev. Lord Salisbury je gotovo ra^unil na Avstrijo, ker jo pozna tujee na^adno le iz laznjivega ncmskega casopisja, kakor „Neue fr. Presse" in po pobalinskih madjarskih demon-stracijab. Skusal je berzkone pridobiti jo za prin-cip neintervencijc in stroge neutralitetc — a uspeha nij dosegel menda nobenega, kakor se v mnogih varijacijab poroca. Tudi na italijanskem dvoru nahajal bode lord Salisbury iste simpatije za tlacene Slovanc in popolno vjemanje z Busijo, kajti Italija res nima vzroka, da bi Sla za An-glijo in za angleske interese, kakor leta 1853, v bojj proti Rusiji, ki jej ne donese nikacega haska, Le tudi zmaga. Dobro je, da spoznavajo naSi kontinentalni politikarji, da Angled je kra-mar, ki upotrebi vsa sredstva, da le ima on ne* koliko dobi5ka, za druge mu nij mar. Po tem takem pride gotovo tudi lord Salisbury do tega prepricanja, kakorSnega smo mi. Boj mej Tur6ijo in Rusijo je neizogiben, kajti Rusija hoce materijalne garancije imeti za uve-denje reform, in ta je posedenje Bulgarije, Cesar pa Turcija nikdar ne privoli, kakor tudi ne, da bi se vsi Mohamedanci razrozili in Cerkezi v Azijo nazaj poslali. Toraj boj na vsak n a c* i n. IIurnun ska vojska, ki je uie nekaj 6asa vsa v orozji, pomika se od Donave proti ruski meji, a ne da bi neuiara branila Rusom vhod v Uuinunijo, temvefi da se Se o pravem dasu zdruzi z rusko vojsko, katera je zbrana pod Nikolajcm okolo Kiseneva ob mcji. Tudi GerSka napravlja se m* svoje brate turSkega jarma. rumunskej daotmd tardarant, expoliant ac uastant flama et ferroa. (Ar-kiv IX. pg. 22). Tega leta so bili Turki v Hru&ci tepeni (Parapat, TurSki boji pg. 91—93). Kje so bile Baquae gradatae" ? To nij izklju-Civno lastno ime, nego generifino zaznamovanje vsake-ga kraja, ki ima take lastnosti. Kjer so stopnice do vode, kanala ali morja peljale, ondi je dobil kraj ime waquae gradatae." Tako imamo po Slovenskem mno-go rek in potokov z imenom „Bela*, t. j. dista, bi-stra reka. V okolici stare Akvileje je bilo na Vzhod-nej strani mesta pristaniSce ob morskem kanalu, kjer so hranili zalogo blaga za vzhodna, pannonska ljud-stva. Konec tega kanala s pristaniStem iSCe CzOrnig (G6rz—Gradisca I. pg. 192, opomba 2.) blizo dana§-nje vasi S. Canziano (zepadno od Terficia). Strugo onega kanala si je berzkone izbrala Sofa, ko je zaCe-la po letu 585 mi mo GradiSca, Villesa in Turjakate-ti (CzOrnig, o. c. pg. 118—119). Toma2iLu bi torej pomenile „aquae gradatae** toliko kot doleoji tok So-Le, ali morda SoCa sploh. Da se je v on em casu Soca res nbela vodaa ali „bela reka" imenovala, preprifiamo se iz pisma, ki ga je pisal grof Nikolaj Salm, pervi avstrijski stotnik na hrovaSkej meji v obrambo proti Turkom, Vita.Wei-zerju, de2elnemu glavarju koroskemu 1. 1522. V tem pismu pravi, da se je zvedelo, „dass der Wascha nu-mals zwelfftausent zu Boss starckh und entiich wiilens eein solle, auf dea Carsst und Uber das ffwayss was- seru, das uns angezaigt wdet, die Isnitz genandt sey, zuziehen." Opominja ga torej, naj skerbi, da se berz" de^elna braniba zbere in preteLo nevarnost od-bije (Notitzenblatt 1858 pg. 201). Tu je torej naravnost receno, da se So6a „bela voda" imenuje in Toma^ifieve Bbile vode* ne morejo druzega pomenjati, kot Sofio. Morda so turiki ro-parji, ki so bili veCidel po mohamedanjeni Jugcslova-ni, sami dali ta pridevek naSej SoCi, ker neso imeli doma tako bistrih rek in tudi na svojih roparskih po-tovanjih neso enake naSli. To mnenje poterjuje ljud-ska pravljica o „tur§kem kri^u" na cesti med RoCi-njem in Dolenjimi seli. Pripoveduje se namreC, da so bili kmetje na hribu, ki se vlece med onima vase-ma ob desnem bregu SoLe, veliko kamenja nanesli in ga nad Turke zavalili, ko so se ti spodej po cesti proti Tolminskemu pomikali. Tako je kamenje po-tlaCilo in v SoLo pobrisalo vse Turke, razen nacelni-ka, ki je potem na onem mestu z mefiem kri2 v ska-lo zasekal govoreL: „Pri tem znamenji prisegam, da ne bodemo ne jaz ne moji nasledniki veL hodili, koder „bela voda" tefie in kjer take gore v nebo kipe." Zgodovinsko je res, da so Sli Turki 23, julija 1478 po Kanalu Lez Eobarid in Bee na Eorosko, a da bi je bil kedo na potu nadlegoval, se nic ne ve. (Prim. Parapat, TurSki boji pag. 6v). M, L, Razne vesti. Zadnja Steyilka naSega lista bila jo konfiscl-rana zarad uvodnega Clanka „Italijanissem nevaren Austriji" Zarad pniznika nij mogoce tiskarnl tlska-ti priloge; odSkodovali bodemo pa nafie narofinike s prilogo za bovine praznike. — Na cesti mej Plavaml in Solkanom odnesla je narasla Soca dva vozova, oblo^ena z raznim bla-gom; tretjega nij mogla voda pobrati, ker je bil z blagom dobro oblo^en in pretelek a zvernila ga je vendur. Sofa jc namrc6 izstopila vsled mofinega do-2evja. Voswiki morali so vsled naglega naraftcenja SoLe i/prcCi in vozove pustiti na cesti v vodl, katera je konccm tako narasla, da je dva hftkej&a vozova vzdignila in ju odnesla. — Koledar in defielni vodnik za leto 1877 zbirka natanfinih naslovov vsch uradnij, Sol, zavodov, javnih in privatnih — z imeni trgovcev in obrtnikov po vsch zupanijah na GoriSkem, je izfiel in se do-biva pri 1\ Mora v Gorici za 60 sold. NaroCuje naj se z listnico (Correspondenzkarte). Kedor jih kupi 10, dobi enega na vrh. Jugoslovanske alike. G. Griinhut, zastopnik narodne tiskarne v Zagrebu, oglasil se je .pri nas in pustil nam je sledece slike: „Ranjeni Ce^lOgorec,, krasni v Parizu izdelani bakrorez v velikem formatu stane gl. 5. nJugoslovanski vojskovodje" z 22 podo-bami raznih vodjev srbske in usiaSke vojske, velja samo gl. 1.20 in podobi irnogorskega kneza in knje-ginje skupaj na eni sliki, katera velja 40 soldov. 0-menjene slike dobivajo se pri cuvajki v Citalnici go-riski in sc tudi lehko uaroCajo pismeno pri naSem upravniStvu. Naj ne zamudC naSi rodoljubje omisliti si krasen kinc za svoje sobe. Iz nakelske zupanije se nam piSe; 29. pre-§lega meseca je bila staresinstvena aeja in prva to&-ka dnevnega reda je bila razprava o prevdarku za le* to 1877, katera je bila jako zivahna. Prav mo6no nas je razvesil'naS novi tajnik Aleksander Mahor6I6, ki nam je prav lepo vse v slovenskem jeziku preda-val. Ker niso bili zapisniki predpoldne fie doverSeni, gli smo k obedu, pri katerem so se razne napitnice napravile naSemu poslancu g. Franju Mahor6iC-u in nasemu verlemu tajaiku. A mej najlepSim veseljem in givahnim razgovarjanjem pride nas klicat nafi zupan in nas je s prav surovim svojim obnafianjem moCdo razzalih PosMeval se je taclh izrazov* da jih ne sme-mo ie napisati ne. Ivan Mercina, ki je pred dvema letoma t od* liko konCal uCite^ice v Gorici, napravil je ta mesec pred izpitno komisijo v Gorici izpit za ljudske in meS5anske Sole, in sicer iz zgodovine, geografije in slovenSfiine s6 slovcuskim in nemSkim uCnim jezi-kom. On je do sedaj p r v i slovenski ucltejj na GoriSkem, ki je polozil izpit za meScanske sole. Zara-di tega mi mlademu prose$kemu uSitelju cestitamo ter mu iz dna svojega srea zakliCemo: slaval t Adele Spitzeder je bila velika sleparica ba-varska, katera je vecidelljudi nizjega stand ospleparila za milijone goldinarjev. Enaka sleparica uganjala je take sleparije v graSki blizbi in ogoljufala vefiidcl poselskih ljudi za nic manj nego 30 tisuL goldinarjev. IzvaWjala je vbogim poslom .deaar z obljubova-njem velikib obrestiT kakor nekdanjt dunajsui P1 ac at, Jeden reve2, M je na ta nacia izgubil vse svoje, ubii je moza t6 sleparice iz jeze in se je potem §e same-ga obesil. Ravnokar vers! se v Gradci sodnijska o-bravnava proti njej in gotovo bode dobila to, kar je se SYOJimi sleparijimi zasluzila, namrec nekoliko let ojstre jece. Francesconi-ja nij pomilostil cesar, kakor je mnogo casnikov pisalo, in obesen bode berzkone. Za njegovo ljubico in sina nabirajo dunajski nekateri ea-sopisi doneske. Sinigoj iz Bend, o katerem srao v zadnjcj Ste-vilki pisali, da je bil od bratov Zanier trikrat z mo-H zaboden, umerl je v terzaski bolnici. Jednega iuo-rUca so baje uze naSli in ga zaperli, a po drugeni se baj6 Se nima sledu. Dunajski pivovarji povisali so ceno pivi za 1 goldinar pri hektolitru, ker je baje hmelju cena po-rastla. Dunajski kercmarji uporabili so pa to priliko in povisali ceno litrn za 2 krajcarja. Na Dunaji se potoci vsaki dan, kakor pravijo dunajski li*ti, blizo 260 tisufc IUtov pive, tcdaj bi imeli v ctlem letu keiv-marji vslcd povisanja cent! za 2 kr. pri litru dubieka ali l>olje veL dohodka 1,725.000 goldinarjev, katerega polovico dobe pivovarji. Nesreca pripctila se prod nekolikimi tcdni na istorski zeleznici mej Divaco in Polo. Nek zelezniein fiuvaj podal se je po poroki in po doversenej gostiji v noci in z dovoljenjem stacijskega nacelnika z navad-nim malirn zelezniskim vozickom za delavee proti svoji postajici. Ko je vozicek derdral najmoeneje, pride tudi od druge strani enak vozicek z inzenirji v hitrem dim. Ustwiti svoj vozicek nij bilo nikomur mogoce, ker se niso jeden druzega se o pravem casu zapazili. Vozieka trescila sta toraj z vso mocjo sku-paj, a zalibog da je pri tern mlada zenica izguhila obe nogi in jeduo roko. Drugemu se nikomur nij kaj zalega zgodilo, ker so menda preje iz vozickov po-skakali. Pri volitvi. IV. volilnega mzreda terzaskega zmagali so Progresovci z veliko veiino proti Patrijo-tiki. Nocemo tiditi, da bi bila Patrijotika zmngala, ako bi jo bili tudi vsi oni Slovenci podpirali, kateri bivajo v Terstu, katerim se je pa Patrijotika s tern zamerila, ker se je naprain Italijanom po casopisji o-pravicevala, da nij dala ona tiskati slow plakatov glede mestnih volitev in da nij sploh v nikaki dotiki z ijiio, fieravno je resniciio, da so bili plakati tiskani z Ejenim vedenjem. Iz Krasa se nam pi§e: 28. nov. Pes nekega posestnika y Komim je stekel, sklal dve kravi v Sta-njeln, vec psov po Krasu. Kravi ste poginili, tudi nekateri psi na steklini — vecino pobil je pa konje-deree, M ga je c. k. okr. glavarstvo sezansko na Kras poklicalo. Da bi bilo kako clovesko zivenje v nevar-nostri, se se ne ve. V §tjaku vbil se je pretegeni teden nek prehear imenom Prijatelj — bil je baje predobre volje — in spozabil se je revez, kako se vnormalnem stanji po stop-nicah hodi. V Hrusevici je pred 14 dnevi raati nevedoma svoje dete mesec dnij staro v postelji zadnSila. V Lipi je neko dete tudi pred dvema tednoma pogorelo. Iz komenske 2endannerijske postaje vnesel je peto, Bog ne kam, nek zendarm imenovan Kemc — zakaj se ve ve! Z izgovorom da gre k Bljubei v vas" izvabil je nekomu iz Komna civilno obleko — pa kakor se zdi, zeni se dalje Casa, kakor je pri nas na Krasu navada! Bog mudaj sreco pri sladkem opravilo! Sv. Maitin se je po Krasu letos glede zenitnin slabo obnesel. Pravijo nekateri — da Krasevec takrat rad ne zeni, ko ima malo ajde — letos se je pregovor skoro da uresniCil. Da mora biti slaba letina, sklepati zamore clovek ze iz tega, da je ljudem celo veselje do najprijetnejSih led pre§lo — namrefi do zenitnin — Bog daj, da bi bilo skoro drugace— in bile resene s pomodjo dobrih letin vse zenina — zeljne — mlade in stare device. Beseda v Dornbergu zadnjo nedeljo bila je kaj mofino obiskana; kakor navadno v Dornbergu, se je tndi ta pot dvorana precej v zaietku napolnila z domacim ljudstvom in doslo je tudi nekoliko gospode iz Gorice, Ceroid in drugih bliznejgih krajev. Ta beseda bila je prav za prav improvizacija CerniSkega krasnega spola, kajti glavne role imele so dame iz CerniS, katere so nam- pokazale sopet kaj novega, na de2eli dosedaj se nenavadnega. ObCudovali smo v gospej Kersnikovi, uclteljici v Cernicah, jako spretno dobro in simpatiano govornico. Mislite si samo kak vtis napravi na obdinstvo simpatifina gospa, ki na en-krat stopi na oder in Vam zacue z ognjeno besedo govoriti o vseb vaznejgih in giuljivejSih to6kab slo-vanske zgodovine ter skleae svoj na logiko dogodkov oprt govor z refrenom: Slovanov je prihodnjost. Da je bil po tako lepem in jedrnatem govoru iz zenskih ust vtis velikansk, posebno pa na priprosto nase Ijudstvo, mifeli si lehko vsak: saj je to prav redka prikazen in nas spominja na izrek nekega velikega ital. narodaega politikarja, da so ^enske velevazen laktor pri osvobojenji narodov. Da bi omenjena gospa le imela prav mnogo posnemovalk, ki bi tako gorko znale zagovarjati na javnem odru prarice slovenstva. SliSali smo po tern tudi sestro omenjene gospe, go-spodiino Rotovo iz Ljubljana ki nam je v lepih sa-mospevih pokazala krasen. cist in visok. pa jako elastic-en glas. Gospodicna kaze. da ima zraven glasu tudi se precejsnjo solo in prav zato bi zeleli, da bi hoti'la tudi v goriSki citalniei pod vodstvoia na^ega Urinaria stopiti na oiler. g(»tovi smo, da se bo goriski gospodi takoj moeno pnljubila. Gospa Kanclcrjevtt kot doklamovaika nas je tudi iznenadila: ne bi bili nikoli misliii. da se v Cernitah nahajajo take izvi>tae inoiii, „ saj mi takili pogre.samo v (ioriri in «hi*Iiii se je. da Cernifuinje ne napravljajo iMigr>stoina narodnih zabav. Konetao naj omenimo se dornberski'gsi pevskiga zlwm, kateri je nuj posamez-niini tovkami pel prav te>ke, po Slavru vpeljane pesui in >icer tako dobro in precizno, itu huo se eudili. Slavcc je uze zaplodil dobio petje po dezeli in zato-rej je to drustvo najvaznejse glede splosnega napred-ka. Po besedi bila je skupna veierja in prosta za-bava. Prepevalo se je in ivigale so napitnicc gostoin iz (ioriee, gospem in gos|K)diruain, katere so osnovab' tako lepo besedo, kakor^ne Dornborg sc ne pomiii. Potem se zalivali g. Povsi1 navzoenemu obcinskemu za-stopii za cast, katero so nut hkazali s tern, da so ga izvolili {-astnega srenji-ana doruberskega, na kar se inn staresinstvo priporoca, da bode Kot poslancc na-roda veduo strogo narodno postopal in se brigal za narodove koristi. Napilo se je tudi Lavricevomu spo-minu, in pri tej priliki sklenili sonavzofini odborniki, da bodo v obroku 1 nieseca v Dorubcrgu napravili veliko besedo z vstopuiuo, katera se bode porabilaza Lavricev sponiinck v Ajdovseini. In tako se je vriila prekrasna zabava do pozne uoei in ko se od^eljejo Goricani, spremili so jih Dornbercaui s petjem in o-gi-oinniini nZivioklici*. Mi pa moramo priznati, da malokjc na Goris-kein, in tesko kje na Kranjskem, so ljudj(j tako na-rodni in znajo napravljati take koristne in zabavno besede, kakor Dornbcrcain, katere smeino irnenovati vrlo napredujoCe Slovencc. Porotna sodnija obsodila je 23. t. m. JuSti-no Pitamec iz Kamencc pri Volcah (Tolminsko) zarad tajnega poroda na 4 mesece tezke jefie; 25. t. m. je bil Ant. Prineid iz Cerovega nekrivega spoznan sleparije; 27. t. m. pa so porotntki Jozefa Licna iz Miklavi pri Riheubergu, 20 letnega fanta, dosedaj se nikdar kaznonavega spoznali krivega umora in sodni-ki obsodili so ga po § 136 k. z, na smrt.— V smr-til je omenjeni obsojenec oeeta svoje Ijubice in sicer premiSljeno; a mogofic'je, da ga eesar pomilosti glede na njegovo poprejsnje zivenje, in na druge okol-nosti. Od kar so porotne sodnije v Gorici, je menda ta §e le drugi na smrt obsojen. Dne 4. t. m. bil je krivega spoznan umora 20 let stari Jakob Malik, ozenjen delavec, iz Locnika po-leg Gorice in vsled tega obsojen na sest let tezke jeCe, poostrene z jednim postom vsaki mesec; in 5. t. m. bila sta nekriva spoznana goljuhje 51 let stari Josip Suligoj in 50 let stara Neza Suligoj, rojena Bucik, oba iz Av5 pri Kanalu, starsi trojih otrok. Znani dobrotnik grof Giulay se je zavezal, da bo za hrano goriskih revezev dal vsaki mesec 50 gld. in je ob enem podaril 100 gld. za napravo obleke raztrganim revezem. Gospod je sil no bogat; a saj nekaj stori za reveze. kar kaze, da mu bogati-ja nij popolnoma oneblazila srea, kakor s» to cesto-krat godij posebno mej slovenskimi bogatasi. VstajniSM vodja pop Musi6 bil je od av-strijskib zandarjev vgrabljen in v Baguzo odpeljan. Kam ga potenejo od tod, Bog naj ga vedi. Berzkone pride v Celovec, kjer bivata uze dva druga hrcegov-ska junaka. Ali bi ne bilo pac bolje. da bi vse te boritelje za kerst in svobodo pustili po svoj em potut kakor so se pustili bivSi v Celovcu internirani Turki ? Josip KocijanciS-evih slovenskib narodnih pesmi pervi vezek v lepi, licni obliki, dobiva se, kakor smo.iiZe enkrat v nasem listu objavili, pri skla* datelju g. Josip Kocijancic-u v Kanalu in tudi pri g. Franjo Ferfili v Gorici. Vsi prijatelj i slovenskega na-rodnega petja prosijo se s tern, naj si v kolikor mo-gofie velikem Stevilu narocujejo lepih narodnih pesmi in naj s tern omogoeijo §e nadaljno izdavanje. Mis-limo, da nam nij potreba §e posebej hvaliti Koncijan-ciC-eve zbirke, ker se dobra stvar u^e sama sebe hva-li. Na to pa moramo vse nase resuicne narodnjake opozoriti, da ne opustijo lepe prilike podpirati tako zapo5etje, katerega nalog je, odkriti lepi narodni za-klad in ga tudi utelesiti. Ne pustimo, da bi se nam od na§ih potomcev o&talo, da nismo vedeli ceniti dra-gocenosti, katere so se nam ponujale. Cena jednemu vezku, ki obsega 26 narodnih pesnij in poleg §e lep znani venec Kocijanclc-ev je jeden goldinar. Zatoje vesti. V notrajnem zgodilo se je glede bankine-ga vprasanja od strani nemskih ustavovercev, kakor smo pisali v poHtiCnein pregledu. Nad 180 nemikih poslancev sprejeli so jednoglas-no predlog, naj se zavernejo madjarske tirjatve, Nemlki listi pi§ejo, da je notranja kriza neizo-gibna. Tendar je mogoce, da se ustvari neka-kosen nagodben provizorij radi orijentalnib Iiomatij, Konferencija Itambulska odMenajeza nedoloien Cas, kar pomenja po naiem mnenji neizogibno vojsko Rusije proti Turcyi, 150.000 Kusov pripravljenih je za mar§ v Tur^ijo, ka-terim se pridruii §e 52.000 Kumuneev % 12.000 konj in 100 topovi. — Miriditi spuntali so se tudi proti Turfiiji in od sedaj bode §e 8,000 hrabrih miriditskih junakov bojevalo na Cerno-gorski strani. Miriditi gredd v boj za ustano vitev albanskega kraljestva pod svojim prineem Prenk-om. , itazpis uiitcljske slnLbe. Po dolodbi e. k. dezelnega §olskega sveta za Istro razpisuje se s tern slu^ba ufiiteljiee v JelSanah se slovenskim uenim jezikom, s katero je zdruzena po dolo^bah de2elne postave 3. no-vembra 1874 St. 30 letna plafta 320 gld.,pra-vica do postavnili priklad i stanovanjc a naravi ali dotifina odSkodntna letnih 50 gld. Prosivke naj svoje pro§nje previdjene z dokazom ueitelji§ke sposobnosti i dosedanjcga sluibovanja, ako so u^e v sluzbi po poti pred-postavljene solske oblasti, ako ne naravnost pi-sajocemu ulo^ijo, najpozneje do 31. decembra t. 1. C. k. okrajni Solski svet. Voloska 29. novembra 1S76. {0T Pozor! "^^K Podpisani naznanja slovenskemu ob-Cinstvu, da je prevzel znano gostilno pri „zlati zvezditt na starem tergu in da si bo po vsej mocl prizadeval zadovo^jiti ob-Cinstvo z dobrimi in cenimi pi-jadami in jedili in toCno po-stre^bo. Daje se tudi v najem velika sobana, katero je imelo do sedaj v xsajemu gorislo filharmonifino dru§tvo, in opozo-ruje se, da je za razsvetljenje preskerb-ljena pi in ova sve6ava. SIMON KUKETZ. ADVOKAT dr. Jozef Licen odprl je svojo pisarno v Gorici v Ka§telu} v hisi Pich, (poprej Juch) It. 299, II. nadstropje. Lastnjk, i?davate^j in urednik: VIKTOR DOLENEQ. •— Tisk&r nmUNGTv CN)rici.