Zbirka E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 9 Uredniki zbirke Jana Horvat, Andrej Pleterski, Anton Velušček Edisa Lozić Proizvodnja nagrobnih spomenikov v notranjosti rimske province Dalmacije Recenzentki Jana Horvat, Branka Migotti Urednica Mateja Belak Lektura Špela Križ Zemljevidi in fotografije Edisa Lozić, Benjamin Štular Tehnično uredništvo in prelom Mateja Belak Izdali in založili ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC Zanje Oto Luthar, Anton Velušček Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik Prva e-izdaja; Ljubljana 2018 Naslovnica Nagrobna stela iz Krnjeuše, hrani: ZMBiH, inv. št. 205 ( kat. št. 45, foto: B. Štular) Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI -ID= 295375616 ISBN 978-961-05-0097-1 (pdf) Knjiga je prosto dostopna: / The book is freely available: http://iza.zrc-sazu.si/pdf/e_mo-nografije/Lozic_09_2018.pdf = http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1524 © 2018, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC Vse pravice pridržane. Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Proizvodnja nagrobnih spomenikov v notranjosti rimske province Dalmacije Edisa Lozić LJUBLJANA 2018 VSEBINA Zahvala ...................................................................................................................................................................................... 7 1. UVOD .................................................................................................................................................................................. 9 Modeli raziskav proizvodnje ....................................................................................................................................... 11 Kamnoseška proizvodnja v notranjosti Dalmacije ................................................................................................... 12 Izbor gradiva .................................................................................................................................................................. 13 Zgodovina raziskav ....................................................................................................................................................... 13 Struktura študije ............................................................................................................................................................ 14 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA...................................................................................................... 15 Uvod ................................................................................................................................................................................ 15 Metoda ............................................................................................................................................................................. 15 Opisi litotipov ................................................................................................................................................................. 16 Potencialne izvorne lokacije kamnin ........................................................................................................................... 18 Severna Bosna in Hercegovina ................................................................................................................................ 18 Severozahodna Bosna in Hercegovina ................................................................................................................... 19 Jugozahodna Bosna in Hercegovina ....................................................................................................................... 20 Osrednja Bosna in Hercegovina .............................................................................................................................. 24 Vzhodna Bosna in Hercegovina ............................................................................................................................. 29 Sklep ................................................................................................................................................................................. 34 3. TIPOLOŠKA ANALIZA .................................................................................................................................................. 37 Izhodišča in metode....................................................................................................................................................... 37 Nagrobne stele ................................................................................................................................................................ 38 Stele tipa A ................................................................................................................................................................. 38 Stele tipa B .................................................................................................................................................................. 39 Pepelnice ......................................................................................................................................................................... 43 Pepelnice tipa A. ........................................................................................................................................................ 43 Pepelnice tipa B ......................................................................................................................................................... 45 Pepelnice tipa C ......................................................................................................................................................... 45 Pepelnice tipa D ........................................................................................................................................................ 45 Pepelnice tipa E ......................................................................................................................................................... 46 Pokrovi pepelnic ............................................................................................................................................................ 46 Pokrovi tipa A. ........................................................................................................................................................... 46 Pokrovi tipa B ............................................................................................................................................................ 47 Pokrovi tipa C ............................................................................................................................................................ 47 4. ANALIZA PROSTORSKE RAZPROSTRANJENOSTI DEFINIRANIH TIPOV, PODTIPOV IN RAZLIČIC ...49 Izhodišča ......................................................................................................................................................................... 49 Proizvodna središča ...................................................................................................................................................... 54 5. ORGANIZACIJA IN PROCES PROIZVODNJE NAGROBNIH SPOMENIKOV .................................................. 61 Izhodišča ......................................................................................................................................................................... 61 Organizacija proizvodnje nagrobnih spomenikov v notranjosti province Dalmacije .......................................... 62 Proizvodnja pepelnic in pokrovov .......................................................................................................................... 62 Proizvodnja nagrobnih stel ...................................................................................................................................... 62 6. SKLEP ................................................................................................................................................................................ 65 7. LITERATURA .................................................................................................................................................................. 67 KATALOG SPOMENIKOV ............................................................................................................................................... 81 Opis kataloga ................................................................................................................................................................. 81 Indeks najdišč ................................................................................................................................................................ 82 Severna Bosna in Hercegovina (kat. št. 1 in 2) .......................................................................................................... 84 Zahodna Bosna in Hercegovina (kat. št. 3−49) ......................................................................................................... 86 Jugozahodna Bosna In Hercegovina (kat. št. 50−102) ........................................................................................... 112 Južna Bosna in Hercegovina (kat. št. 103−118) ...................................................................................................... 137 Osrednja Bosna in Hercegovina (kat. št. 119−170) ................................................................................................ 147 Vzhodna Bosna in Hercegovina (kat. št. 171−197) ................................................................................................ 181 Črna Gora (kat. št. 198−206) ..................................................................................................................................... 200 Srbija (kat. št. 207 in 208) ........................................................................................................................................... 205 ZAHVALA Raziskava temelji na podatkih o rimskodobnih nagrobnih spomenikih v rimski provinci Dalmaciji, ki sem jih zbrala v doktorskem študiju na Univerzi v Ljubljani (2009–2013). V naslednjih letih sem analizo spomenikov še dopolnila in nadgradila. Veliko vlogo je imel geolog Igor Rižnar, brez katerega velik del raziskave ne bi bil mogoč. Zahvala gre tudi Jani Horvat, ki je verjela v objavo pričujočega dela in s svojimi komentarji poskrbela, da je tekst objavljen v obliki knjige, besedilo jasno in prijazno bralcu. Za strokovne komentarje in prodorne pripombe se zahvaljujem Branki Migotti in Benjaminu Štularju. Zahvaljujem se sodelavcem v Zemaljskem muzeju (Adnan Busuladžić), Zavičajnem muzeju Konjica (Ibrahim Turak), Zavičajnem muzeju Travnik (Fatima Maslić, Ajla Sejfuli) in Frančiškanskem samostanu Visoko (fra. Zvonko Miličić), ki so mi omogočili dostop do muzejskih zbirk in zbiranje potrebnih informacij in slikovnega gradiva. Pridobivanje in dopolnitev znanja s področja analiz GIS na Univerzi Franche-Comté v Besanço-nu ter v evropskem arheološkem raziskovalnem centru Bibracte Glux-en-Glenne mi je z raziskovalno štipendijo omogočil Francoski institut Charles Nodier. Zahvaljujem se tudi Založbi ZRC in celotnemu Inštitutu za arheologijo, posebej recenzentki Jani Horvat, ki so omogočili izdajo knjige v okviru zbirke e-monografij. Ne nazadnje se zahvaljujem Benjaminu in družini za vso podporo. Edisa Lozić V Ljubljani, maj 2018 1. UVOD Sl. 1: Rimska provinca Dalmacija (naselja po The Barrington Atlas of the Greek and Roman World, Princeton University Press, 2000). Pričujoča študija se ukvarja z vprašanjem organizi­ Na kulturnozgodovinski razvoj te province je močranosti kamnoseške proizvodnje nagrobnih spomenikov no vplivala geografija oziroma njene reliefne danosti. v notranjem delu rimske province Dalmacije. Planinski masivi Dinarskega gorstva so pomenili izrazito Ta je obsegala veliko območje – od ustja reke Raše pregrado, ki je ločevala provinco na obalni in hribovit v Istri na severu vse do Lješa v Albaniji na jugu. Jadrannotranji del. Razlika med obema regijama se najbolj ska obala je določala potek meje na njenem južnem in kaže v urbanizaciji. Obalni del province z ugodnimi zahodnem robu, od koder se je proti notranjosti širila klimatskimi razmerami, predvsem pa svojo prometno skoraj do samega roba Dinaridov, vzhodna meja pa je infrastrukturo (cestno mrežo in možnostjo plovbe) je segala do porečij Kolubare in Ibarja v Srbiji ( sl. 1).1 privlačil priseljence iz Italije.2 Obalna mesta oziroma 1 Alföldy 1965, 27; Wilkes 1969, xxi; Matijašič 2009, 184– 185; Bojanovski 1988a, 325. 2 Wilkes 1969, 262. 9 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Sl. 2: Območje raziskav (vir: Open Street Maps, SRTM CGIAR v 4. 1). kolonije so bili ustanovljeni v sredini 1. st. pr. n. š. in so meznikov.8 Večina mest je ohranila status municipija. v 1. st. dosegli vrhunec.3 Ena od izjem je Domavija, ki je status kolonije dobila V notranjem delu province je urbanizacija potekala razmeroma pozno, za časa Septimija Severa.9 nekoliko drugače. Epigrafski dokazi kažejo, da se je razvoj mest začel kot enkratno dejanje, skupaj s podelitvijo Ta dinamika v mnogočem temelji na možnosti razpravnega statusa in rimskega državljanstva.4 Prva mesta voja trgovskih povezav. Obalni del province s številnimi so bila ustanovljena v flavijskem obdobju ( Bistue Vetus, pristanišči je bil predvsem v 1. in 2. stoletju intenzivno Bistue Nova, Rogatica, Skelani).5 Centri na današnjih vključen v trgovsko mrežo, ki se je širila prek celotnega kraških poljih (Livanjsko, Glamoško in Duvanjsko polje) Mediterana. Notranjost province je bila v to mrežo so status municipija dobili pod Hadrijanom, nikoli pa vključena v veliko manjšem obsegu in tudi nekoliko se niso razvili v pomembna urbana središča.6 Za časa kasneje, predvsem zaradi izvoza surovin oziroma zaradi Marka Avrelija so status municipija dobila predvsem svojih naravnih virov.10 naselja na vzhodu province: Domavija (Gradina pri Srebrenici), Maleusa (Visibaba pri Požegi ), Municipium Pri tem je bil izjemno pomemben dejavnik promet. S.. .7 Ta mesta so vrhunec razvoja dosegla šele v 3. stoletju. Tega je poleg gorskih pregrad oteževalo pomanjkanje V tem obdobju so se zaradi gospodarskega razvoja in rečne plovbe, ki je bila verjetno mogoča le po Neretvi. trgovine oblikovale okoliščine za prihod priseljencev, Najpomembnejša povezava in komunikacija med obalo razvoj skupnosti in večanje ekonomske moči posain notranjostjo province je bila mreža glavnih cest, ki so vodile iz Salone proti Panoniji. Prva trasa Salona–Serviti-um je potekala po dolini Vrbasa vse do Save oziroma do 3 Matijašič 2009, 202. današnje Bosanske Gradiške; druga je vodila iz Salone 4 Wilkes 1969, 262. 5 Wilkes 1969, 273. 8 Wilkes 1969, 293. 6 Wilkes 1969, 357. 9 Alföldy 1965, 155. 7 Wilkes 1969, 262–296. 10 Wilkes 1969, 407; Glicksman 2005, 189–224. 10 1. UVOD do današnje Breze ( He(dum?) ca(stel um? ), en krak se je MODELI RAZISKAV PROIZVODNJE odcepil proti Domaviji. Tretja trasa proti Sisciji (Sisak) je v enem delu vodila prek današnjih Bosanskega Gra­ Širše gledano, gre za področje raziskav, ki se ukvarja hova in Drvarja do Bosanskega Petrovca in naprej proti z mehanizmi proizvodnje nagrobnih spomenikov. Te je v Prijedoru do Bosanske Dubice in Siscije ( sl. 1).11 petdesetih letih 20. stoletja v raziskave rimske provincionalne arheologije vpeljal J. B. Ward­Perkins.18 Predstavil Provinca Dalmacija je bila torej geografsko, družje pomemben koncept delovanja in organiziranosti beno, politično in ekonomsko razdeljena na obalno rimskih imperialnih kamnolomov ter sistem trgovine z območje in notranjost, kjer je bila cestna mreža bolj ali dekorativnim marmorjem na ozemlju nekdanjega rimmanj edina zanesljiva prometna povezava.12 Prostor razskega imperija.19 Na podlagi svojih študij je sklepal, da je iskave predstavlja drugi del, notranjost rimske province povečano povpraševanje po dekorativnem marmorju v Dalmacija ( sl. 2). Vprašanje prometne dostopnosti ima 1. in 2. stoletju povzročilo reorganizacijo sistema nabave ključno vlogo pri razumevanju te študije, predvsem ko in proizvodnje kamnitih izdelkov. Zato se je v 2. stoletju gre za organiziranost dobave kamnitega materiala.13 razvil polindustrijski način proizvodnje ali proizvodnja polizdelkov. Gre za nedokončane izdelke (angleško semi- Odsotnost večjih urbanih središč na tem odmak­ finished stone products), za katere sta značilna množična njenem območju poglablja vtis izoliranosti. Vendar proizvodnja in kopičenje v distribucijskih središčih.20 številni kamnoseški izdelki pričajo o organizirani Študije rimskodobne trgovine s kamnitim materialom, proizvodnji, prek katere se je grško−rimska umetniška ki jih je Ward Perkins izvedel med letoma 1951 in 1980, tradicija prenesla globoko v notranjost province.14 so temelj številnim pomembnim poznejšim študijam, Ključno vprašanje, na katerega v monografiji ki izhajajo iz posameznih aspektov Ward­Perkinsovega odgovarjam, je, kako je bila organizirana proizvodnja modela.21 Skupno jim je to, da v svojih raziskavah v kamnoseških izdelkov na tem prostoru. Cilj raziskave je ospredje postavljajo problematiko provenience materiala bil prepoznati model kamnoseške proizvodnje, ki se je ter se ukvarjajo z vprašanjem proizvodnje, distribucije oblikoval na goratem in težko prehodnem območju, kjer in koncepta trgovine z marmornimi izdelki po celotnem so možnosti vodnega transporta kamnitega materiala rimskem imperiju. Konceptni okvir Warda­Perkinsa je v minimalne.15 Študijo sem izvedla na primeru nagrobnih zadnjih letih kritiziral Ben Russel .22 Zavrača idejo mnospomenikov, odkritih na ozemlju notranjega dela rimske žične polindustrijske proizvodnje, ki naj bi narekovala province Dalmacije. Na notranjost province sem se omekamnoseško proizvodnjo, raztreseno po celotnem rimjila zato, ker na obalnem delu zaradi morskega prevoza skem imperiju, in poudarja obstoj raznovrstnih praks in trgovine pričakujem drugačne modele proizvodnje.16 na ozemlju nekdanjega rimskega imperija, ki so vplivale Predmet študije je torej kamnoseška proizvodnja, ki je na distribucijo izdelkov iz marmorja.23 Pri kamnoseški delovala na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine, proizvodnji poudarja večjo vlogo naročnikov in zmanjzahodne Srbije in Črne gore. Organiziranost proizvodnje šuje vlogo kamnolomov in delavnic.24 V nasprotju z kamnoseških izdelkov in z njo povezana vprašanja doba­ Wardom­Perkinsom Russell vrača naročnika v sam zave potrebnega materiala v tistih delih rimskega imperija, četek proizvodnega procesa. Naročnika vidi kot glavnega ki so odmaknjeni od glavnih (vodnih in kopenskih) akterja pri proizvodnji.25 Predstavljena modela se torej prometnih žil in večjih urbanih središč, so bili doslej ukvarjata z organiziranostjo kamnoseške proizvodnje redko predmet obravnav.17 marmornih izdelkov in trgovine z njimi, s čimer skušata predvsem oceniti njihov pomen v širšem ekonomskem kontekstu rimskega imperija. Kot izhodišče raziskav sta 18 Ward­Perkins 1951, 277–304; id. 1956, 10–16; id. 1957, 455–467; id. 1958, 96–104; id. 1963, 119–124; id. 1969, 109–145; id. 1977, 191–238; id. 1980b, 23–69. 19 Ward­Perkins 1980b, 23–69; id. 1992a, 13–22; id. 1992b, 23–30; id. 1992c, 31–38; id. 1992d, 39–54; id. 1992e, 61–105. 20 Ward­Perkins 1980a, 325; prim. id. 1992b, 63. 21 Dodge 1991, 28–50; Peacock 1994, 361–363; Waelkens 1982; id. 1985, 641–653; Fant 1989; id. 1993, 145–179; id. 11 Matijašič 2009, 196–198. 2001, 167–198; Pensabene 1994; id. 1998, 333–391; id. 2002, 12 Wilkes 1969, 407. 3–68; id. 2012, 731–743; Jongstra 1995; Maischberger 1997; 13 Russell 2013, 105–106. Clarke 2008, 687–703; Hirt 2010; Russell 2013. 14 Paškvalin 2012, 512. 22 Russell 2013. 15 Cvijić 1987, 25–42. 23 Russell 2013. 16 Prim. Cambi 1988; id. 1993b, 77–90; id. 2010. 24 Russell 2013. 17 Prim. Hayward 2009; Taelman 2014, 175–194. 25 Russell 2013. 11 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE koncepta primerna za razumevanje trgovine z dragonastale v eni profesionalni kamnoseški delavnici, ampak cenim materialom (marmor), z možnostjo dostopa do so verjetno nastajale pod rokami različnih “mojstrov”.34 rečnega in/ali morskega prevoza. Če želimo spoznati delovanje proizvodnje in dist­ Iskanje konceptualnega modela kamnoseške proizribucijo kamnoseških izdelkov v odmaknjenih delih vodnje z uporabo novega pristopa pri analizi izdelkov rimskega imperija, kjer je pot teh izdelkov večinoma rimske kamnoseške produkcije, odkritih na sicer zelo vezana na kopenski transport, moramo izhajati iz istih težko prehodnem terenu obravnavanega območja, ki ga vprašanj. planinski masivi delijo na številne izolirane geografsko zaprte enote, je temeljni cilj te raziskave.35 KAMNOSEŠKA PROIZVODNJA Ena od rešitev je možnost oblikovanja večjih proiz­ V NOTRANJOSTI DALMACIJE: vodnih središč, ki bi s polizdelki oskrbovala širši pro­ HIPOTEZE IN METODA stor (regionalnega pomena, primer sosednje province Panonije),36 druga pa, da so se v času rimske oblasti Na vzhodni jadranski obali in v njenem zaledju na nekaterih geografskih območjih oblikovala lokalna so proizvodna središča kamnitih (antropomorfnih) kamnoseška proizvodna središča (po vzoru proizvodnje nagrobnih spomenikov v predrimski fazi poznana v Nenagrobnih plošč iz Ruduše), ki so za delovanje uporazakciju (Istra), okolici Bihaća in na območju današnjih bljala lastne vire apnenca. Hipoteza študije temelji na Borčanov (Tomislavgrad).26 V predrimsko skupino drugem modelu. Njen namen je torej prepoznati lokalna nagrobnih spomenikov uvrščam tudi helenistične stele kamnoseška središča v notranjosti rimske province Dalobalnega dela srednje Dalmacije, ki so se pojavile z macije, locirati njihove vire kamnin ter ugotoviti model grško kolonizacijo, in tako imenovane cipuse z južnega rimske proizvodnje kamnitih nagrobnih spomenikov dela vzhodne Jadranske obale.27 S prihodom rimske na tem prostoru. oblasti in razvojem mest – predvsem pa v večjih obalnih središčih (Salona, Narona) – se kamnoseške delavnice Metodološko ostajamo v okvirjih modela Wardanagrobnih spomenikov pojavijo že v poznorepubli­ Perkinsa, predvsem v delu o tipoloških izhodiščih. Z kanskem ob dobju.28 Zaradi vojaške navzočnosti v 1. določanjem osnovne sheme spomenika sem opredelila stoletju v legijskih taborih v Ivoševcih ( Burnum) in tip v okviru posameznih sepulkralnih kategorij s ciljem Tiluriju ( Tilurium) v zaledju Salone so začele delovati prepoznati teritorialne koncentracije posameznih kamnoseške delavnice, ki so proizvajale značilne arhitektipoloških karakteristik spomenikov. Pri tem sem iztonske vojaške stele z vrati.29 Pomembno izhodišče za hajala iz predpostavke, da so posamezna kamnoseška raziskavo so nagrobne plošče z latinskim napisom iz časa središča razvila specifične formalne značilnosti znotraj pozne republike ali 1. stoletja, odkrite v naselju Ruduša osnovnih shem posameznih sepulkralnih kategorij. S pri Sinju.30 Kažejo na to, da so nekatere lokalne skupkartiranjem spomenikov s specifičnimi oblikovnimi nosti zelo hitro sprejele označevanje grobov s kamnito značilnostmi znotraj njihove osnovne sheme sem prosploščo.31 Pri tem je pomembno poudariti, da k njihotorsko omejila in definirala posamezna območja, ki dajo vemu razvoju niso pripomogle kamnoseške delavnice v slutiti obstoj lokalnih kamnoseških proizvodnih središč. urbanih središčih ali legijskih taborih.32 Plošče iz Ruduše Da bi lahko odgovorila na postavljena vprašanja, sem se so izdelane iz mehkega lokalnega apnenca, ki je enostatakoj soočila s problemom stanja raziskav oziroma slabe ven za obdelavo in je omogočal izdelavo okrasa v tehniki raziskanosti tukajšnjih kamnolomov in pomanjkanjem lesoreza.33 Različne rešitve postavitve notranje strukture relevantnih podatkov o materialni osnovi nagrobnih plošč, veščina izdelave ter oblike kažejo, da plošče niso spomenikov, ki bi mi omogočili določiti izvorno lokacijo materiala oziroma lokacijo rimskega kamnoloma.37 Podatki o materialni osnovi, ki so ključni za reševanje 26 Cambi 1984, 105–117; Kukoč 1987, 75–112; Cambi teh vprašanj, so pogosto ostali del grobe deskriptivne 2002, 15–22; Jurkić 2005, 31–39; Raunig 2004, 191–230; Kukoč 2009, 39–120; Cambi 2013, 395–419. navedbe podatkov ob objavi.38 Takšno stanje raziskav, 27 Cambi 2013, 414; Rendić­Miočević 1989c, 597–611. 28 Cambi 2002, 149. 34 Gabričević 1983, 49. 29 Cambi 1994, 147−181; id. 2002, 150; Zaninović 1984, 35 Cvijić 1987, 25–42. 69; Medini 1984, 107–126; Cambi 1994, 37; Tončinić 2011, 36 Primer sosednje rimske province Panonije (prim. 16; Miletić 2013, 419–442; id. 2015, 357–370. Djurić 1991, 100). 30 N. Cambi stele iz Ruduše datira v čas pozne republike 37 To stanje potrjuje popis rimskodobnih kamnolomov (Cambi 2013, 414). B. Gabričević jih datira v nekoliko (The Stone Quarries Database), ki ga je izdelal B. Russell v kasneje, in sicer v 1. st. (Gabričević 1983, 33–96). okviru projekta The Oxford Roman Economy Project (http:// 31 Gabričević 1983, 33–96. oxrep.classics.ox.ac.uk/databases/stone_quarries_database/) 32 Gabričević 1983, 52. 38 Prim. Paškvalin 2000, 177–190; Škegro 2003, 135–164; 33 Gabričević 1983, 44. id. 2005, 55–61; Čremošnik 1956, 127−136; id. 1957a, 163−172. 12 1. UVOD skupaj s podatki, ki so bili na voljo, je narekovalo Ć. Truhelka in A. Hoffer.42 Objavljeno gradivo je bilo metodološki pristop, za katerega bi lahko rekli, da gre opremljeno z vsemi potrebnimi podatki o spomenikih, pravzaprav za obliko napovednega modela.39 Na drugi spremljale so jih odlične risbe. Gradivo, odkrito v strani je bilo treba izdelati novo tipologijo z novimi jasobdobju med obema vojnama, je v Glasniku objavljal nimi tipološkimi kriteriji, ki imajo izhodišče v formalni predvsem D. Sergejevski.43 Del rimskih nagrobnih analizi. Navedeni metodološki pristop do zdaj ni našel spomenikov iz Bosne in Hercegovine in severnega dela mesta v raziskavah rimskih nagrobnih spomenikov, Črne gore (Komini, Pljevlja, Kolovrat) je bil objavljen v odkritih na tem prostoru. Dosedanje analize nagrobnih zvezkih serije Spomenik SANU, ki ga je izdajala Srbska spomenikov so se osredotočale zgolj na posamezne kraljeva akademija.44 aspekte ikonografske in slogovne interpretacije.40 V tej Po letu 1945 je D. Sergejevski nadaljeval objavljanje študiji sem raziskavo izvedla z vidika oblikovanja proizgradiva, shranjenega v Zemaljskem muzeju.45 Kamniti vodnih središč. V ospredju sta raziskava izvora materiala nagrobni spomeniki so bili predmet razprave, v kateri in prepoznavanje izdelkov posameznih proizvodnih je skušal osvetliti vprašanja avtohtonega kulturnega elesredišč. V obravnavo nisem vključila razprave o motivih menta, ohranjenega na kamnitih antičnih spomenikih.46 in dekoraciji nagrobnikov. Umetnostnozgodovinski Avtorji pomembnejših kasnejših razprav o gradivu iz vidik je izključen, ker ga je za razumevanje proizvodnje okolice Bihaća, pri katerih je bilo v ospredju vprašanje v začetni fazi treba (iz)ločiti.41 datiranja, so poleg D. Sergejevskega še A. Stipčević, B. Čović in R. Vasić, E. Pašalić ter D. Rendić­Miočević.47 V petdesetih letih 20. stoletja je gradivo iz okolice Konjica IZBOR GRADIVA v Glasniku objavila I. Čremošnik.48 V šestdesetih letih je to gradivo postalo del onomastičnih študij G. Alföldyja V študiji sem se osredotočila na nagrobne spoin R. Katičića.49 Posamezni spomeniki so bili objavljeni menike, ki predstavljajo dovolj številčen in prostorsko v zbornikih manjših krajevnih muzejev (npr. Zavičajni enakomerno razporejen vzorec. Analize materiala sem muzej Travnik, Zavičajni muzej Trebinje, Muzej Istočne opravila na nagrobnikih različnih oblik (stele, pepelnice, Bosne v Tuzli itd.).50 Od konca šestdesetih in začetka are itd.), saj sem želela zajeti čim večji vzorec nagrobnisedemdesetih let 20. stoletja zasledimo sporadične kov. V nadaljevanju sem študijo izvedla na treh oblikah objave gradiva izpod peresa I. Bojanovskega.51 Gradivo spomenikov: stelah, pepelnicah in pokrovih. V tem delu iz vzhodnega dela province Dalmacije oziroma z najdišč sem številčno dopolnila bazo spomenikov zato, da bi Pljevlja, Komini in Kolovrat je od konca šestdesetih in čim bolj jasno zajela tipološko­kronološki okvir. Ostale vse do začetka devetdesetih objavljal A. Cermanovićoblike (are, edikule, reliefne plošče) niso bile zajete v Kuzmanović.52 tipološko analizo, saj njihova ohranjenost ali število nista omogočala tovrstnih analiz. Ker gre za kamnite bloke, 42 Radimský 1892d 117–127; id. 1892b, 332–336; id. 1893, sem izhajala iz predpostavke, da nagrobni spomeniki 575–636, id. 1894, 3–17; Truhelka 1890b, 95–99; id. 1890a, niso bili odkriti daleč od najdiščne lokacije. 188–191; 1892a, 340–365; id. 1892b, 315–320; id. 1893a, 685– 699; id. 1893b, 308−314; id. 1894; Fiala, Patsch 1895, 257–283; Patsch 1896a, 243–295; id 1897a, 177–241; id. 1899, 154–256; ZGODOVINA RAZISKAV id. 1900b, 169–193; id. 1902b, 61−130; id. 1904a, 171–300; id. 1904b, 307–365; id. 1907b, 431–470; Hoffer 1895, 43–61. 43 Sergejevski 1927, 255–265; id. 1928, 79–97; id. 1930, Obravnavano gradivo je bilo v preteklosti objav157–166; id. 1932, 35–56; id. 1933, 7–14; id. 1934b, 5–27; id. ljeno v številnih, predvsem serijskih publikacijah. Z usta1935, 17–22; id. 1936b, 3–14; id. 1938, 95–131; id. 1944, 1–20. novitvijo Zemaljskega muzeja leta 1888 in z začetkom 44 Sergejevski 1934b, 5–27; id. 1938, 95–131; id. 1940, izdajanja Glasnika Zemaljskog muzeja leto kasneje je bil 133−160. postavljen temelj za objave gradiva. Zasluge za številne 45 Sergejevski 1948, 177–180; id. 1949−1950, 45–93; id. objave rimskih nagrobnih spomenikov vse do prve 1952, 41–57. 46 svetovne vojne imajo C. Patch, F. Fiala, V. Radimský, Sergejevski 1965b, 119–141. 47 Stipčević 1963; Vasić 1967b, 47−57; id. 1967a, 217−231; Pašalić 1984, 191–307; Rendić­Miočević 1982, 1−14. 39 Prim. Clarkson, Bel as 2014, 324–333. 48 Čremošnik 1954a, 179−188; id 1956, 127 – 136; id. 40 Sergejevski 1928, 79–97; id. 1930, 157–166; Mirković 1957a, 163 – 172; id. 1957b, 143 – 162; id 1959, 103 – 109. 1975, 95–108; Paškvalin 2000, 177–190; Škegro 2003, 135– 49 Alföldy 1965; id. 1969; Katičić 1962, 95 – 120; id. 1963, 164; id. 2005, 55–61; Čremošnik 1956, 127–136; Čremošnik 255 – 292; id. 1964, 9 – 58; id. 1965, 53−86. 1957a, 163–172; Imamović 1979, 127–131; Rendić­Miočević 50 Lozić 1959, 37–42; Bojanovski 1965, 101−110; id. 1982, 1–14; Paškvalin 1983a; id. 1983b, 109–125; id. 1986, 1977, 67–98. 153–162; id. 2000, 177–190; Schönauer 2001, 223–515. 51 Bojanovski 1967, 143–164; id. 1970, 5 – 18; id. 1967, 41 Prim. Ward­Perkins 1980b, 23−69; id. 1992a, 13−22; 143 – 164; id. 1977, 67–98; id. 1978a, 161–187; id. 1978c, 115 – id. 1992b, 23−30; id. 1992c, 31−38; id. 1992d, 39−54; Russell 125; id 1982a, 89–120; id. 1982b, 15 – 49. 2011, 123–124. 52 Cermanović­Kuzmanović 1969, 101 – 107; Cermanović13 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE V osemdesetih letih 20. stoletja so objave gradiva STRUKTURA ŠTUDIJE z ozemlja Bosne in Hercegovine v Glasniku Zemaljskog muzeja dopolnjevale posamezne razprave o rimsko­ Pričujoče delo je razdeljeno na dva dela. V prvem dobnih kamnitih spomenikih v publikaciji Godišnjak, so predstavljeni rezultati analiz materiala, temu sledi ki ga je izdajala Akademija znanosti in umetnosti Bosne tipološka analiza. Drugi del obsega katalog nagrobnih in Hercegovine ( Akademija nauka i umjetnosti Bosne i spomenikov. Hercegovine).53 Najpopolnejša objava korpusa rimskih V prvem delu v kratkem uvodu predstavim osnovnagrobnih spomenikov z ozemlja Bosne in Hercegona izhodišča raziskave in preidem na analize. Najprej vine, z zbranimi epigrafskimi podatki, formalno in sem predstavila in interpretirala rezultate makroskopske ikonografsko analizo ter slikovnim gradivom, je zajeta petrografske analize materiala, ki je bila izvedena na nav doktorski disertaciji V. Paškvalina (izdelana pod mengrobnih spomenikih, shranjenih v Zemaljskem muzeju torstvom D. Rendića­Miočevića) z naslovom Sepulkralni Sarajevo. Prav dostopnost spomenikov, na katerih je bilo spomenici rimskog doba s područja Bosne in Hercegovine mogoče izvesti analizo materiala, je narekovala prostoriz leta 1983, ki je bila v knjižni obliki objavljena konec ski okvir raziskave. Ker gre za prostorsko razmeroma leta 2012.54 V disertaciji je zbral vse tedaj znane spo­ široko zastavljeno študijo, sem ozemlje arbitrarno razmenike, objavljene v različnih publikacijah. Paškvalin delila na več delov, in sicer na severni, severozahodni, je na podlagi zbranega gradiva skušal odgovoriti na jugozahodni, južni, osrednji in vzhodni del Bosne in kulturnozgodovinsko problematiko rimskodobnih na­ Hercegovine. grobnih spomenikov z območja Bosne in Hercegovine.55 V teh okvirjih sem predstavila rezultate analiz Vprašanje kamnoseških proizvodnih središč v tem delu materiala z vsakega posameznega najdišča. V tipološki ni bilo obravnavano. V prvih desetletjih 21. stoletja je analizi sem upoštevala tudi stele, pepelnice in pokrove, k poznavanju gradiva iz okolice Bihaća pripomogla B. ki niso bili zajeti v analizo materiala. Tako sem prostor Raunig.56 Del objavljenega gradiva, odkritega v zadnjem raziskave nekoliko razširila proti vzhodu, kjer sem desetletju v Livnu, Tomislavgradu in okolici Bosanskega zajela manjši del spomenikov (nagrobne stele) iz jugo­ Grahova, je dostopen v publikacijah Opvscvla archa- zahodnega dela Srbije in severa Črne gore. Pri tipološki eologica 57 in Vjesniku arheološkog muzeja Zagreb. 58 K analizi arbitrarna delitev prostora ni bila upoštevana, širšemu poznavanju spomenikov iz vzhodnega dela saj je prostorski obseg narekovala distribucija poprovince Dalmacije sta z objavo monografij v British sameznih tipov spomenikov. Na tipološko analizo se Archaeological Reports pripomogli R. Zotović in M. navezuje poglavje Analiza prostorske razprostranjenosti Mirković.59 Med študijami zadnjega desetletja je treba posameznih tipov in podtipov, v katerem sem na podomeniti delo D. Tončinića o vojaških nagrobnih spomelagi kartiranja posameznih tipov, podtipov in različic nikih, v katerem so zajete nekatere stele iz Hardomilja.60 prostorsko definirala proizvodna središča. V poglavju Istega leta je izšla študija Antički natpisi u Crnoj Gori Organizacija in proces proizvodnje se ukvarjam z avtorja Jovana Martinovića, v kateri je zajeto gradivo razumevanjem procesov proizvodnje nagrobnih spoz najdišč Komini in Pljevlja.61 Nagrobni spomeniki, menikov, ki so vodili od vira materiala (kamnoloma) odkriti na ozemlju Bosne in Hercegovine, v zadnjem do naročnika. V sklepu sem navedla najpomembnejše času služijo kot pomemben epigrafski vir za različne ugotovitve raziskave. historične študije.62 Pred kratkim je bilo odprto tudi pomembno vprašanje tipologije, in sicer na pepelnicah iz Zemaljskega muzeja.63 Kuzmanović, Srejović, Marković 1972; Cermanović­Kuzmanović 1978, 325–330; id. 1979, 46 – 48; id. 1980–1981, 103 – 107; id. 1990, 227 – 234. 53 Cambi 1982, 91–107. 54 Paškvalin 2012. Monografijo sta uredila B. Govedarica in N. Cambi. 55 Paškvalin 1996b, 117–146. 56 Raunig 2001, 214–220; id. 2004; id 2007, 97–124. 57 Marić 2005, 159–171. 58 Škegro 2003, 135−164; id. 2005, 55−61; Škegro, Šimić, Marić 2008, 259–288; Marijan 2000, 165–186. 59 Zotović 2002; Mirković 2012. 60 Tončinić 2011. 61 Martinović 2011. 62 Mesihović 2011; id. 2008, 9–68; Sačić Beća 2018, 112– 133; Marić 2014, 135−148. 63 Busuladžić 2016a, 63–104. 14 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA UVOD METODA V tem poglavju so predstavljeni rezultati makro- Delo je bilo razdeljeno v tri faze: v prvi sem ugotav- skopske petrografske analize materiala rimskih nagrob- ljala tip materiala, uporabljenega za izdelavo nagrobnih nih spomenikov, ki so bili odkriti na območju današnje spomenikov, v drugi sem se osredotočila na identifi- Bosne in Hercegovine in so shranjeni v Zemaljskem kacijo izvornega območja materiala, pri čemer sem muzeju Sarajevo ter datirani med 1. in 3. st. Izbrani me- poskušala ugotoviti najverjetnejšo lokacijo kamnoloma. todološki pristop je omogočil prepoznati najverjetnejša V zadnji fazi sem poskušala prepoznati transportno pot izvorna območja apnenca, uporabljenega za izdelavo kamnitega materiala. nagrobnih spomenikov. Rezultati študije kažejo na mo- Cilj prve faze dela je bil torej identificirati vrsto žnost obstoja številnih manjših rimskih kamnolomov. kamnin, uporabljenih za izdelavo nagrobnih spome- Dosedanje analize nagrobnih spomenikov iz no- nikov. Opravljen je bil makroskopski pregled 177 kam- tranjosti province Dalmacije so se osredotočale zgolj nitih spomenikov, shranjenih v Zemaljskem muzeju na tipološke, ikonografske in umetnostnozgodovinske Sarajevo. Makroskopsko analizo je opravil I. Rižnar in z aspekte.64 Podatki o materialni osnovi so pogosto ostali ročno geološko lupo definirall posamezne litotipe oziro- le del deskriptivne navedbe podatkov ob objavi spome- ma izdelal litološki opis.65 V drugi fazi sem določala po- nika. Cilj te raziskave je izdelati litološki opis nagrobnih tencialna izvorna območja materiala. Dobljeni litološki spomenikov in identificirati njihovo najverjetnejše iz- opis vsakega posameznega nagrobnega spomenika sem vorno območje. Tako bi dobili vpogled v njihov geološki primerjala z geološkimi podatki z Osnovne geološke in geografski izvor, možne oskrbovalne/transportne poti karte SFRJ. V radiju vsaj 30 kilometrov od najdiščne lo- in s tem povezane socialno-ekonomske vidike. kacije sem prepoznala ustrezne litostratigrafske enote, ki Osredotočila se bom na tri vprašanja: bi lahko bile izvorno območje materiala, uporabljenega 1. Katere kamnine so bile uporabljene za izdelavo na- za izdelavo posameznega nagrobnika. Radij 30 kilome- grobnih spomenikov? trov sem vzela kot izhodiščni okvir; novejše raziskave 2. Ali je mogoče locirati izvorno območje kamnin? kažejo, da transportna pot gradbenega materiala med 3. Ali je mogoče prepoznati transportno/tovorno pot? urbanimi središči in kamnolomi ni presegala 30 kilo- metrov.66 Ker je dobava kamnitega materiala v vsaki posamezni (mikro)regiji odvisna od terenskih danosti in možnosti vodnega transporta, sem pri analizi upoštevala tudi topografske in hidrološke značilnosti prostora. Za to sem uporabila 25-metrski digitalni model reliefa in podatke o hidrologiji, pridobljene z digitalizacijo kart v merilu 1 : 50.000. Zbrano bazo podatkov torej sestav- ljajo trije sloji podatkov: arheološki (lokacija najdišča), geološki (identificirana litostratigrafska enota) in pros- torski (topografski in hidrološki podatki). S prekritjem 64 Sergejevski 1928, 79–97; id. 1932, 35–56; Rendić- podatkovnih slojev sem za vsako najdišče v obliki karte Miočević 1948, 1–67; id. 1989b, 737–750; Čremošnik 1956, prikazala območja ustreznih izdankov materiala. Na sl. 127–136; id. 1957a, 163–172; id. 1963, 103–123; Mirko- 7–16 so predstavljene samo tiste litostratigrafske enote, vić 1975, 95–108; Imamović 1979, 127–131; Škegro 2003, 135–164; id. 2005, 55–61; Paškvalin 1986, 153–162; id. 2000, 65 Dietrich, Skinner 1979; Kempe, Harvey 1983; Garri- 177–190; Schönauer 2001, 223–515; Zotović 2004, 19–38; son 2016, 174. Paškvalin 2012. 66 Prim. Russell 2013. 15 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Sl. 3: Apnenec litotipa A na pepelnici ( kat. št. 14). Sl. 4: Apnenec t.i. ”bihacita” iz današnjega kamnoloma. (Foto: I. Rižnar) (Foto: I. Rižnar) ki so oddaljene do 30 km od najdišča posameznega Litotip A. Apnenci tega litotipa so v literaturi spomenika in se ujemajo z opredeljenim litotipom. poimenovani sedrasti oziroma sladkovodni apnenci in V kolikor je bila možnost rečnega transporta, sem ta so bele ali redkeje rumene barve. Zaradi homogene in radij razširila na 60 km. Na podlagi izdelanih kart sem porozne sestave je ta vrsta apnenca primerna za kle- prepoznavala najverjetnejše izvorno območje materiala. sanje. Tovrstne apnence je na podlagi opisov v tolmačih Ta metodološki pristop je primeren predvsem takrat, ko geoloških kart mogoče najti v več litostratigrafskih izvorna lokacija upo rabljene kamnine ni znana, so pa enotah, in sicer v zgornjem delu tako imenovanih na voljo arheološki podatki o nagrobniku.67 oligomiocenskih plasti (2Ol, M) ter v plasteh srednjega Opozarjam, da gre za prvo fazo študije, v kateri in gornjega miocena. Eno največjih nahajališč tovrstnega se na nedestruktiven način oblikuje osnovni vpogled v apnenca je v neposredni bližini Bihaća, kamen ima ko- značilnosti kamnin antičnih spomenikov. V morebit- mercialni naziv bihacit. Na slikah 3 in 4 je predstavljena nem nadaljevanju študije bo treba obiskati posamezne primerjava makrofotografij litotipa A in bihacita. kamnolome ali večje izdanke potencialnih litotipov in jih primerjati z analiziranimi vzorci. Spomenikov Litotip B. Združuje več različkov belega mezo- namreč doslej ni bilo mogoče vzorčiti in določati na zojskega apnenca. Po opisu različne kamnine so si podlagi zbruska. Tak pristop bi poleg natančne litološke na makroskopski ravni zelo podobne, prehodi med identifikacije omogočal tudi (ob morebitnem uporab- posameznimi različki so postopni. Litotip B sem zato nem fosilnem inventarju) biostratigrafsko (starostno) razdelila na tri različice: BD, BK in BM. opredelitev in sedimentacijsko okolje, kar bi močno izboljšalo definicijo litotipov. Litotip B D označuje različke tako imenovanega prekristaljenega ali dolomitiziranega apnenca. Artefakti tega litotipa imajo hrapavo, na otip ostro površino. Bolj OPISI LITOTIPOV ko je kamnina dolomitizirana, bolj je površina hrapava in ostra. To je predvsem posledica selektivnega raz- V tem delu bom na kratko predstavila lastnosti tapljanja površine kamnine, ko bodisi leži v zemlji bodisi posameznih litotipov apnenca. Opis temelji na geološki je izpostavljena vremenskim vplivom. Ob tem se en del ekspertizi.68 kamnine (mikrokristalna osnova) raztaplja hitreje, drugi Apnenci, iz katerih so izdelani analizirani nagrob- del (večja kristalna zrna, drobci iglokožcev ali školjk) niki, so bili razdeljeni v pet litotipov: A, B, C, H in T. pa počasneje. Najpogostejši različici apnenca, uvrščeni v litotip BD, sta tako imenovani beli apnenec tipa grain- stone do packstone. Gre za bolj ali manj prekristaljeni apnenec, torej apnenec, v katerem je nastajanje novih 67 Prim. Clarkson, Bel as 2014, 324–333. kristalnih oblik mineralov bolj ali manj izrazito. V 68 Geološko ekspertizo je opravil dr. Igor Rižnar. manj prekristaljenih različkih so še prepoznavni os- 16 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA Sl. 5: Makrofoto spomenika kat. št. 183. Litotip C: breča brečastega apnenca oziroma breča v breči. A – klast breče obdan s stilolitskimi šivi svetlo sivega do belega mikritnega apnenca; B – stilolitski šiv, ki omejuje klaste breče; C – klast breče (ki ni omejen s stilolitskimi šivi) v klastu breče; D – rdečkasto apnenčevo vezivo breče oz. brečastega apnenca; E – kalcitne žile, ki segajo le do stilolitskih šivov. tanki školjk, iglokožcev in drugih mehkužcev. Površina na istem mestu. Druga možnost je, da beli mikritni najmočneje prekristaljenih različkov spominja na mar- apnenec pripada srednjemu triasu. V okolici Sarajeva mor. Redkeje je v litotip BD uvrščen tako imenovani in tudi drugje v Bosni namreč izdanjajo beli mikritni beli dolomitizirani apnenec. Kamnino sestavljajo od apnenci, ki so ponekod rdečkasto obarvani. Pripadnost 0,2−1 mm veliki značilni kristali dolomita. Preizkus s litotipa BM krednim apnencem torej potrjuje podobna klorovodikovo (HCl) kislino je pokazal, da so popol- osnova, kot jo imajo apnenci z rudisti (BK), medtem noma dolomitizirani le zelo redki analizirani primerki. ko rožnata barva lahko kaže na morebitno pripadnost Druga možnost je, da nagrobniki, izdelani iz apnenca li- srednjetriasnim apnencem. Dokler ne ugotovimo totipa BD, pripadajo triasnim plastem, saj so po podatkih natančnejše stratigrafske pripadnosti tega litotipa, je geoloških kart v Bosni razviti beli apnenci s prehodom treba enakovredno obravnavati obe možnosti. v dolomit, ki so srednje do zgornje triasne starosti. Za litotip BD je torej pomemben podatek, da ga ni mogoče Litotip C. V ta litotip je uvrščena apnenčeva breča, enačiti z eno samo kategorijo kamnin, kartirano na katere sprimki oziroma klasti so zelo slabo sortirani geoloških kartah BiH. in prepredeni z nekaj milimetrov debelimi kalcitnimi žilami. Brečo sestavljajo klasti svetlosivega do skoraj Litotip BK je tako imenovani beli mikritni apnenec belega apnenca tipa mudstone do rudstone z redkimi tipa rudstone s fragmenti rudistnih školjk. Prisotnost popolnoma prekristaljenimi lupinami školjk in alg. školjk nedvoumno uvršča ta litotip med zgornjekredne Klasti te breče večinoma pripadajo enemu tipu kam- apnence. Edino pri nagrobnikih tega litotipa je bilo nine, merijo do pet centimetrov in plavajo v rdečkastem mogoče z gotovostjo določiti geološko stratigrafsko lego apnenčastem vezivu ( sl. 5; kat. št. 183). Litotip C po in s tem umestitev v obdobje zgodnje krede. podatkih geoloških kart širšega območja, na katerem so bili najdeni nagrobniki iz njega, najverjetneje sodi Litotip BM je bel, mestoma rahlo rožnat, tako med srednjetriasne karbonatne breče oziroma brečaste imenovani mikritni apnenec tipa mudstone do wacke- apnence. stone. Ima enako osnovo, tako imenovani matriks, kot litotip BK. To pomeni, da se oba litotipa lahko pojavljata 17 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE a litotip C Ribić najdišče litotip A rimska cesta litotip H BIGESTE rimsko naselje litotip BD reka litotip A+H Teslić sodobno naselje Neretva litotip B (sodobno ime) M (trias) litotip BM (kreda) litotip t b litotip BK Sl. 6: Pregledni zemljevid z označenimi izrezi slik 7 do 16 (a) in legenda za zemljevide izrezov (b). Litotip H. Vanj sodijo vsi neogenski apnenci, ki POTENCIALNE ne pripadajo lahko prepoznavnemu litotipu A. Gre za IZVORNE LOKACIJE KAMNIN zelo drobnozrnat rjavkast do rumenkast razmeroma mehak apnenec brez fosilov in brez vidnih znakov Podlaga za izdelavo zemljevidov je 25-metrski sedimentacije, tako imenovanih sedimentnih tekstur. digitalni model reliefa, geološki podatki pa so zajeti iz Ta litotip je zelo primeren za klesanje drobnih detajlov, Osnovne geološke karte SFRJ69 v merilu 1 : 100.000 ( sl. 6). saj ima zelo drobnozrnato strukturo. Tovrstni apnenci se lahko pojavljajo tudi v srednjem delu tako imenovanih oligomiocenskih kamnin. SEVERNA BOSNA IN HERCEGOVINA Litotip T. Gre za temnosiv mikritni apnenec, ki je Doboj (sl. 7). Najdišče Crkvina – Makljenovac leži popolnoma prepreden s kalcitnimi žilicami mezozojske na vzpetini ob sotočju rek Usore in Bosne približno starosti. pet kilometrov severozahodno od Doboja. Večina rim- skodobnih kamnitih spomenikov s tega območja je bila vgrajena v zidove poznoantičnega utrjenega naselja, ki 69 Glej razdelek Geološke karte v poglavju Literatura. 18 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA po reki Usori ali Bosni bi zahteval dobro organizirano logistiko. Dopuščam torej možnost, da je bila dobava kamnitega materiala za izdelavo nagrobnih spomenikov povezana z dobavo gradbenega materiala za gradnjo rimskega kastruma. Dokončni in jasnejši odgovor na Doboj to vprašanje bi dala geološka analiza materiala, uporab- Maljenkovac ljenega za gradnjo kastruma. Bosna SEVEROZAHODNA BOSNA IN HERCEGOVINA Jelah Usora Tešanj Bihać ( sl. 8). Bihaško polje, s številnimi najdišči M Teslić rimskodobnih nagrobnih spomenikov, leži na severo- . Usora V. zahodu Bosne in Hercegovine. Arheološka analiza H Usora nagrobnih spomenikov s tega polja, datiranih v obdobje med 1. in 3. st., kaže na oblikovno zelo raznovrsten kor- H pus spomenikov (pepelnice, slemenasti pokrovi, stele, edikule itd.), med katerimi prevladujejo pepelnice in nagrobniki v obliki slemenastega pokrova. Napisi kažejo, da so njihovi naročniki bili po večini lokalni prebivalci.74 Makroskopska petrografska analiza je bila opravljena na litotip H Žepče 25 nagrobnih spomenikih. Uporabljena sta dva različna 0 5 10 km apnenca (litotipa A in H). Apnenec litotipa A je bil upo- rabljen za izdelavo 24 nagrobnih spomenikov. Edina izjema je nagrobna stela z najdišča Golubić ( kat. št. 3), Sl. 7. Najdišče Makljenovac ( kat. št. 1, 2) in lokacija litostrati-izdelana iz apnenca litotipa H.75 Morfološko sta si ap- grafskih enot z apnencem litotipa H. nenca zelo podobna, kar pri določanju potencialnih izvornih območij pomeni težavo. Geološka karta in opisi posameznih litostratigrafskih enot za naše potrebe niso stoji na tej naravno dobro zaščiteni lokaciji.70 Rimski dovolj natančni, saj sta oba tipa apnenca uvrščena v isto spomeniki so najverjetneje prineseni z bližnjega najdišča litostratigrafsko enoto (neogenski apnenci). Ločevanje Gradina, kjer sta bila odkrita rimski kastrum in civilno med posameznimi vrstami apnencev bi bilo mogoče naselje ( canabae). Makroskopska petrografska analiza samo z natančnim geološkim kartiranjem. Zaradi tega je bila opravljena na dveh nagrobnih stelah, datiranih je označeno območje opredeljeno kot potencialno iz- v konec 2. oziroma 3. st. ( kat. št. 1, 2). Napisi kažejo, vorno območje obeh vrst apnencev. Na podlagi Osnovne da so bili naročniki vojaški veterani. Rezultat analize geološke karte SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Bihać, sem je pokazal, da sta steli izdelani iz apnenca litotipa H. kot ustrezno geološko formacijo, v kateri se pojavljata Po podatkih z Osnovne geološke karte SFRJ v merilu oba tipa apnenca, opredelila litostratigrafsko enoto 2M2.76 1 : 100.000, list Teslić,71 je tovrsten apnenec najti v lito- Apnenec litotipa A ustreza apnencu, ki ga kopljejo v kam- stratigrafskih enotah M1,2, M2,3 in litostratigrafski enoti nolomu v bližini Bihaća in je znan pod imenom bihacit. M1,2, identificirani na listu Zavidovići na geološki karti.72 Ta kamen omogoča relativno enostavno ročno obdelavo, Postavitev izdankov apnenca v prostorski kontekst ob ker ima čisto, mehko in porozno strukturo. Poleg tega so upoštevanju topografske situacije in hidrološke mreže njegova nahajališča zelo blizu površja (1 do 1,5 metra pod razkrije dve potencialni izvorni lokaciji apnenca. Prva površjem). Kartiranje potencialno izvornih območij ap- leži 13 kilometrov jugozahodno od najdišča Crkvina – nenca in najdiščnih lokacij nagrobnih spomenikov kaže, Makljenovac v okolici naselja Jelah v dolini reke Usore. da so izdanki apnenca večinoma locirani v neposredni Druga lokacija se zaradi večje oddaljenosti zdi nekoliko bližini najdišč. Izjema je pepelnica z najdišča Doljani ( kat. manj verjetna. Leži 30 kilometrov južneje od najdišča št. 17), ki je od ležišč apnenca oddaljena pet kilometrov. Makljenovac v dolini reke Bosne pri današnji Žepči. V Številna najdišča na Bihaškem polju in bližina številnih obeh primerih obstaja možnost izrabe vodnih poti za transport kamnitega materiala.73 Transport apnenca ki bi lahko bila uporabljena za prometno povezavo (Pašalić 1960, 107). 70 Basler 1972, 56. 74 Raunig 2007, 97–124. 71 Olujić, Sunarić-Pamić 1980. 75 Iz apnenca litotipa H je izdelana tudi stela kat. št. 7. 72 Sunarić-Pamić et al. 1971. Vendar ker podatki o najdišču niso zanesljivi, sem jo pri tej 73 O plovbi po reki Bosni nimamo zanesljivih arheoloških analizi izločila. dokazov. E. Pašalić (1960) je Bosno navedel kot eno od rek, 76 Polšak et al. 1977; Polšak et al. 1978. 19 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE A+H Una Brekovica Ćavkići A+H Humačka Glavica Ribić Bihać Pritoka Sanski Most Ripač Golubić Doljani Krnjeuša litotip A Smoljana litotip H litotip A+H 0 5 10 km Bosanski Petrovac Sl. 8: Najdišča na Bihaškem in Petrovaškem polju ter lokacija litostratigrafskih enot z apnencem litotipov A in H. Golubić ( kat. št. 3, 4, 6, 13, 19, 35−38, 41), Brekovica ( kat. št. 5), Humačka glavica ( kat. št. 14, 24), Ćavkići ( kat. št. 15, 16, 22, 25, 43, 44), Pritoka ( kat. št. 8, 12, 20, 31−34, 39, 40), Ripač ( kat. št. 42), Doljani ( kat. št. 17, 23), Ribić ( kat. št. 9, 10, 11, 18), Krnjeuša ( kat. št. 45, 48), Smoljana ( kat. št. 49). izdankov apnenca bi lahko pomenili obstoj številnih list Bihać, in sicer v litostratigrafski enoti (2M2).78 Gre manjših lokacij, od koder so pridobivali apnenec. Da bi za apnenec iz okolice Bihaća, približno 20 kilometrov lahko prepoznali lokacije manjših kamnolomov, bi bilo severovzhodno od Krnjeuše. Zbrani podatki kažejo na treba izvesti sistematski pregled terena. to, da je bil apnenec, uporabljen za izdelavo nagrobnih spomenikov, odkritih na Petrovškem polju, najverjetneje Bosanski Petrovac (sl. 8). V severozahodnem delu pripeljan iz okolice Bihaća. Povezava med kamnoseško današnje Bosne in Hercegovine so bili rimskodobni produkcijo Bihaškega in Petrovaškega polja se kaže kamniti spomeniki odkriti tudi na Petrovaškem polju. tudi v okrasu, kar je najočitneje ob primerjavi stele iz Največ je bilo nagrobnih stel. Za stele, odkrite v na- Golubića ( kat. št. 3) in stele iz Krnjeuše ( kat. št. 45). selju Krnjeuša, je značilno, da jih sestavljajo visoke (ca. 1,90 m) in tanke plošče (ca. 16 cm) pravokotne ob- like z ravnim zaključkom. Makroskopska petrografska JUGOZAHODNA BOSNA IN HERCEGOVINA analiza materiala nagrobnih spomenikov s tega območja je bila izvedena na dveh stelah iz Krnjeuše ( kat. št. 45, Bosansko Grahovo (sl. 9). V naselju Grkovci okoli 48) in na nagrobni plošči iz naselja Smoljana ( kat. št. 49). 10 km vzhodno od današnjega naselja Bosansko Gra- Analiza kamnitega materiala je pokazala, da sta steli iz hovo sta bili najdeni pepelnica ( kat. št. 50) in nagrobna Krnjeuše izdelani iz apnenca litotipa A ( kat. št. 48) in H plošča ( kat. št. 51). Makroskopska petrografska analiza ( kat. št. 45), nagrobna plošča iz Smoljane pa iz apnenca je pokazala, da sta oba nagrobna spomenika izdelana litotipa A ( kat. št. 49). Pregled Osnovne geološke karte iz apnenca litotipa A. Pregled Osnovne geološke karte SFRJ v merilu 1 : 100.000, lista Bosanska Krupa in Drvar, SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Glamoč, je pokazal, da je je pokazal, da ležišča neogenskega apnenca (litotip A in apnenec litotipa A najti v litostratigrafski enoti M2,3.79 H) niso v neposredni bližini najdišč nagrobnih spome- Gre za izdanke apnenca na Glamoškem polju, ki so nikov.77 Najbližje izdanke apnenca litotipa A in H smo oddaljeni približno 23 kilometrov vzhodno od najdišča. identificirali na Osnovni geološki karti SFRJ 1 : 100.000, Ker najdišče spomenikov in potencialni vir apnenca loči 77 Mojićević et al. 1978; Mojićević et al. 1979; Šušnjar, 78 Polšak et al. 1977; Polšak et al. 1978. Bukovac 1978; Šušnjar, Bukovac 1979. 79 Ahac et al. 1977; Ahac et al. 1978. 20 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA BISTUA NOVA IONNARIA Grkovci A Isakovci Bugojno SALVIUM Kupres Glamoč Vrba PEVLA Priluka Kablić Mali Lištani Vašarovine Livno Suhača Livno Letka A+H Tomislavg H rad AEGUM Karaula Tomislavgrad Borčani Sinj DELMINIUM litotip A BD litotip BD litotip H litotip A+H 0 5 10 km Sl. 9: Najdišča na območju Bosanskega Grahova, Glamoča, Livanjskega polja in Tomislavgrada ter lokacija litostratigrafskih enot z apnencem litotipov A, BD in H. Grkovci ( kat. št. 50, 51), Isakovci ( kat. št. 53, 54), Vrba ( kat. št. 52), Lištani ( kat. št. 60), Vašarovine ( kat. št. 55, 83), Priluka ( kat. št. 64, 84), Kablić Mali ( kat. št. 70), Suhača ( kat. št. 73), Livno ( kat. št. 56, 59, 71, 74, 77, 78, 82), Tomislavgrad ( kat. št. 95), Karaula ( kat. št. 86, 92, 94, 96, 98, 102), Letka ( kat. št. 85), Borčani ( kat. št. 97). 1.633 metrov visoka gorska pregrada (planina Staretina), Glamoč (sl. 9). Makroskopska petrografska analiza se to ne zdi verjetna izvorna lokacija apnenca. S stališča je bila opravljena na odlomkih treh nagrobnih stel, od- možnosti transporta se zdijo verjetnejši izdanki ap- kritih v naselju Vrba ( kat. št. 52) in Isakovcih ( kat. št. nenca, ki ležijo na vzhodnem robu Livanjskega polja 53, 54) v bližini današnjega Glamoča. Rezultati analiz ob južnem robu planine Golija, približno 28 kilometrov so pokazali, da so vse tri stele izdelane iz neogenskega jugovzhodno od najdišča. Ta apnenec je bil identificiran apnenca (litotip A). Apnenec tega litotipa je bil identi- v litostratigrafski enoti M na Osnovni geološki karti ficiran v litostratigrafski enoti M2,3 na Osnovni geološki SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Sinj.80 Gre za potencialno karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Glamoč. Kartiranje izvorno območje litotipov A in H. Najverjetneje so ap- je pokazalo, da je prisoten v neposredni bližini najdišč nenec prevažali po rimski cesti, ki je vodila od naselja in skoraj v celoti prekriva dno Glamoškega polja. Na Lištani ( Pelva) proti Bihaću. podlagi zbranih podatkov se zdi, da je bil za kamnoseško proizvodnjo nagrobnih stel iz okolice Glamoča verjetno 80 Papeš et al. 1984a; Papeš et al. 1984b. uporabljen lokalni vir apnenca. 21 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Livno (sl. 9). Na jugovzhodnem robu današnjega 98, 102) in na enem pokrovu pepelnice iz Borčanov Livanj skega polja ležijo številna najdišča rimskih na- ( kat. št. 97). Rezultati analize materiala so pokazali, da grobnih spomenikov. Arheološka analiza nagrobnih je osem spomenikov izdelanih iz neogenskega apnenca spomenikov, datiranih v obdobje med 2. in 3. st., kaže, (litotip H). Izjema je nedokončana pepelnica z najdišča da v tipološkem smislu prevladujejo pepelnice, katerih Karaula ( kat. št. 86), izdelana iz zgornjekrednega ap- naročniki so bili lokalni prebivalci. Makroskopska petro- nenca (litotip BD). grafska analiza je bila izvedena na štirinajstih nagrobnih Pregled geoloških kart in tolmačev je pokazal, da spomenikih, odkritih v naselju Vašarovine ( kat. št. 55 so izdanki apnenca litotipa H in BD na Duvanjskem in 58), Priluka ( kat. št. 64, 84), Kablić Mali ( kat. št. 70), polju. Apnenec litotipa H smo identificirali v litostrati-Suhača ( kat. št. 73), Lištani ( kat. št. 60) in Livno ( kat. št. grafski enoti 2M, 3 M na Osnovni geološki karti SFRJ v 56, 59, 71, 74, 77, 78, 82). Analiza materiala je pokazala, merilu 1 : 100.000, list Livno.84 Apnenec litotipa BD smo da so nagrobni spomeniki z Livanjskeg polja izdelani iz identificirali na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu apnenca litotipa A in H. Iz apnenca litotipa A so izdelani 1 : 100.000, list Livno, v litostratigrafski enoti K2, in na nagrobni spomeniki z najdišča Vašarovine ( kat. št. 55 in Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list 58), Lištani ( kat. št. 60), Priluka ( kat. št. 64, 84) in Livno Imotski, v litostratigrafski enoti K12 in K1,22.85 ( kat. št. 71, 77 in 82). Iz apnenca litotipa H pa so izdelani Kartiranje litostratigrafskih enot z izdanki ap-nagrobni spomeniki z najdišča Kablić Mali ( kat. št. 70), nencev neogenske (litotip H) in kredne starosti (litotip Suhača ( kat. št. 73) in Livno ( kat. št. 56, 69, 74, 78). Tako BD) ter najdišč kaže na zanimivo situacijo. Nagrobni kot pri apnencih z Bihaškega polja se tudi tu pojavijo spomeniki, izdelani iz neogenskega apnenca (litotipa H), morfološko podobni apnenci, kar otežuje določanje in najdeni na najdišču Karaula in v Tomislavgradu, imajo ločevanje njihovih izvornih območij. Osnovna geološka potencialni vir apnenca dostopen v radiju kilometra karta SFRJ v merilu 1 : 100.000 in opisi posameznih lito- do dveh. Enako velja za stelo, odkrito (v sekundarni stratigrafskih enot za naše potrebe niso dovolj natančni, legi) v vasi Letka, ki ima dostop do neogenskega ap- saj sta oba tipa apnenca uvrščena v isto litostratigrafsko nenca v neposredni bližini. Za te spomenike je mogoče enoto (neogenski apnenci). Zaradi tega je označeno domnevati, da so za njihovo proizvodnjo kamnoseki območje opredeljeno kot potencialno izvorno območje uporabili lokalni vir (neogenskega) apnenca. Izjema je obeh vrst apnencev. Na podlagi osnovnih geoloških kart pokrov pepelnice (litotipa H), odkrit v Borčanih ( kat. 1 : 100.000, list Livno,81 sem kot ustrezno geološko for- št. 97), ki je od potencialnega vira apnenca oddaljen macijo, v kateri se pojavljata oba tipa apnenca, opredelila približno 10 kilometrov. Za apnenec, uporabljen za litostratigrafsko enoto (2M, 3 M) in na Osnovni geološki izdelavo pokrova, ali (verjetneje) že izdelan pokrov se karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Sinj, litostratigrafsko zdi, da je bil prinesen v Borčane. S podobno situacijo enoto (M).82 Tudi tukaj bi težavo pri ločevanju morfološko se srečamo pri pepelnici iz Karaule ( kat. št. 86), ki ima podobnih apnencev rešilo natančno geološko kartiranje. potencialno izvorno območje zgornjekrednega apnenca Kartiranje izdankov apnencev kaže na to, da ležijo v (litotip BD) odmaknjeno približno pet kilometrov proti neposredni bližini najdišč. Izjema je le pepelnica, odkrita jugozahodu oziroma 10 kilometrov proti jugovzhodu. v naselju Lištani, ki je od potencialnega vira apnenca Na Duvanjskem polju je torej treba pričakovati najmanj oddaljena zgolj pet kilometrov. Številna najdišča na Livan- dva manjša kamnoloma, ki sta zagotavljala material za jskem polju in bližina številnih izdankov apnenca bi lahko izdelavo nagrobnih spomenikov. Pomembno izhodišče pomenili delovanje številnih manjših kamnolomov, iz za prihodnje raziskave bo morda že znan antični kam- katerih so pridobivali apnenec. Da bi lahko prepoznali nolom (Kamenolom) v bližini Tomislavgrada.86 lokacije teh, bi bilo treba izvesti sistematski pregled terena. Ljubuški (sl. 10). Največja koncentracija rimskih na- Tomislavgrad (sl. 9). Na Duvanjskem polju so grobnih spomenikov na območju Ljubuškega je bila od- bile odkrite večje koncentracije odlomkov kamnitih krita na lokacijah Hardomilje in Humac. V tipološkem nagrobnih spomenikov na arheološkem najdišču smislu prevladujejo nagrobne stele, datirane v obdobje Karaula,83 ki leži na severovzhodnem delu mesta od 1. do 3. st., naročniki so bili vojaki in vojaški veterani. Tomislavgrad in v naselju Borčani. Tipološko prevladu- Makroskopska petrografska analiza je bila opravljena na jejo pepelnice in pokrovi pepelnic, datirani v obdobje štirinajstih nagrobnih stelah. Večina teh je z najdišča med 2. in 3. st., naročniki so bili lokalni prebivalci. Hardomilje ( kat. št. 103−107, 109, 113, 114, 116). Pre- Makroskopska petrografska analiza je bila opravljena ostale so z najdišč Vitina ( kat. št. 108), Humac ( kat. št. na steli, odkriti v vasi Letka ( kat. št. 85), nedokončani 110, 115), Kutac ( kat. št. 111) in Proboj ( kat. št. 112). pepelnici z najdišča Karaula ( kat. št. 86), na šestih po- Deset nagrobnih stel je izdelanih iz zgornjekred- krovih pepelnic iz Tomislavgrada ( kat. št. 92, 94−96, nega rudistnega apnenca litotipa BD ( kat. št. 103, 104, 81 Papeš 1972; id. 1975. 84 Papeš 1972; id. 1975. 82 Papeš et al. 1984a; id. et al. 1984b. 85 Papeš 1972; id. 1975; Raić et al. 1977; Raić, Papeš 1978. 83 Paškvalin, Miletić 1988, 268. 86 Marijanović 1988a, 268. 22 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA Mostar B Bačevići A D+BK Vitina Proboj Ljubuški BIGESTE Kutac Humac H Hardomilje Neretva DILUNTUM? Stolac litotip A litotip BD+BK NARONA litotip H Metković 0 5 10 km Sl. 10: Najdišča v okolici Ljubuškega in Mostarja ter lokacija litostratigrafskih enot z apnencem litotipov A, H, BD, BK. Vitina ( kat. št. 108), Proboj ( kat. št. 112), Kutac ( kat. št. 111), Humac ( kat. št. 110, 115), Hardomilje ( kat. št. 103−107, 109, 113, 114, 116), Bačevići ( kat. št. 117, 118). 106−111, 114, 116). Zgornjekredni rudistni apnenec neposredni bližini najdiščnih lokacij kažejo na možnost, litotipa BK je bil uporabljen za izdelavo nagrobne stele iz da so za kamnoseško proizvodnjo nagrobnih stel upora- Hardomilja ( kat. št. 105). Iz apnenca litotipa H (apnenec bili najbližji (lokalni) vir apnenca, ki je prihajal iz dveh paleocenske starosti) sta izdelani steli iz Hardomilja ( kat. ali treh različnih kamnolomov. št. 113) in Humca ( kat. št. 115). Izdanki apnencev litotipa BD in BK (apnenci zgornje Mostar (sl. 10). V bližini naselja Bačevići, ki leži de- kredne starosti) so prisotni vzdolž zahodnega, vzhodnega vet kilometrov južno od Mostarja, na lokaciji Vrtače, ob in tudi južnega roba Ljubuškega polja. Identificirani so levi obali reke Jasenice, sta bila leta 1892 odkrita sarkofa- bili na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, ga.89 Večji ima ohranjen slemenast pokrov z akroterijem list Ploče, v litostratigrafskih enotah 1K22, 2K32, K422, ( kat. št. 118). Pokrov manjšega sarkofaga ( kat. št. 117) je in Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list izgubljen. Oba sarkofaga imata na sprednji strani izdelan Metković, v litostratigrafskih enotah K2,32, K1,2.87 okvir napisnega polja v obliki tabule ansate, v katero Izdanki apnencev litotipa H (apnenci eocensko- ni bil vrezan napis. V. Paškvalin je na podlagi analize oligocenskih starosti) so prisotni v bližnji okolici dekorativnih elementov napisnega okvirja brez napisa Ljubuškega. Gre za litostratigrafsko enoto, zabeleženo domneval, da je tu delovala lokalna kamnoseška delavni- na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, ca.90 Makroskopska petrografska analiza je pokazala, da list Ploče, v litostratigrafski enoti E,Ol, in Osnovni sta sarkofaga izdelana iz neogenskega apnenca (litotip geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Metković, v A). Osnovna geološka karta SFRJ v merilu 1 : 100.000, litostratigrafski enoti E1,2.88 Kartiranje litostratigrafskih list Metković, v litostratigrafski enoti M2,3 kaže na enot z izdanki apnencev kredne (litotip BD in litotipa BK) prisotnost kamnin zgornje miocenske starosti, vendar in zgornje paleocenske starosti (litotip H) ter najdišč v geološkem stolpcu (v litostratigrafski enoti M2,3) ap- kaže na to, da je potencialni vir apnenca dostopen v radiju kilometra do dveh. Ustrezni izdanki apnenca v 89 Radimský 1892b, 332–336; Paškvalin 1988b, 308. 87 Marinčić et al. 1978; Marinčić et al. 1979; Raić et al. 90 Paškvalin 1988b, 308; id. 2000, 177–190; id. 2012, 1975; Raić, Papeš 1977. 454–514. Za nasprotno mnenje, torej da sta nedokončana 88 Marinčić et al. 1978; Marinčić et al. 1979; Raić et al. sarkofaga prišla iz ene od kamnoseških delavnic iz Narone, 1975; Raić, Papeš 1977. glej Cambi 1975, 227. 23 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE nenci niso navedeni.91 Kasnejše raziskave so vendarle lokacije najdišča kažejo, da je apnenec kredne starosti pokazale, da je apnenec zgornje miocenske starosti tu prisoten v bližini Šipova. Medtem ko najbližji izdanki prisoten.92 Litostratigrafska enota M2,3 z izdanki apnenca neogenskega apnenca (litotip A) ležijo 20 kilometrov se v ozkem pasu razteza približno pet kilometrov južno severovzhodno od najdišča Šipovo v bližini današnjega od Mostarja vse do naselja Hodbina. Najbližji izdanki Jajca. Ker gre za težko prehoden teren, bi kamnolom neogenskega apnenca so torej od najdišča v Bačevićih verjetno bilo treba iskati v bližini Šipova. Po drugi strani oddaljeni zgolj dva kilometra. Po teh podatkih lahko ni mogoče v celoti izključiti niti drugih lokacij, saj je pritrdimo tezi V. Paškvalina o lokalnem izvoru sarkofa- bila po dolini reke Plive speljana rimska pot, po kateri gov. Obstoj lokalnega kamnoloma se zdi verjeten tudi bi lahko pripeljali apnenec.99 zato, ker v bližini že od 16. st. pridobivajo kamen, znan Kljub zožitvi potencialnega izvornega območja pod imenom tenelija, ki je prav tako apnenec neogenske apnenca na dve lokaciji brez nadaljnjih geoloških starosti.93 Gre za kamen, ki so ga intenzivno pridobivali analiz in terenskih raziskav ni mogoče podati jasnejše vse od sredine 16. st. Najbolj znana konstrukcija iz tega slike o izvoru materiala, uporabljenega za izdelavo apnenca je bil Stari most v Mostarju (zgrajen med letoma poznoantične edikule. 1557 in 1566).94 Vsekakor bi bilo zanimivo preveriti, ali Kupres ( sl. 11). Makroskopska petrografska analiza gre morda za enak apnenec. je bila opravljena na dveh nagrobnikih s Kupreškega pol- ja. Na severnem robu Kupreškega polja je bila v naselju Stubo Vrelo (antična Ionnaria) odkrita pepelnica ( kat. OSREDNJA BOSNA IN HERCEGOVINA št. 120), od katere se je ohranila zgolj sprednja reliefno okrašena stranica. V naselju Otinovci pa je bil odkrit Šipovo ( sl. 11). Večja koncentracija kamnitih rim- reliefno okrašen odlomek spomenika, ki je najverjetneje skodobnih spomenikov (arhitekturni elementi, skulp- pripadal nagrobni steli ( kat. št. 121). ture in nagrobni spomeniki) je bila odkrita v naselju Analiza materiala je pokazala, da je pepelnica iz- Šipovo, ki leži 20 kilometrov zahodno od Jajca.95 Na delana iz apnenca litotipa A, odlomek iz vasi Otinovci podlagi tipološke in ikonografske analize spomenikov pa iz apnenca litotipa H. Pregled Osnovne geološke iz Šipova je bilo mogoče sklepati, da so v začetku 4. st. karte SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Livno, razkriva, da tu delovale lokalne kamnoseške delavnice.96 V mak- so izdanki apnenca litotipa H prisotni na Kupreškem roskopsko petrografsko analizo materiala je bil zajet polju. Apnenec litotipa H smo identificirali v litostrati- eden najzanimivejših kamnoseških izdelkov, odkritih v grafski enoti M na osnovni geološki karti 1 : 100.000, Šipovu, in sicer deli poznoantične edikule ( kat. št. 119). list Livno.100 Najbližji izdanki apnenca litotipa H so od Na žalost analiza materiala z geološko lupo ni omogočila najdišča Otinovci oddaljeni približno dva kilometra. podati jasne slike fosilnega inventarja in biostratigrafske Apnenec litotipa A na severnem robu Kupreškega opredelitve. Za jasnejši odgovor bi bilo treba spomenik polja ne izdanja.101 Zbrani podatki kažejo na to, da je vzorčiti in litološko identificirati s pomočjo zbruska. odlomek spomenika iz vasi Otinovci najverjetneje iz- Makroskopska petrografska analiza sicer kaže, da delan iz lokalnega vira apnenca. Najverjetnejša lokacija gre za apnenec litotipa A ali BD. Pri pregledu osnovnih kamnoloma se zdijo izdanki apnenca ob Otinovačkem geoloških kart tega prostora v merilu 1 : 100.000, lista potoku v bližini današnje vasi Vrila. Apnenec, uporab- Bugojno in Jajce, smo identificirali ustrezne litostrati- ljen za izdelavo pepelnice z najdišča Stubo Vrelo ( kat. št. grafske enote. 120), pa je najverjetneje bil prinesen na Kupreško polje. Neogenski apnenec (litotip A) je bil identificiran Druga (verjetnejša) možnost je, da je bila v Stubo Vrelo na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list pripeljana že dokončana pepelnica. Jajce (litostratigrafska enota 3M1,2), in Osnovni geološki karti SFRJ, list Bugojno (M2,3).97 Kredni apnenec (litotip Gornji Vakuf – Uskoplje (sl. 11). Makroskopska BD) je bil identificiran na Osnovni geološki karti SFRJ v petrografska analiza nagrobne stele iz Gornjega Va- merilu 1 : 100.000, list Bugojno (K1 ,2 1 ).98 kufa – Uskoplja ( kat. št. 122) je pokazala, da je izdelana Kartiranje litostratigrafskih enot z izdanki apnenca iz neogenskega apnenca (litotipa H). Izdanki apnenca neogenske (litotip A) in kredne starosti (litotip BD) ter neogenske starosti na območju Gornjega Vakufa so identificirani v litostratigrafski enoti 2M 2,3 na Osnovni 91 Raić et al. 1975; Raić, Papeš 1977. geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Prozor.102 92 Saravanja, Galić 2001. 93 Bilopavlović et. al. 2004; Šaravanja, Čolak 2010, Najbližji izdanki apnenca ležijo v bližini današnje vasi 110−113. Pajić Polje, ki je od Gornjega Vakufa – Uskoplja od- 94 Vasić 1977, 189–195. daljena pet kilometrov. Zdi se torej, da je bil za izdelavo 95 Truhelka 1892b, 315–320; Sergejevski 1952, 41–57. 96 Škegro 1991, 134; Cambi 1982, 98, 105. 99 Bojanovski 1988a, 287. 97 Marinković, Ahac 1980; Marinković, Đorđević 1981; 100 Papeš 1972, Papeš 1975. Vujnović et al. 1980; Vujnović 1981. 101 Vujnović et al. 1980; Vujnović 1981. 98 Vujnović et al. 1980; Vujnović 1981. 102 Sofilij, Živanović 1979; Sofilij et al. 1980. 24 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA a v i l P A Jajce Bosna BALOIA Šipovo Travnik B Pliva D Stubo Vrelo BISTUA NOVA IONNARIA Bugojno H Kupres Otinovci Pajić Polje Gornji Vakuf – Uskoplje H Vrbas Prozor - Rama Varvara Liv litotip A no litotip BD R litotip H ama 0 5 10 km Tomislavgrad Neretva Sl. 11: Najdišča v okolici Šipova, Kupresa, Gornjega Vakufa in Prozora ter lokacija litostratigrafskih enot z apnencem litotipov A, BD in H. Šipovo ( kat. št. 119), Stubo Vrelo ( kat. št. 120), Otinovci ( kat. št. 121), Gornji Vakuf − Uskoplje ( kat. št. 122), Varvara ( kat. št. 123). nagrobne stele iz Gornjega Vakufa – Uskoplja uporabljen zajet eden od njih, in sicer nagrobna stela s portretno lokalni vir apnenca, ki so ga najverjetneje pridobivali v nišo ( kat. št. 123). Analiza materiala nagrobnika je poka- bližini današnje vasi Pajić Polje. zala, da je izdelana iz neogenskega apnenca (litotip H). Izdanki apnenca neogenske starosti (litotip H) v okolici Prozor (sl. 11). Na severozahodnem robu Ramskega današnje Varvare so v neposredni bližini najdišča in jih jezera v občini Prozor - Rama je manjše naselje Varvara, je mogoče identificirati v litostratigrafski enoti 2M 2,3 v katerem so bili odkriti ostanki rimske naselbine (morda na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Bistue Vetus).103 V Varvari so bili najdeni odlomki rim- Prozor.105 Zato lahko z veliko verjetnostjo domnevamo, skih nagrobnikov, vzidanih v ruševine zgodnjekrščanske da je bil za kamnoseško proizvodnjo tukajšnjih stel cerkve.104 V makroskopsko petrografsko analizo je bil uporabljen lokalni vir apnenca. O domnevni oziroma najverjetnejši lokaciji kamnoloma je za zdaj težko karkoli 103 Paškvalin 1988d, 225. 104 Patsch 1906, 151−159. 105 Sofilij, Živanović 1979; Sofilij et al. 1980. 25 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE reči, saj se izdanki apnenca v ozkem pasu širijo po ce- triasne starosti (litotip BD). Iz neogenskega apnenca lotnem severnem robu Ramskega jezera vse do Prozora. (litotip A) je izdelana nagrobna stela iz Pazarića ( kat. Konjic (sl. 12). Iz okolice današnjega Konjica je št. 141). Neogenski apnenec (litotip H) je bil uporabljen bilo v makroskopsko petrografsko analizo zajetih enajst za izdelavo nagrobnega spomenika v obliki medaljona nagrobnih spomenikov. Nagrobne stele so bile odkrite s podobo konjenika ( kat. št. 143), ki je bil odkrit v Sa- v naseljih Radešine ( kat. št. 124), Brđani ( kat. št. 127), rajevu.111 Lisičići ( kat. št. 131−133), Ostrožac ( kat. št. 134) in Pregled Osnovne geološke karte SFRJ v merilu Homolje ( kat. št. 136, 137). V Homolju sta bili poleg stel 1 : 100.000, list Sarajevo, razkriva prisotnost izdankov odkriti še levji ovršji ( kat. št. 138, 139). Večinoma gre neogenskega apnenca (litotipa H), identificiran v lito- za spomenike iz sredine 2. in 3. st. Analiza materiala je stratigrafski enoti 3 in 2, zgornjetriasnega apnenca pokazala, da so vsi nagrobni spomeniki oziroma njihovi (litotip BD) v litostratigrafski enoti T2,3 in T3 in apnenca deli izdelani iz enakega tipa zgornjetriasnega apnenca miocenske starosti (litotip A) v litostratigrafski enoti Ol, (litotip BD). Na podlagi geoloških kart in tolmačev M ( sl. 12).112 smo zgornjetriasni apnenec identificirali na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Prozor Primerjava med oddaljenostjo izdankov apnenca in (v litostratigrafskih enotah T2, T2,3, T3);106 Osnovni najdiščnih lokacij kaže, da je stela iz naselja Hadžići ( kat. geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Sarajevo št. 140, litotip BD) od verjetnega vira apnenca oddaljena (litostratigrafski enoti T2,3, T3),107 Osnovni geološki karti zgolj tri kilometre. Stela iz naselja Pazarići ( kat. št. 141, SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Mostar (v litostratigraf-litotip A) v bližini nima apnenca neogenske starosti skih enotah aT2,3, 1T12 ),108 in Osnovni geološki karti (litotip A). Najbližji vir je v dolini reke Misoče, vzhodno SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Kalinovik (litostratigraf- od naselja Ilijaš. Ker najdiščno lokacijo (Hadžići) in ski enoti aT2,33, cT2,33).109 Tovrsten apnenec izdanja območje izdankov apnenca litotipa A (Ilijaš) ločuje na več krajih ob severnem vznožju Prenja, in sicer v težko prehoden teren in ker sta lokaciji precej oddaljeni bližini današnjih naselij Jablanica, Ostrožac in Konjic. (23 km), se zdi, da izdanke apnenca v dolini Misoče Izdanki apnenca litotipa BD kredne starosti v okolici lahko izločimo kot potencialni vir apnenca. Verjetneje Konjica in Jablaniškega jezera niso bili identificirani.110 se zdi, da je bil material, uporabljen za izdelavo stele iz Za natančnejšo določitev izvornega območja apnenca, naselja Hadžići, prinesen v ta prostor ali pa je bila prine- uporabljenega za nagrobnike iz okolice današnjega sena že dokončana stela. Najdišče namreč leži ob glavni Konjica, bi bilo nujno opraviti nadaljnje (mikroskop- rimski poti, ki je vodila iz Narone (Vid pri Metkoviću) ske) analize materiala. Širše območje Konjica obdajajo proti Sirmiju (Sremska Mitrovica). visoki dinarski in težko prehodni planinski masivi, zato Za izdelavo ostalih spomenikov je bil verjetno je zelo verjetno, da so za nagrobnike uporabili lokalni upo rabljen lokalni vir apnenca. Izdanki apnenca zgornje vir (zgornjetriasnega) apnenca. Z vidika dostopnosti se triasne starosti (litotip BD) ob južnem robu Sarajevske zdi območje Repovice ob obali reke Neretve pri Konjicu kotline so najbližji (približno šest kilometrov oddaljen) najverjetnejša izvorna lokacija apnenca. Vsekakor bi bilo potencialni vir apnenca, ki je morda bil uporabljen za treba preveriti tudi manjše potencialne lokacije apnenca, izdelavo nagrobne stele iz naselja Lukavica ( kat. št. 142, ki izdanja na obeh bregovih Jablaniškega jezera. litotip BD). Nagrobni spomenik v obliki medaljona ( kat. št. 143, Sarajevo, litotip H) je od potencialnega Sarajevo (sl. 12). Iz okolice Sarajeva so bili v makro- vira apnenca oddaljen zgolj 1,5 kilometra. Izdanke ap- skopsko petrografsko analizo zajeti tri stele ( kat. št. nenca litotipa H je mogoče najti na celotnem severnem 140−142) in nagrobni spomenik v obliki medaljona ( kat. in vzhodnem robu Sarajevske kotline. Prostorsko zelo št. 143). Nagrobni spomeniki so datirani v obdobje od obsežno območje izdankov apnencev (litotipa H in sredine 2. oziroma začetka 3. st. ( kat. št. 141) pa vse do 3. BD) brez nadaljnjih raziskav ne omogoča natančnejše oziroma začetka 4. st. ( kat. št. 143). Nagrobni spomeniki ocene o potencialni lokaciji rimskih kamnolomov v so izdelani iz treh različnih tipov apnenca (litotip BD, Sarajevski kotlini. litotip A, litotip H). Nagrobna stela, odkrita v naselju Gradac pri Breza (sl. 12). V makroskopsko petrografsko ana- Hadžićih ( kat. št. 140), in stela z medaljonom, odkrita lizo so bili zajeti štirje nagrobni spomeniki iz okolice v Lukavici ( kat. št. 142), sta izdelani iz apnenca zgornje naselja Breza, datirani v obdobje med 2. in 3. st. Izdelani so iz dveh vrst apnencev; steli ( kat. št. 144, 145) in pepel-106 Sofilij, Živanović 1979; Sofilij et al. 1980. nica ( kat. št. 147) so izdelane iz neogenskega apnenca 107 Jovanović et al. 1977; Jovanović et al. 1978. (litotip H), za izdelavo nagrobne are ( kat. št. 146)113 je bil 108 Mojićević, Laušević 1971; Mojićević, Laušević 1973. uporabljen dolomitizirani kredni apnenec (litotip B 109 Mojićević, Tomić 1982. D). 110 Sofilij, Živanović 1979; Sofilij et al. 1980; Jovanović 111 Topolovac 1988b, 42. et al. 1977; Jovanović et al. 1978; Mojićević, Laušević 1971; 112 Jovanović et al. 1977; Jovanović et al. 1978. Mojićević, Laušević 1973; Mojićević, Tomić 1982. 113 Nagrobna ara je bila odkrita na nekropoli Kamenjača, 26 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA A Zenica Travnik Bilimišće Drivuša Zenica Donja Zgošća Janjići Bosna Vitez Kakanj Doboj H Breza A Misoča Podastinje Iljaš Kiseljak H Bosna Sarajevo Miljaska B Kuliješ M Lukavica Hadžići Pazarić BD (trias) Prozor-Rama BD (trias) Rama Brđani BM Lisičići Homolje Radešine Ostrožac Konjic Konjic BD (trias) litotip A litotip BD (trias) litotip BM litotip H 0 5 10 km Sl. 12: Najdišča v okolici Breze, Kiseljaka, Kaknja, Zenice, Konjica in Sarajeva ter lokacija litostratigrafskih enot z apnencem litotipov A, H, BM in BD. Breza ( kat. št. 144−147), Padastinje (kat. št. 148), Kulješ ( kat. št. 149), Donja Zgošća ( kat. št. 154), Doboj ( kat. št. 155), Bilimišće ( kat. št. 156−158, 160, 163), Zenica ( kat. št. 161, 162, 165), Drivuša ( kat. št. 164), Janjići ( kat. št. 159), Ostrožac ( kat. št. 134), Lisičići ( kat. št. 128, 129, 131−133), Radešine ( kat. št. 124), Homolje ( kat. št. 125, 136−139), Brčani ( kat. št. 127), Pazarić ( kat. št. 141), Hadžići ( kat. št. 140), Sarajevo ( kat. št. 143), Lukavica ( kat. št. 142), Vitez ( kat. št. 166). 27 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Izdanki apnenca neogenske starosti (litotip H) v Najbližji izdanki neogenskega apnenca (litotip okolici Breze so identificirani v litostratigrafskih eno- A) ležijo približno 20 kilometrov vzhodno od naselja tah 1M2, M2,3 na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu Podastinje, v dolini reke Misoče. Najbližji izdanki sred- 1 : 100.000, list Vareš,114 in v litostratigrafskih enotah njetriasnega apnenca (litotip BM) pa so v dolini reke Ol, M, 1M3, 2M2 na Osnovni geološki karti SFRJ v Lepenice in so od naselja Kuliješ oddaljeni zgolj tri merilu 1 : 100.000, list Sarajevo.115 Izdanki krednega kilometre. Apnenec, uporabljen za izdelavo stele, odkrite apnenca (litotip BD) na Osnovni geološki karti SFRJ v v Kuliješu ( kat. št. 149), je torej zelo verjetno lokalnega merilu 1 : 100.000, lista Vareš116 in Sarajevo, niso bili izvora. Vprašanje, od kod izvira apnenec, uporabljen za identificirani.117 izdelavo stele iz Podastinja ( kat. št. 148), ostaja nerešeno. Najdišča stel in pepelnice, izdelane iz neogenskega Najbližji izdanki neogenskega apnenca (litotip A) v apnenca (litotipa H), ležijo v neposredni bližini (v radiju dolini Misoče se tudi v tem primeru ne zdijo verjetna enega kilometra) ležišč tega apnenca. Prisotnost po- izvorna lokacija apnenca. Predvsem zato, ker najdišče tencialnega vira apnenca v neposredni bližini kaže na stele iz Podastinja od potencialnega vira apnenca loči možnost, da je bil za izdelavo nagrobne plošče uporab- 20 kilometrov zračne črte težko prehodnega terena. Ker ljen lokalni vir apnenca. Odsotnost krednega apnenca gre za eno najzgodnejših nagrobnih stel v notranjosti (litotip BD) v bližini Breze (v radiju 60 km) pomeni, da pro vince in ker so njeni naročniki priseljenci, je bil na- je za izdelavo enega največjih nagrobnikov (v. 119 cm; grobnik verjetno prinesen v ta prostor (morda iz Salone). š. 102 cm; d. 67 cm), odkritih v osrednji Bosni in Her- cegovini ( kat. št. 146), moral biti apnenec ali spomenik Kakanj (sl. 12). Iz okolice današnjega Kaknja pripeljan od drugod. Gre za nagrobno aro, katere sta bila v makroskopsko petrografsko analizo zajeta naročniki so bili pripadniki plemenske aristokracije; nagrobna stela, odkrita v bližini naselja Donja Zgošća njihov član pa nosi naziv princeps Desitiati(um).118 Na- ( kat. št. 154),124 in del reliefne plošče, odkrite v Doboju grobnik je datiran v začetek ali sredino 2. st.119 Vzori za pri Kaknju ( kat. št. 155). Spomenika sta datirana v 3. izdelavo tega 2,5–3 tone težkega nagrobnega spomenika oziroma začetek 4. st.125 Izdelana sta iz neogenskega so prišli iz Salone.120 Gre za enega redkih nagrobnih apnenca (litotipa H). Izdanki apnenca neogenske starosti spomenikov s tega območja, njegov transport je zahteval so identificirani v litostratigrafskih enotah 1M2, M2,3 na visok finančni vložek. Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Vareš.126 Najbližji izdanki apnenca ležijo v dolini reke Kiseljak (sl. 12). Z območja Kiseljaka je bila analiza Zgošće in so od najdišč oddaljeni zgolj kilometer. Na materiala opravljena na dveh nagrobnih stelah. Nagrob- podlagi zbranih podatkov se zdi zelo verjetno, da je bil na stela ( kat. št. 148) iz 1. oziroma 2. st. je bila odkrita v za izdelavo spomenikov iz Kaknja uporabljen lokalni ruševinah poznoantične naselbine na najdišču Crkvina apnenec. v bližini naselja Podastinje.121 Druga (slabše ohranjena) stela iz 2. oziroma 3. st. je bila odkrita v naselju Kuliješ Zenica (sl. 12). V makroskopsko petrografsko ana- ( kat. št. 149).122 Makroskopska petrografska analiza je lizo je bilo zajetih deset spomenikov ( kat. št. 156−165), pokazala, da je stela iz Podastinja izdelana iz neogen- odkritih v okolici Zenice. Večina spomenikov je bila od- skega apnenca (litotip A), tista iz Kuliješa pa iz apnenca krita v ruševinah rimske naselbine, ki se je razprostirala srednje triasne starosti (litotip BM). na obeh bregovih reke Bosne na lokaciji Bilimišća v Osnovna geološka karta SFRJ v merilu 1 : 100.000, Zenici.127 V bližnji okolici Zenice sta bili odkriti steli list Sarajevo, razkriva izdanke neogenskega apnenca ( kat. št. 161, 162). Plošča z reliefom ( kat. št. 164) je bila (litotipa A) v litostratigrafski enoti Ol, M in srednjetri-odkrita v naselju Drivuša, nagrobna stela ( kat. št. 159) asnih apnencev (litotip BM) v litostratigrafski enoti .123 pa v naselju Janjići, približno pet kilometrov južno od Zenice. Spomeniki so datirani v obdobje med sredino 2. in začetkom 4. st.128 Vsi spomeniki so izdelani iz ki leži na desni obali reke Stavinje v bližini Breze (Paškvalin neogenskega apnenca (litotip H). Izdanki tega apnenca 1988g, 21). 114 Olujić et al. 1977; Pamić et al. 1978. so identificirani na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 115 Jovanović et al. 1977; Jovanović et al. 1978. 1 : 100.000, list Zenica, v litostratigrafskih enotah M2,3; 116 Olujić et al. 1977; Pamić et al. 1978. 1M2 in 1M3.129 Kartiranje ležišč neogenskega apnenca 117 Jovanović et al. 1977; Jovanović et al. 1978 v Zeniški kotlini razkriva, da so prisotna po celotnem 118 ILJug 1582. zahodnem robu kotline in na obeh bregovih reke Bosne 119 Paškvalin 2012, 265; Mesihović 2011, 66. 120 Najboljša primerjava sta ari Kvinta Servilija Satijana 124 Basler 1988a, 16. ( Quintus Servilus Statianus) in Gaja Julija Dolenta ( Caius Iu- 125 Sergejevski 1948, 180; Paškvalin 2012, 124. lius Dolens) (prim. Matijević 2011, 72, sl. 1a; 193, sl. 2). 126 Olujić et al. 1977; Pamić et al. 1978. 121 Basler 1988b, 16 127 Paškvalin 1988e, 195. 122 Marijanović 1988b, 23. 128 Paškvalin 2012, 67; Sergejevski 1932, 44. 123 Jovanović et al. 1977; Jovanović et al. 1978. 129 Živanović et al. 1971; Živanović, Milojević 1975. 28 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA med Zenico ter naseljem Janjići. Po dostopnosti in skopska petrografska analiza stel je pokazala, da sta bližini najdišč lahko sklepamo, da so kot potencialni izdelani iz različnih litotipov apnenca. Stela z meda- vir apnenca najverjetnejši posamezni izdanki apnenca ljonom ( kat. št. 174) je izdelana iz belega brečastega na bregovih reke Bosne. Zbrani podatki torej kažejo na apnenca srednje do zgornje triasne starosti (litotip C); možnost uporabe lokalnega vira apnenca za kamnoseško manjša stela s prikazom konjenika ( kat. št. 175) pa iz produkcijo v bližini današnje Zenice. neogenskega apnenca (litotip H). Pregled Osnovne geološke karte SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Ljubovija, Vitez (sl. 12). Odlomek nagrobnega spomenika iz je pokazal, da apnenca litotipa H in C nista prisotna Viteza ( kat. št. 166) z reliefnim prikazom konjenika je na tem prostoru.134 Najbližje apnence srednje triasne bil odkrit med ostanki rimske nekropole.130 Izdelan je starosti smo identificirali v litostratigrafskih enotah T2 iz neogenskega apnenca (litotip H). Izdanki apnenca in na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, neogenske starosti so identificirani na Osnovni geološki list Vlasenica.135 karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Zenica, v litostrati- Kartiranje izdankov kaže, da plasti z apnenci sred- grafskih enotah M 131 2,3; 1M2 in 1M3. nje triasne starosti (litotip C) potekajo v smeri SZ–JV ob Kartiranje izdankov apnenca kaže, da se raztezajo v zahodnem robu planinskega masiva Osat, kjer izdanjajo širokem pasu dveh kilometrov vzhodno od današnjega na obeh bregovih reke Drine in se nato nadaljujejo proti Viteza. Prisotnost potencialnega vira apnenca v severnemu robu planine Tare (Srbija). Območje s trias- neposredni bližini kaže na možnost, da je za izdelavo nimi apnenci je na relativno težko dostopnem terenu; nagrobne plošče bil uporabljen lokalni vir apnenca. izjema je del okrog Klotijevca, kjer apnenec izdanja na bregovih reke Drine. Če so izdanki apnenca v bližini Klotijevca izvorno območje apnenca, uporabljenega za VZHODNA BOSNA IN HERCEGOVINA izdelavo nagrobne stele, odkrite v naselju Mihaljevići ( kat. št. 175), bi to pomenilo, da je za transport kam- Zvornik (sl. 13). Nagrobna stela iz 3 st., odkrita nitega materiala bila uporabljena reka Drina (glej spo- v Zvorniku ( kat. št. 171), je izdelana iz temnosivega daj). V prid temu govori tudi dejstvo, da je zaradi težko mikritnega apnenca mezozojske starosti (litotip T). prehodnega terena na tem območju kopenski prevoz Triasni apnenec je bil identificiran v litostratigrafski kamnitega materiala skoraj nemogoč. Zbrani podatki enoti T1,2, T12, T22 na Osnovni geološki karti SFRJ v torej kažejo na možnost obstoja rimskega kamnoloma merilu 1 : 100.000, list Zvornik.132 Izdanki apnenca se na območju današnjega Klotijevca. raztezajo na obeh bregovih reke Drine v neposredni Za zdaj ni mogoče podati ocene, od kod je prišla bližini Zvornika. Podatki torej kažejo na možnost, da manjša nagrobna stela ( kat. št. 175) oziroma material, je za izdelavo nagrobne stele bil uporabljen lokalni vir uporabljen za njeno izdelavo (neogenski apnenec). apnenca. Vsekakor je jasno, da je bila prinesena na območje današnjega Bratunca, saj se neogenski apnenec (lito- Vlasenica (sl. 13). Iz okolice Vlasenice je bila v tip A) na tem prostoru ne pojavlja. Najbližje izvorno makro skopsko petrografsko analizo zajeta nagrobna območje leži 50 kilometrov severno, in sicer v okolici stela iz 3. st. ( kat. št. 172). Stela je bila na vzpetini, Zvornika.136 imenovani Crkvina, v bližini vasi Podcrkvina, ki leži 10 kilometrov severno od Vlasenice. Analiza mate- Srebrenica (sl. 13). Gre za širši prostor nekdanje riala je pokazala, da je nagrobna stela izdelana iz belega rimske naselbine Domavije (Gradina pri Srebrenici), brečastega apnenca srednje do zgornje triasne starosti ki je znana predvsem kot središče rudarske uprave za (litotip C). Srednjetriasne apnence smo identificirali v Panonijo in Dalmacijo ( procurator metal orum Pannoni- litostratigrafskih enotah T2 in na Osnovni geološki karti orum et Dalmatiorum).137 O vprašanju izvora apnenca, SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Vlasenica.133 Kartiranje uporabljenega za izdelavo nagrobnih spomenikov in izdankov triasnega apnenca kaže, da so najbližji izdanki arhitekturnih elementov, odkritih na najdišču Gradina, od najdišča oddaljeni zgolj 1,5 kilometra. Podatki torej sta že pisala V. Radimský 138 in D. Sergejevski.139 V. Rad- kažejo na možnost, da je za izdelavo nagrobne stele bil imský, rudniški inženir, ki je dobro poznal geološko pod- uporabljen lokalni vir apnenca. lago tega prostora, je ugotovil, da so nagrobni spomeniki in arhitekturni elementi z Gradine (antična Domavia) Bratunac (sl. 13). V makroskopsko petrografsko izdelani iz apnenca, ki je moral biti prinesen od daleč. Po analizo sta bili zajeti steli iz 3. st., odkriti v naselju Mihaljevići v bližini Bratunca ( kat. št. 174, 175). Makro- 134 Kubat et al. 1976. 135 Strajin et al. 1978; Strajin et al. 1980. 130 Marijanović 1988d, 205. 136 Rižnar, Jovanović 2006. 131 Živanović et al. 1971; Živanović, Milojević 1975. 137 Paškvalin 1988a, 69; glej tam navedeno literaturo. 132 Mojsilović et al. 1976; Mojsilović et al. 1977. 138 Radimský 1891, 19. 133 Strajin et al. 1978; Strajin et al. 1980. 139 Sergejevski 1934a, 13; op. 6. 29 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE anirD Podcrkvina Mihajlevići Bratunac Voljevica Vlasenica Tegare Gradina (DOMAVIA) Sikirići Sase Srebrenica Skelani Klotijevac litotip C litotip t litotip H 0 5 10 km Sl. 13: Najdišča v okolici Zvornika, Vlasenice, Bratunca in Srebrenice ter lokacija litostratigrafskih enot z apnencem litotipov C in t. Zvornik ( kat. št. 171), Podcrkvina ( kat. št. 172), Mihajlevići ( kat. št. 174, 175), Voljevica ( kat. št. 189), Gradina / Domavia ( kat. št. 164), Sikirići ( kat. št. 188), Tegare ( kat. št. 178, 182−184), Sase ( kat. št. 176) in Skelani ( kat. št. 180, 186, 187). njegovem mnenju apnenec izvira s planinske verige Az- Sase ( kat. št. 176), Tegare ( kat. št. 178, 182−184), Skelani bukova v okolici Loznice.140 D. Segejevski je sklepal, da ( kat. št. 1 80, 186, 187), Sikirići ( kat. št. 188) in Voljevica je izvorno območje apnenca, uporabljenega za izdelavo ( kat. št. 189). Večina spomenikov je datiranih v 3. st. nagrobne stele, odkrite v Gradini ( kat. št. 179), območje Analiza materiala je pokazala, da so spomeniki izdelani planine Tare (ob desnem bregu Drine).141 iz belega brečastega apnenca srednje do zgornje triasne Iz okolice Srebrenice je bilo v makroskopsko starosti (litotip C). petrografsko analizo zajetih osem nagrobnih stel, ena Pregled Osnovne geološke karte v merilu nagrobna ara in spomenik v obliki kocke oziroma 1 : 100.000, list Ljubovlja,143 je pokazal, da geološko kvadra.142 Nagrobni spomeniki so bili odkriti v naseljih podlago v širši okolici Srebrenice gradijo paleozojski klastiti in magmatske kamnine neogenske starosti. Ap- 140 Radimský 1891, 19. 141 Sergejevski 1934a, 13; op. 6. 142 O spomenikih v obliki kocke glej opis pri kat. št. 197. 143 Kubat et al. 1976. 30 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA nenca v okolici Srebrenice ni.144 Najbližje srednjetriasne apnence sem identificirala v litostratigrafskih enotah litotip BM (trias) Klotijevac P T litotip BM (kreda) L. T 2 in T12 na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : AR Drina 100.000, list Ljubovlja,145 in T 0 5 10 km A 2 na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Višegrad.146 Kartiranje izdankov kaže, da plasti z apnenci srednje triasne starosti BM (kreda) potekajo v smeri SZ–JV ob zahodnem robu planinskega Štitarevo masiva Osat, kjer izdanjajo na obeh bregovih reke Drine in se nato nadaljujejo proti severnemu robu planine Stari Brod Tare (Srbija). Gre torej za isto območje s triasnimi apnenci, ki sem ga prepoznala kot morebitno izvorno Greben Barimo območje apnenca, uporabljenega za izdelavo nagrobne PL. IVI stele, odkrite v naselju Mihaljevići ( kat. št. 175). Če so Rogatica CA izdanki apnenca v bližini današnjega Klotijevca izvorno Višegrad RIS(...) območje apnenca, uporabljenega tudi za izdelavo na- Pribošijevići grobnih spomenikov iz okolice Srebrenice, bi to znova pomenilo, da je za transport kamnitega materiala bila uporabljena reka Drina. V prid temu govori tudi dejstvo, Vagan da je zaradi težko prehodnega terena na tem prostoru kopenski prevoz kamnitega materiala skoraj nemogoč. Raziskave sicer kažejo, da so za dobavo večjih količin gradbenega materiala rečni transport uporabljali le v BM (trias) redkih primerih, na primer za gradnjo javnih stavb.147 Arheološki ostanki naselja kažejo, da je Domavija imela številne javne stavbe, tj. baziliko, terme ( balneum publicum), pokrito tržnico ( macel um), mestno kurijo Sl. 14: Najdišči v okolici Višegrada in lokacija litostratigrafske enote s triasnim in krednim apnencem litotipa B ( curia urbana) itd.148 Za gradnjo in obnovo teh stavb M. Gornje Štitarevo ( kat. št. 190) in Greben ( kat. št. 191). je potrebovala primeren gradbeni material, ki pa ga zagotovo ni imela v neposredni bližini. Uporaba rečnega transporta za dobavo gradbenega materiala in obstoj rimskega kamnoloma na območju današnjega Klotijevca Višegrad (sl. 14). V makroskopsko petrografsko se zdita v tem primeru zelo verjetna. Z analizo mate- analizo sta bili zajeti nagrobni steli iz 3. st., odkriti v na- riala in izdelavo karte potencialnih izvornih območij za selju Gornje Štitarevo ( kat. št. 190) in na lokaciji Crkvice okolico Srebrenice smo pokazali na verjetnejšo lokacijo, v naselju Greben ( kat. št. 191) v bližini Višegrada. Anali- od koder je mogoča dobava materiala. za materiala je pokazala, da sta obe izdelani iz rožnatega mikritnega apnenca kredne ali srednje triasne starosti (litotip BM). Izdanke apnenca kredne starosti smo iden- tificirali v litostratigrafski enoti ; srednjetriasne apnence pa v litostratigrafski enoti na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Višegrad.149 Kartiranje izdankov obeh tipov apnenca kaže, da je apnenec kredne in triasne starosti prisoten na tem prostoru. Potencialni izvorni lokaciji apnenca triasne starosti izdanjata na levi obali reke Drine v bližini naselja Stari Brod in pri vasi Barimo. Apnenec kredne starosti izdanja na relativno nedostopnem terenu, in sicer na vzhodnem robu Ivica planine, dva kilometra zahodno od Višegrada. Če torej upoštevamo možnost dostopa, se apnenci triasne starosti kažejo kot veliko verjetnejša izvorna lokacija apnenca. Podatki kažejo, da je bil za izdelavo nagrobnih stel naj- 144 Radimský 1891, 1–19; id. 1892c, 1–24; Pašalić 1954, verjetneje uporabljen lokalni (srednjetriasni) apnenec, ki 47–75; id. 1960; Paškvalin 1988a, 69, Bojanovski 1988a,195– je od najdišča Greben oddaljen pet kilometrov oziroma 199. od najdišča Gornje Štitarevo tri kilometre. 145 Kubat et al. 1976. 146 Vujinović 1981. 147 Greene 1986, 152. 148 Radimský 1891, 19; Wilkes 1969, 279–280. 149 Vujinović 1981. 31 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Izdanke apnenca srednje triasne starosti (litotip C) sem identificirala v litostratigrafski enoti na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Višegrad,153 in v litostratigrafski enoti na Osnovni geološki karti SFRJ v Stari Brod merilu 1 : 100.000, list Pljevlja.154 Najbližje potencialno izvorno območje kred- nega apnenca leži v dolini reke Rzav približno 8 km severovzhodno od naselja Rudo. Manjši izdanek kred- Rogatica nega apnenca je tudi na levem bregu Drine, približno Glavice 2 km zahodno od Višegrada. Potencialni lokaciji najver- RIS(...) jetneje nista izvorni lokaciji krednega apnenca, saj ju od Pribošijevići naselja Rudo ločuje 1.388 metrov visoka gorska pregrada Prača B Varda. Izdanki krednega apnenca so tudi v bližini naselja M Vagan, ki je od naselja Rudo oddaljeno 20 kilometrov. Ta lokacija se zdi najverjetnejše območje, od koder bi lahko Drina pridobili material za izdelavo nagrobne are ( kat. št. 194). Triasni apnenec (litotip C) na več mestih izdanja BM v dolini reke Lim, vse od naselja Rudo do sotočja rek Previla Lim in Drina. Najbližje potencialno izvorno območje triasnega apnenca je od naselja Rudo oddaljeno zgolj pet kilometrov. Podatki torej kažejo, da je bil za izdelavo litotip BM nagrobnih ar, odkritih v naselju Rudo, zelo verjetno 0 5 10 km uporabljen lokalni vir apnenca. Foča (sl. 16). V makroskopsko petrografsko ana- Sl. 15: Najdišče v okolici Rogatice in lokacija litostratigrafske lizo sta bila zajeta nagrobna spomenika iz okolice Foče. enote z apnencem litotipa BM. Glavice ( kat. št. 192, 193). Prvi je odlomek oboka nagrobne edikule ( kat. št. 196), odkrit v vasi Bukovica v bližini naselja Trbušće. Edikula Rogatica (sl. 15). Nagrobni steli s portretno nišo je datirana v 2. st. Drugi spomenik je bil odkrit v naselju ( kat. št. 192, 193) sta bili odkriti leta 1894 v vasi Glavice Ustikolina ( kat. št. 197). 155 (Sočice), ki leži osem kilometrov zahodno od Rogatice. Spomenik iz Ustikoline je izdelan iz belega bre- Makroskopska petrografska analiza materiala je poka- častega apnenca srednje do zgornje triasne starosti zala, da sta steli izdelani iz rožnatega mikritnega apnenca (litotip C). Edikula iz Trbušća ( kat. št. 196) je izdelana kredne ali srednje triasne starosti (litotip BM). Srednjetri- asne apnence sem identificirala v litostratigrafski enoti 153 Olujić, Karović 1986. na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list 154 Mirković et al. 1978. 155 Prača.150 Apnenci kredne starosti na tem prostoru niso Nagrobnik sodi v posebno skupino spomenikov, ki jo bili identificirani.151 Kartiranje srednjetriasnih apnencev v strokovni literaturi najdemo pod različnimi pojmi (nem. der Cippus, ang. grave cube, cippi, cube shaped tombstone, py- razkriva, da so prisotni na južnem pobočju planine Lunj ramidal cippi), tj. nagrobna kocka, spomeniki v obliki koc- v bližini vasi Pribošijević in so od najdišča oddaljeni le ke (Zotović 2002), cipus (Sergejevski 1934a, 38; Paškavalin pet kilometrov. Podatki torej kažejo, da je bil za izdelavo 2012), nagrobna ali funerarna kocka (Kostić 2008,162–172), stel zelo verjetno uporabljen lokalni (srednjetriasni) piramidalni cipus (Cvjetić 2012) . Zadnje poimenovanje te- apnenec, ki izdanja na južnem pobočju planine Lunj. melji na rekonstrukciji celotne oblike spomenika, ki jo je predlagal D. Sergejevski (1934a, 35). Po njegovem mnenju Rudo (sl. 16). V makroskopsko petrografsko analizo so spomeniki v obliki kocke del večje nagrobne konstrukcije sta bili zajeti nagrobni ari iz 2. in 3. st., odkriti v naselju ali sestavljenega spomenika, katerega celotna višina je dose- Rudo ( kat. št. 194, 195). Manjša ( kat. št. 194) je izdelana gala tudi dva do tri metre. Ohranjeni del oziroma kocka je najverjetneje postavljena med (zgoraj) piramidalnim nastav- iz belega mikritnega apnenca zgornje kredne starosti kom in postamentom (višina približno pol metra). Značilno (litotip BK), večja ( kat. št. 195) pa iz belega brečastega za to skupino spomenikov je, da nimajo napisa in običajno apnenca srednje do zgornje triasne starosti (litotip C). imajo tri stranice reliefno okrašene s podobami pokojnikov Izdanke apnenca zgornje kredne starosti (litotip ali motivom konjenika v kombinaciji z motivom pogrebne B pojedine (Kostić 2008, 166). Spomeniki so datirani v obdob- K) sem identificirala v litostratigrafski enoti na Osnovni geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Višegrad.152 je od 2. vse do 4. st. in jih najdemo na širšem območju ob reki Drini in Lim (Sergejevski 1934a, 35; Kostić 2008, 166, 150 Vujnović, Marić 1982. Paškvalin 2012, 280). Celotna rekonstrukcija tega tipa spo- 151 Vujnović, Marić 1982. menika ostaja problematična, saj še ni bil najden noben, ki bi 152 Olujić, Karović 1986. bil v celoti ohranjen. 32 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA Stari Brod Ra Barimo k BK itnica Rogatica Višegrad RIS(...) Pribošijevići Prača Vagan Drina C Rudo Lim Previla Ustikolina Kolina A+H Bistric Foča a Miljevina Gradac Trbušće C litotip Bk litotip C litotip H H litotip A+H 0 5 10 km Sl. 16: Najdišča v okolici naselij Rudo in Foča ter lokacija litostratigrafskih enot z apnencem litotipov A, BK, C in H. Rudo ( kat. št. 194, 195), Trbušće ( kat. št. 196), Ustikolina ( kat. št. 197). iz drobnozrnatega rumenkastega neogenskega apnenca vila. Vendar so ti izdanki apnenca v precej hribovitem delu (litotip H). Izdanke apnenca neogenske starosti (litotip in so skoraj nedostopni. Verjetneje se zdi, da je apnenec H) sem identificirala v litostratigrafski enoti na Osnovni prišel iz okolice naselja Gradac, ki je od najdišča oddaljeno geološki karti SFRJ v merilu 1 : 100.000, list Foča.156 12 kilometrov. Apnenec triasne starosti namreč tu izdanja Srednjetriasne apnence sem identificirala v litostrati- neposredno na levem bregu reke Drine. grafski enoti na Osnovni geološki karti SFRJ, v merilu Potencialna izvorna lokacija neogenskega apnenca 1 : 100.000, list Foča.157 je v dolini reke Bistrice v bližini naselja Miljevina, ki je 22 S kartiranjem izdankov triasnega apnenca (litotip kilometrov oddaljeno od Trbušća. Gre za edino tovrstno C) in ob upoštevanju možnosti dostopa do posameznih lokacijo z izdanki neogenskega apnenca v okolici Foče. lokacij izdankov je mogoče prepoznati dve potencialni Obstoj rimskega kamnoloma v bližini naselja Miljevina, izvorni lokaciji. Prva je od Ustikoline oddaljena zgolj pet ki je morda bil odprt ravno za potrebe izdelave nagrobne kilometrov. Leži v dolini Kosovske reke v bližini vasi Pre- edikule, se zdi zelo verjeten.158 156 Buzaljko et al. 1982. 158 Številni dobro dokumentirani primeri kamnolomov, 157 Buzaljko et al. 1982. ki so bili odprti za kratek čas z namenom dobave materiala za 33 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE SKLEP izvorno območje leži v neposredni bližini. Zanimivo je, da je serija stel, katerih naročniki so bili vojaki, izdelana Severna Bosna in Hercegovina ( sl. 6). Analiza ma- iz enakega apnenca. To dejstvo kaže na to, da je kamno- teriala in definiranje potencialno izvornih območij z lom odprla vojaška enota, ki je v te kraje prišla v začetku najdišča Makljenovac iz severne Bosne sta pokazala, da 1. st. Kot najverjetnejša lokacija kamnoloma, iz katerega lahko računamo na izrabo rek za transport materiala. prihaja material za izdelavo dveh sarkofagov, odkritih v Možnost uporabe rek Bosne ali Usore za transport naselju Bačevići pri Mostarju, se kaže lokacija v bližini materiala (kamnitih blokov) je mogoče domnevati današnjega kamnoloma Mukoša. V tem pridobivajo na primeru spomenika iz okolice Doboja. Za njihovo znani kamen tenelija, ki je bil uporabljen tudi za gradnjo potencialno izvorno območje (kamnolom) lahko (in obnovo) Starega mostu v Mostarju.159 Pridobivanje navedemo dve lokaciji. Najbližja potencialna lokacija apnenca v bližini Bačevića za izdelavo sarkofagov lahko kamnoloma je v bližini Jelaha, ki leži v porečju reke datiramo v 3. st. Usore približno 14 kilometrov vzhodno od najdišča. Zaradi možnosti vodnega transporta po reki Bosni je Osrednja Bosna in Hercegovina ( sl. 10−12) . Analiza treba kot potencialno lokacijo kamnoloma navesti tudi materiala spomenikov z območja osrednje Bosne je območje (z enakim apnencem) 30 kilometrv južno od zajela najdišča spomenikov v okolici Šipova, Gornjega Doboja v okolici Žepče. Vakufa, Konjica, Prozora, Sarajeva, Pazarićev, Kiseljaka, Breze in Kaknja. Zahodna Bosna in Hercegovina ( sl. 7). Več spome- Z makroskopsko analizo ni bilo mogoče ločiti, ali nikov, zajetih v makroskopsko analizo materiala, prihaja so deli poznoantične nagrobne edikule iz Šipova ( kat. iz okolice naselij Bihać in Bosanski Petrovac. Spomeniki, š t. 119) izdelani iz neogenskega (litotipa A) ali krednega odkriti na območju Bihaća, so izdelani iz dveh vrst (BD) apnenca. Vprašanje o (ne)lokalnem izvoru mate- neogenskega apnenca (litotipa A in H). Enako je pri riala, uporabljenega za njeno izdelavo, ostaja nerešeno, spomenikih, odkritih v okolici Bosanskega Petrovca vse dokler ne bo mogoča detajlnejša analiza vzorca. V (Krnjeuša), kjer je bil prav tako uporabljen neogenski okolici Kupresa odkrit odlomek spomenika ( kat. š t. apnenec (litotip A in H). Obe skupini najdišč sta ver- 121) kaže na potencialni obstoj manjšega lokalnega jetno imeli isti vir apnenca (tako imenovani bihacit), kamnoloma, ki je deloval v obdobju od 2. do 3. st.. Za ki izdanja po celotnem Bihaškem polju. Povezanost pepelnico ( kat. š t. 120), odkrito v naselju Stubo Vrelo med lokacijami je izrazita v izboru in načinu izdelave (antična Ionnaria), je mogoče reči, da je bil material okrasnega repertoarja. za njeno izdelavo v ta prostor najverjetneje prinesen (ali pa je bila prinesena že izdelana pepelnica). Poten- Jugozahodna Bosna in Hercegovina ( sl. 8) . Z cialno uporabo lokalnega apnenca za izdelavo nagrobnih območja jugozahodne Bosne so bili v analizo materiala spomenikov kažeta tudi steli iz Gornjega Vakufa in vključeni spomeniki, katerih najdišča se grupirajo v Varvare. Več spomenikov izhaja iz okolice Konjica. Za okolici današnjih naselij Bosansko Grahovo, Glamoča, izdelavo celotnega tukajšnjega korpusa spomenikov je Livna in Tomislavgrad. Za spomenike iz neogenskega uporabljen enak apnenec (litotip BD). Na podlagi rezul- apnenca (litotip A), odkrite v okolici Bosanskega Gra- tatov analize materiala menim, da je v okolici Konjica hova (Grkovci), je mogoče reči, da je bil apnenec za deloval vsaj en lokalni kamnolom (zgornjetriasnega) njihovo izdelavo (ali že izdelani spomeniki) prinesen od apnenca. V Sarajevski kotlini odkrit redek primer spo- drugod. Najverjetnejši potencialni vir apnenca leži na menika v obliki samostojnega medaljona ( kat. š t. 143) Livanjskem polju približno 28 kilometrov jugovzhodno in nagrobna stela ( kat. š t. 142) sta verjetno izdelana iz od najdišča. Lokalni vir apnenca je bil najverjetneje lokalnega apnenca. Ker gre za različni vrsti apnenca, je uporabljen za izdelavo nagrobnikov iz okolice Glamoča, treba računati na obstoj vsaj dveh kamnolomov. Glede Livna in Tomislavgrada, saj izvorna območja apnencev na podatke s karte potencialnega izvornega območja za ležijo v bližini najdišč. okolico Sarajeva lahko rečem, da je apnenec, potreben za izdelavo medaljona, verjetno pridobljen na severnem Južna Bosna in Hercegovina ( sl. 9). Spomeniki z robu Sarajevske kotline, apnenec za izdelavo stele ( kat. območja južne Bosne, ki so bili vključeni v analizo ma- š t. 142) pa na južnem robu kotline. Steli, odkriti v bližini teriala, prihajajo iz okolice naselij Ljubuški in Mostar. naselij Pazarići ( kat. š t. 141) in Hadžići ( kat. š t. 140), sta Več spomenikov je bilo odkritih v okolici naselja izdelani iz različne vrste apnenca. Nagrobnik veterana in Ljubuški (Hardomilje). Analiza materiala spomenikov njegove družine ( kat. š t. 140) je verjetno izdelan iz lokal-s tega območja je razkrila, da je celoten korpus spome- nega apnenca. Najbližja potencialna lokacija kamnoloma nikov izdelan iz treh vrst apnencev, katerih potencialno leži tri kilometre proti jugozahodu . Apnenec, uporabljen za izdelavo stele iz Pazarićev, je moral biti prinesen od specifične gradbene projekte, so znani iz severo-vzhodnega dela Španije, na primer kamnolom Punta de la Creueta, Puig drugod. Steli, odkriti v okolici Kiseljaka, sta izdelani iz de Sera, La Rierussa (Gutiérrez Garcia-Moreno 2009). 159 Šaravanja, Čolak n. n., 8. 34 2. MAKROSKOPSKA PETROGRAFSKA ANALIZA različnega apnenca. Nagrobnik iz Kulješa ( kat. š t. 149) Pri analizi kamnoseške proizvodnje notranjega je verjetno izdelan iz lokalnega apnenca, potencialno dela rimske province Dalmacije sem izhajala iz makro- izvorno območje tega leži v dolini reke Lepenice 3 km skopske petrografske analize materiala, katere cilj je od najdišča. V Podastinju odkrit nagrobnik osvobojenca bil definirati potencialne izvorne lokacije apnenca, Honesima iz zgodnjega 1. st. ( kat. š t. 148) ni izdelan uporabljenega za kamnoseško proizvodnjo nagrobnih iz okoliškega apnenca. Najbližja potencialna lokacija spomenikov. Rezultati študije so pokazali, da potenci- kamnoloma s tovrstnim apnencem leži 20 kilometrov alno izvorno območje apnenca v večini primerov leži v vzhodno v dolini reke Misoče. Korpus spomenikov iz neposredni bližini najdišča (oddaljenost do pet kilome- Breze sestavlja nekaj manjših odlomkov nagrobnih stel trov). Gre za najdišča v okolici današnjih naselij Bihać, in nagrobna ara. Nagrobne stele so najverjetneje izde- Glamoč, Konjic, Prozor, Sarajevo, Breza, Ljubuški, Mo- lane iz lokalnega apnenca. Za izdelavo ene največjih star, Kupres, Gornji Vakuf – Uskoplje, Kiseljak, Zenica, nagrobnih ar ( kat. š t. 146), odkritih v centralni Bosni, ni Vitez, Zvornik, Vlasenica, Rudo, Foča (Ustikolina). To bil uporabljen lokalni apnenec. Spomenika iz Kaknja sta kaže na možnost obstoja (še ne odkritih) številnih kra- najverjetneje izdelana iz lokalnega apnenca. O uporabi jevnih kamnolomov, katerih namen je bil zadovoljevati lokalnega materiala (kamnolom) najverjetneje lahko osnovne potrebe po kamnitem materialu. govorimo tudi v primeru spomenikov, odkritih v okolici Druga skupina so najdišča, katerih oddaljenost Zenice in Vitezu. Korpus spomenikov iz Zenice je dat- od vira materiala sega od šest do 25 kilometrov. To so iran v obdobje med drugo polovico 2. st. in začetkom 4. najdišča v okolici naselja Doboj (Makljenovac), Bos. st., kar priča o dolgi tradiciji uporabe lokalnega apnenca Petrovac (Krnjeuša), Bos. Grahovo (Grkovci), Šipovo za izdelavo nagrobnikov.160 (?), Kiseljak (Podastinje), Rudo in Foča (Trbušće). Z izjemo najdišč Makljenovac in morda Šipovo, ki sta imeli Vzhodna Bosna in Hercegovina ( sl. 13). Steli, odkriti možnost rečnega transporta, so preostali morali vložiti v Zvorniku in Vlasenici, sta najverjetneje izdelani iz relativno veliko energije, da so po kopnem poskrbeli za lokalnega apnenca. V Mihajlevićih (Bratunac) sta bili transport apnenca. Razlogov za to je lahko več. Takšen odkriti steli ( kat. š t. 174, 175), katerih izvorni območji vložek se zdi razumljiv predvsem, ko gre za gradnjo apnencev nista v bližnji okolici najdišč. Nagrobna stela večjih objektov, kot sta postavitev edikul, odkritih v ( kat. š t. 175) je iz neogenskega apnenca (litotip H), naselju Šipovo in Trbušča.162 Drug razlog tiči v lastnosti katerega najbližje izvorno območje leži 50 kilometrov kamnin. Pri edikuli iz Trbušča, kjer je ob pogledu na severno, in sicer v okolici Zvornika.161 Druga stela geološko karto jasno, da so triasni apnenci (litotip C) v ( kat. š t. 174) pa sodi v korpus spomenikov, izdelanih neposredni bližini, so se kamnoseki odločili za uporabo iz apnenčeve breče srednje triasne starosti (apnenec neogenskega apnenca (litotipa H) za izdelavo edikule, litotipa C). Iz enakega apnenca je izdelan celoten korpus ker se ta zaradi svoje homogene in izotropne sestave spomenikov, odkritih v okolici Srebrenice in Skelanov, precej lažje obdeluje kot izdelki iz brečastega apnenca katerega potencialno izvorno območje ni v bližnji (litotipa C). Vložek v transport materiala se pri stelah okolici najdišča. Z analizo materiala in izdelavo karte iz Krnjeuše zdi smiseln tudi zato, ker gre v tem primeru potencialnih izvornih območij za okolico Srebrenice sem za dobavo apnenčevih plošč, ki so relativno enostavne pokazala na najverjetnejšo izvorno lokacijo apnenca, leži za obdelavo. v bližini naselja Klotijevac. Transport kamnitih blokov Na delovanje kamnoloma v bližini današnjega na- je tu verjetno potekal po reki Drini. Stele iz okolice Vi- selja Klotijevac, ki je z materialom oskrboval nekoliko šegrada, Glavic in nagrobni ari iz naselja Rudo so najbrž širši prostor (regijo), kaže analiza materiala nagrobnikov izdelane iz lokalnega apnenca ( sl. 14−16). Apnenec za iz okolice Srebrenice. Na prostoru antične kolonije Do- izdelavo manjšega spomenika ali pa sam spomenik v mavije ( Domavia) in območju manjših naselij ob Drini obliki kocke (cipus) je bil po vsej verjetnosti prinesen v (Skelani) geološka osnova kamnin vulkanskega nastan- naselje Ustikolina. Najverjetnejše izvorno območje leži ka163 ni ponudila primernega materiala za kamnoseške 12 kilometrov južno od najdišča v bližini naselja Gradac. izdelke oziroma ni omogočala neposrednega dostopa Za postavitev večje nagrobne edikule, katere deli so bili do lokalnih virov apnenca. K rešitvi tega problema je odkriti v Trbušću, je bil skoraj zagotovo odprt kamnolom pripomogla reka Drina, ki je bila v sredini 3. stoletja zelo neogenskega apnenca približno 22 kilometrov severo- verjetno uporabljena za transport kamnitih blokov od zahodno od najdišča v dolini reke Bistrice. današnjega Klotijevca do Gradine ( Domavia). Uporabo reke Drine za transport kamnitega materiala (od Zvor- *** nika do Sremske Mitrovice) potrjujejo tudi najnovejše raziskave kamnoloma Dardagani pri Zvorniku.164 162 Prim. Gutiérrez Garcia-Moreno 2009. 160 Paškvalin 2012, 67; Sergejevski 1932, 44. 163 Kubat et al. 1976. 161 Rižnar, Jovanović 2006, 139−152. 164 Djurić et al. 2006, 103–138; Djurić et al. 2007, 83–100. 35 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Z uporabljenim pristopom sem prepoznala tudi katere je provenienco materiala treba iskati več kot 40 tiste spomenike ( kat. št. 120, 141, 146, 148, 175), ki so kilometrov daleč. Vsem je skupno to, da so bili najdeni bili v ta prostor prineseni oziroma za njihovo izdelavo ob glavnih prometnih komunikacijah (cestah). Zato je ni bil uporabljen lokalni material. Gre za spomenike, za njihov izoliran pojav morda treba iskati v tem kontekstu. 36 3. TIPOLOŠKA ANALIZA IZHODIŠČA IN METODE vrste nagrobnega spomenika.172 Popravek tipologije stel po Mansuellijevem konceptu je v predgovoru ob Večina obravnavanega gradiva je že bila predmet objavi Paškvalinove disertacije (2012) predlagal tudi N. tipološke klasifikacije, v doktorski disertaciji jo je v za- Cambi.173 Najnovejši metodološki pristop h klasifikaciji četku osemdesetih let 20. stoletja podal V. Paškvalin.165 nagrobnih stel, ki sicer izhaja iz konceptnih izhodišč V svojem delu mu je uspelo preseči dotedanje parcialne G. A. Mansuellija in H. Gabelmanna, je v svoji študiji analize gradiva, ki so se osredotočale zgolj na posamezne portretnih stel iz severne Italije predstavil H. Pflug.174 aspekte ikonografske in stilne interpretacije.166 Njegovo metodološko izhodišče predlaga ločeno obrav- Problematičen pri njegovi klasifikaciji nagrobnih navo osnovnega formalnega izhodišča (osnovno shemo) stel je konceptni pristop. Avtor se je namreč delno oprl in notranjo strukturo spomenika.175 Rezultat njegove na Schobrov tako imenovani formalni pristop.167 Tipo- študije so osnovni tipi preprostih in arhitektonskih stel, loško delitev stel z območja Bosne in Hercegovine je definirani na podlagi izhodiščne oblikovne sheme.176 utemeljil na načelu, da vsak tip spomenika (tudi stele) Paškvalinova klasifikacija pepelnic in pokrovov pepelnic definira njegova zunanja forma, ki je neločljivo vezana je bila zasnovana na prostorskem kriteriju.177 na strukturne elemente in likovne vsebine.168 Definirane Osnovni cilj je bil izdelati tipologijo nagrobnih formalne kategorije stel (tipe) je videl kot rezultat njiho- spomenikov, ki bo zasnovana na novih izhodiščih. Ti- vega prihoda v provincialni prostor, kjer zaradi stikov pološko analizo gradiva je bilo mogoče opraviti na treh med priseljenci in lokalnimi prebivalci dobijo novo kategorijah nagrobnih spomenikov: stelah, pepelnicah formo in likovno vsebino.169 Čeprav je ikonografska in pokrovih pepelnic. Delež drugih kategorij spome- in dekorativna vsebina na nagrobnih stelah služila kot nikov, odkritih v obravnavanem prostoru, je skoraj osnovni kriterij prvih poskusov klasifikacij nagrobnih zanemarljiv in ne omogoča izdelati jasnih tipoloških stel v začetku 20. st.,170 so to metodo klasifikacije sku- kriterijev.178 Pri tipološki analizi nagrobnih stel sem paj s tako imenovanim formalnim pristopom kmalu se delno oprla na omenjena metodološka izhodišča H. po drugi svetovni vojni začeli opuščati. Paškvalin se Pfluga.179 Z metodo določanja osnovnega oblikovnega pri obravnavi gradiva ni odločil za Mansuellijev tako izhodišča sem definirala osnovni tip stele. Nadaljnja imenovani strukturalni pristop, ki nagrobne stele kla- klasifikacija je kot osnovo upoštevala notranjo členitev sificira glede na arhitektonske elemente.171 Prav tako oziroma prisotnost arhitektonskih elementov, za katero ni upošteval pomembne ugotovitve H. Gabelmanna sem kot osnovni kriterij opredelila prisotnost/odsotnost (1972), da je členitev nagrobnika, to je profilacija okvirja zatrepa (ustreza tip I in III po Pflugovi klasifikaciji).180 in arhitekturna kompozicija, neodvisna od forme in Poskus upoštevanja nadaljnje notranje arhitektonske de- litve, ki je upoštevala tudi prisotnost/odsotnost stebrov, 165 Paškvalin 1983a; Paškvalin 2012. 166 Sergejevski 1928, 79–97; id. 1930, 157–166; Mirković 172 Mansuelli 1956, 365−384; Gabelmann 1972, 199. 1975, 95–108; Paškvalin 2000, 177–190; Škegro 2005, 55–61; 173 Glej Paškvalin 2012, 11. Čremošnik 1956, 127–136; Čremošnik 1957a, 163–172; 174 Pflug 1989, 31. Ima mović 1979, 127–131; Rendić-Miočević 1948, 1−67; 175 Pflug 1989, 31. Paškvalin 1983a; id. 1983b, 109–125; id. 1986, 153–162; 176 Pflug 1989, 32. Paškvalin 2000, 177–190; Schönauer 2001, 223–515. 177 Paškvalin 2012, 349. 167 Schober 1923. 178 Posamezni deleži spomenikov: nagrobne are (7 %), 168 Paškvalin 2012, 59. sarkofagi (1 %), spomeniki v obliki kocke, tako imenovani 169 Paškvalin 2012, 60. cipusi (1 %), deli monumentalnih grobnic (1 %). 170 Weynand 1902, 219–238; Hofmann 1905, 6–48. 179 Pflug 1989. 171 Mansuelli 1956, 365−384. 180 Pflug 1989, 30–32. 37 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE kot enega izmed tipoloških kriterijev H. Pfluga,181 ni Podtip A1. Osnovna shema tega podtipa je pre- dal rezultatov. Dobljena tipologija je prikazovala “raz- prosta ravno zaključena pravokotna plošča. V okviru bito” sliko nepovezanih tipov in podtipov, za katero ni podtipa A1 razlikujemo več različic ( sl. 21). bilo mogoče podati jasne interpretacije. Pri klasifikaciji pepelnic sem kot temeljni kriterij upoštevala osnovno Splošno oblikovno shemo prve različice ( A1a) formo. Pri pepelnicah tipa A2 sem upoštevala tudi sestavljata profilirani pravokotni polji. V večjem je arhitektonske elemente (zatrep in stebri). Namreč, ta umeščeno napisno polje, v manjšem je v reliefu izdelan skupina pepelnic na sprednji strani z arhitekturnimi okras. Stele tega podtipa nimajo izdelanega vsadnika, elementi posnema arhitekturo antičnega templja ( aedes). kar kaže na to, da so bile vkopane v tla. V to različico Klasifikacija pokrovov primarno temelji na določanju sodijo dve steli iz Golubića ( kat. št. 3, 4) in nagrobnik osnovne oblikovne strukture. Korpusu spomenikov, pripadnika I. belgijske kohorte, odkrit v Hardomilju na katerem sem opravila makroskopsko petrografsko ( kat. št. 103). analizo materiala, sem v želji po čim natančnejši izdelavi tipologije dodala vse znane spomenike, torej tudi tiste, Druga različica ( A1b) so ravno zaključene stele z ki niso bili zajeti v analizo materiala. Rezultat tega dela enostavno profilirano pravokotno portretno nišo, pod študije je tabelarni prikaz osnovne sheme spomenikov katero je napisno polje v profiliranem okvirju. Značilno (tipi) in njihovih različic (podtipi) (s l. 17−20). Na podla- za to skupino je, da portretno nišo in napisno polje gi analogij oblikovno primerljivih kategorij spomenikov, obdaja ozek reliefno okrašen okvir. V različico A1b epigrafskih podatkov in izsledkov starejših raziskav sem uvrščamo skupino stel iz okolice Srebrenice. Odkrite posamezne tipe in podtipe kronološko opredelila. so bile v Podcrkvini ( kat. št. 172), Sasah ( kat. št. 176), Srebrenici ( kat. št. 177) in Bratuncu ( kat. št. 173). V to različico uvrščamo tudi steli iz Kolovrata ( kat. št. 207, NAGROBNE STELE 208). Izris osnovne sheme stel, odkritih v notranjem V tretjo različico ( A1c) sodijo stele iz okolice delu province Dalmacije, je pokazal, da jih lahko delimo Konjica ( kat. št. 124−126). Gre za ravno zaključene na dve večji skupini: preproste pravokotne profilirane enostavne profilirane stele s pravokotno portretno nišo, stele, ki so v osnovni strukturi brez elementov arhitek- pod katero je napisno polje v profiliranem okvirju. V tonskega izvora ( tip A) (s l. 17). V posameznih primerih tej skupini stel se na posameznih različicah (npr. stela se (kot varianta) v tej skupini pojavijo stele z elementi kat. št. 125) pojavljajo arhitektonski elementi (pilastra arhitektonskega izvora (npr. polpilaster ali polsteber ob portretni niši). ob portretni niši), kar se zgodi izjemno redko (1 %). Prevladujejo torej osnovne nearhitektonske oziroma V četrto različico ( A1d) sodijo stele, odkrite enostavne oblike stel z ravnim zaključkom in profili- v bližini Konjica ( kat. št. 127−129). Gre za ravno ranim okvirjem ob napisnem polju. Za drugo skupino zaključene dvoetažne stele z dvojno portretno nišo in stel ( tip B; sl. 18) je značilen profiliran trikotni zatrep, napisnim poljem v profiliranem okvirju. Tudi tukaj se ki se tukaj kaže kot najpomembnejši element arhitek- kot različica pojavljajo posamezni arhitektonski ele- tonskega izvora. V tej skupini se, vedno ob prisotnosti menti, npr. polstebra ob zgornji portretni niši na steli zatrepa, kažeta dve skupini: enostavne stele s profilira- kat. št. 127, 128. nim okvirjem ob napisnem polju (a) in arhitektonske stele s profiliranim trikotnim zatrepom, arhitravom in Datacija. Datiranje stel podtipa A1 omogočajo polstebri, tako imenovane stele tipa edikula (b, c).182 redki kronološki indici. Eden teh je ohranjen na steli iz Hardomilja ( kat. št. 103). V epitafu je zabeleženo, da je spomenik postavila žena dekuriona I. belgijske STELE TIPA A kohorte. Ta kohorta je bila prisotna v vojaškem taboru v Gračinah (Humac) v bližini Hardomilja v 2.–3. st.184 Stele tipa A so enostavne (nearhitektonske) pra- Na dveh stelah v bližini Konjica ( kat. št. 125, 127) in na vokotne z ravnim zaključkom in enostavno profilacijo steli iz Golubića ( kat. št. 4) je v napisu omenjeno gentilno napisnega polja.183 Stele tega tipa delimo na dva osnovna ime Aurelius ( praenomen ni zabeležen), kar bi pomenilo, podtipa: A1 in A2 ( sl. 17; 21). da so naročniki dobili državljanstvo šele s Karakalovim odlokom leta 212 ( Constitiutio Antoniniana). Na podlagi tega je datacija stel podtipa A1 v začetek 3. st. verjetnejša. 181 Pflug 1989, 39–47. 182 Prim. Behrens 1951, 39; Mansuelli 1956, 368; Man- Podtip A2. Pravokotne stele z ravnim zaključkom suelli 1967: 115; Gabelmann 1972, 75; Pflug 1989, 39. 183 Prim. Mansuelli 1956, 368; Gabelmann 1972, 75; Re- podtipa A2 imajo specifično oblikovan zaključek na- becchi 1972, 181. 184 Wilkes 1969, 470; Dodig 2008b, 143–163. 38 3. TIPOLOŠKA ANALIZA Sl. 17: Tipološka delitev stel tipa A. pisnega ali portretnega polja v obliki dvojnega loka ali STELE TIPA B svoda, ki daje vtis niše. V okviru podtipa A2 razlikujemo dve različici stel ( sl. 21). Podtip B1. Stele podtipa B1 sodijo v skupino preprostih stel s profiliranim trikotnim zatrepom in Pri prvi različici ( A2a) gre za nearhitektonsko napisnim poljem. V okviru podtipa B1 ločimo več ravno zaključeno stelo z napisnim poljem. To ima profili- različic ( sl. 18; 22). ran okvir, ki se zgoraj zaključi z dvojno polkrožno nišo. Pravokotno oblikovanega polja nad napisnim poljem Stela prve različice ( B1a) je enostavna profilirana nisem opredelila kot del oblikovne sheme, saj se zdi, da ravno zaključena stela s profiliranim trikotnim za- je nastal v drugi stopnji proizvodnje stele, to je skupaj z trepom, arhitravom in profiliranim napisnim poljem, okrasom in napisom. Vse tri stele prve različice so bile ki ga od osnove loči preklada. Arhitrav v celotni najdene v kraju Krnjeuša ( kat. št. 45−47). kompoziciji deluje popolnoma samostojno, saj ga od zatrepa in okvirja napisnega polja loči širok prazen Druga različica A2b ima elemente arhitekton- medprostor in mu daje vtis, da “plava” med strukturnimi skega izvora (polstebra ob portretni niši). Gre za ravno elementi. Akroterija sta na tej steli obravnavana popol- zaključene dvoetažne stele, kjer osnovno oblikovno noma dekorativno. V prvo različico sodi stela iz naselja shemo sestavlja dvojna polkrožna niša v obeh etažah ozi- Crkvina – Makljenovac ( kat. št. 2). roma polkrožno nišo nadomešča portretni medaljon v zgornji etaži ( kat. št. 179). Steli te različice sta bili najdeni Stela druge različice ( B1b) je ravno zaključena v naselju Tegare ( kat. št. 178) in Gradina ( kat. št. 179). arhitektonska stela s profiliranim trikotnim zatrepom, arhitravom in pilastroma ob napisnem polju. Struk- Datacija. Na steli iz Krnjeuše ( kat. št. 45) je v napisu turni elementi so shematično prikazani, kar je vidno ohranjeno gentilno ime Ulpius, kar bi steli podtipa A2 pri zatrepu – njegova oblika je definirana z vrezanima umeščalo v 2. st. Vendar primerjava tehnike izdelave linijama, ki posnemata obliko profiliranega okvirja. in ikonografskega repertoarja stel iz Krnjeuše s stelami Podoben pristop je opaziti na pilastrih, kjer je oblika podtipa A1 (primerjaj s stelo kat. št. 3) kaže, da pri kapitela predstavljena z globokimi vrezi v obliki dveh datiranju stel podtipa A2 kaže upoštevati tudi možnost črk V. V to različico uvrščamo stelo iz naselja Brekovica poznejše datacije, to je v 3. st. ( kat. št. 5). 39 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Sl. 18: Tipološka delitev stel tipa B. 40 3. TIPOLOŠKA ANALIZA Stele tretje različice ( B1c) so ravno zaključene arhitravom s profilacijo, ki uokvirja plitvo portretno enostavne stele s profiliranim trikotnim zatrepom in nišo. Stele drugega podtipa so bile najdene v naseljih profiliranim napisnim poljem. Stele tretje različice so Varvara ( kat. št. 123), Homolje ( kat. št. 137) in Gradac – bile najdene v okolici Konjica, v naselju Donje Selo ( kat. Hadžići ( kat. št. 140). št. 130) in Lisičići ( kat. št. 131−133), ter v vasi Komini v bližini naselja Pljevlja v Črni gori ( kat. št. 198−201). Datacija. Kronološko določitev stel podtipa B2 omogočajo ohranjena gentilna imena na steli iz Ostrožca V naselju Pljevlja v Črni gori so bile odkrite ( kat. št. 134), Varvare ( kat. št. 123) in Pazarićev ( kat. št. stele četrte različice ( B1d). Gre za trikotno zaključene 141). Na nagrobniku iz Ostrožca je v epitafu ohranjeno enostavne profilirane stele s profiliranim trikotnim tridelno ime Publija Elija Vera ( Publius Aelius Verus), ki zatrepom in profiliranim napisnim poljem ( kat. št. razkriva, da je naročnik stele dobil državljanske pravice v 202−206). 2. st. oziroma za časa vladavine cesarja Hadrijana (117– 138). Ta podatek nam omogoča datirati nastanek stele v Datacija. Kronološko umestitev stel podtipa B1 v 2. st. Gentilno ime Aelius je ohranjeno tudi na steli tega sredino 2. in začetek 3. st. omogočajo predvsem stele, podtipa iz Varvare ( kat. št. 123). Stela iz Pazarićev ( kat. odkrite na nekropoli II v Kominih, datirani v obdobje med št. 141) pripada Titu Aureliju Saturninu ( Titus Aurelius sredino 2. in začetkom 3. st.185 Ohranjena gentilna imena Saturninus) in njegovi ženi. Tridelna formula razkriva, na spomenikih se ujemajo s tem časovnim obdobjem. Na da je naročnik nagrobnika dobil državljanske pravice dveh stelah se namreč pojavi gentilno ime Aelius, eno na najverjetneje za časa cesarja Marka Avrelija (161–180), območju Konjica ( kat. št. 132) in drugo v Kominih ( kat. kar bi časovno tudi to stelo umeščalo v 2. st. oziroma št. 205). Večina oseb, navedenih v napisih drugih stel, drugo polovico 2. st. Na drugi steli iz okolice Pazarićev ima gentilno ime Aurelius ( kat. št. 130, 131, 199−202). ( kat. št. 140) je ohranjeno gentilno ime naročnika Primerjavo s stelami podtipa B1a nam omogoča tudi stela Aurelius, kar bi pomenilo, da je državljanske pravice iz Proložca (Imotski), datirana v 3. st.186 najverjetneje dobil s Karakalovim odlokom leta 212. Če upoštevamo, da se praenomen Titus lahko pojavlja tudi Podtip B2. V okviru podtipa B2 ločimo dve različici, v 3. st., moramo stele podtipa B2 datirati v obdobje med ki se razlikujeta po obliki zgornjega zaključka stele. sredino 2. in zgodnjim 3. st. Stele prve različice ( B2a) so ravno zaključene Podtip B3. Gre za trikotno zaključeno stelo z enoetažne arhitektonske stele tipa edikula s profiliranim izdelanim profiliranim trikotnim zatrepom. Akroteriji trikotnim zatrepom. Zatrep sloni na dveh polstebrih/ te skupine stel imajo obliko trikotnega postamenta ozi- polpilastrih ob pravokotni portretni niši, pod katero je roma bazo, na katero je položena palmeta ali figura leva umeščeno napisno polje s profiliranim okvirjem. V ok- v polležečem položaju. viru tega podtipa se kot prva podvarianta pojavlja stela Pri stelah podtipa B3 ločujemo tri različice, razli- iz Homolja brez izdelanih polpilastrov ( kat. št. 136). V kujejo se v stopnji arhitektonske členitve. drugo podvarianto bi lahko opredelili stelo iz Pazarićev ( kat. št. 141), njeno napisno polje obdaja zunanji okvir V prvo različico ( B3a) sodi stela iz Gornje Višnjice brez izdelane profilacije. Stele različice B2a so bile od- ( kat. št. 148). Gre za enostavno profilirano trikotno krite v naseljih Ostrožac ( kat. št. 134), Lisičići ( kat. št. zaključeno stelo z izdelanim profiliranim trikotnim 135), Homolje ( kat. št. 136) in Pazarići ( kat. št. 141). zatrepom in profiliranim okvirjem napisnega polja. Stele druge različice ( B2b) so ravno zaključene V drugo različico ( B3b) sodi stela iz Hardomilja arhitektonske stele tipa edikula s profiliranim trikot- ( kat. št. 104). Gre za trikotno zaključeno arhitektonsko nim zatrepom, ki neposredno sloni na dveh polstebrih. stelo s profiliranim trikotnim zatrepom, arhitravom in Polstebra uokvirjata portretno nišo, pod katero je polpilastorma ob napisnem polju, ki stojita na visoki napisno polje v profiliranem okvirju. Ob zatrepu sta osnovi (podiju). Steli prve in druge različice nimata v globokem reliefu izdelana akroterija, ki sta s hrbtno izdelanega vsadnika. stranjo pritrjena na osnovo. Akroterija na sprednji strani krasi motiv človeške maske, z obrazom obrnjene proti V tretjo različico ( B3c) sodijo stele iz Hardomilja zunanjemu robu stele. V okviru druge različice imamo (kat. št. 105−107) in Vitine ( kat. št. 108).187 O snovna podvarianto stele ( kat. št. 140) z izdelanim polkrožnim shema te različice je nekoliko kompleksneje strukturi- 185 V naselju Komini sta bili raziskani dve nekropoli, sta- 187 Pomemben prispevek k tipologiji je delo D. Tonči- rejša (nekropola I) sodi v 1.–2. st., na mlajši (nekropola II) nića, ki je natančno izdelal tipologijo vojaških nagrobnih stel so bile odkrite monumentalne grobnice in stele iz 2.–3. st. pripadnikov VII. legije na območju rimske province Dalma- (Martinović 2011, 208). cije (Tončinić 2011, 148–161). Steli kat. št. 105 in 106 uvršča 186 Tonković 1998, 88–90. v arhitektonski tip A1 (Tončinić 2011, 148). 41 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE rana. Gre za trikotno zaključene arhitektonske stele s zgodnje 1. st. Naročnik nagrobnika kat. št. 104 je služil profiliranim trikotnim zatrepom, ozkim friznim poljem, v I. lucenski kohorti, ki je na Humcu prebivala v 1. st.193 arhitravom z izdelanimi fascijami in polstebroma ob Primerjavo in zanesljivo datiranje stel podtipa B3 v 1. st. profiliranem okvirju napisnega polja, ki stojita na visoki omogočajo tudi številne stele, odkrite v zaledju Salone osnovi z ohranjeno nogo. Na visoko postavljeni osnovi in v okolici vojaških taborov rimskih legij (XI. in VII. stele so štiri pravokotno oblikovana polja s profiliranim legije) v Ivoševcih (Burnum) in Trilju (Tiluriumu).194 okvirjem (kasetoni). Profiliran trikoten zatrep je v enem Stele podtipa B3 torej datiramo v obdobje med zgodnjim primeru naslonjen na arhitrav (brez friza) z izdelanimi 1. st. in začetkom 2. st. fascijami ( kat. št. 148). V to skupino stel jo uvrščamo zaradi zelo podobne oblikovne sheme, ki dokazuje Podtip B4. Stela podtipa B4 je bila najdena v Zenici njihovo tesno povezavo. Gre za posebno skupino stel, ( kat. št. 156). Gre za trikotno zaključeno arhitektonsko katerih osnovna značilnost je motiv dvokrilnih vrat v stelo tipa edikula s profiliranim trikotnim zatrepom, spodnji polovici stele.188 Največ tovrstnih spomenikov arhitravom in polstebroma ob portretni niši, pod katero v provinci Dalmaciji je znanih s prostora nekdanjega je v profiliranem okvirju umeščeno napisno polje. Stela vojaškega tabora Tilurija ( Tilurium), kjer je najverjetneje ima izdelan vsadnik. Ob zatrepu sta v horizontalni osi, delovala tudi kamnoseška delavnica.189 tik nad arhitravom z izdelanimi fascijami, postavljena prostostoječa akroterija. Polstebra sta imela stiliziran Datacija. Kronološko določitev stel podtipa B3 korintski kapitel. omogočajo epigrafski podatki, ohranjeni na stelah iz Hardomilja. Večina naročnikov tega tipa so vojaki, Datacija. Stelo tega podtipa je časovno težko opre- ki so služili v posameznih kohortah, stacionarnih v deliti. Kot vodilo lahko služi ugotovitev N. Cambija, da avksiliarnem taboru v Gračinah (Humac) od 1. do se upodabljanje celotne figure (civilnih) oseb na stelah 3. st. z namenom, da bi zagotavljale mir po odhodu v notranjosti Dalmacije pojavi ob koncu severskega obeh legij (VII. in XI. legije) iz province Dalmacije.190 obdobja (sredina 3. st.).195 Najzgodnejša nagrobnika pripadata veteranoma VII. legije ( kat. št. 105, 107), ki sta v zaledju Narone dobila Podtip B5. Stela podtipa B5 je arhitektonska stela zemljišče ( honesta omissio agraria) za časa vladavine tipa edikula s trikotnim zatrepom, arhitravom in polste- cesarja Tiberija.191 Zgodnjo datacijo stel potrjuje tudi broma ob portretni niši, ki stojita na nizki prekladi. Ta ime VII. legije, ko še ni imela častnega naziva Claudia loči portretno nišo od reliefno okrašenega pravokotnega Pia Fidelis. Tega ji je v zahvalo za lojalnost podelil cesar polja brez izdelanega profiliranega okvirja. Pod njim je Klavdij leta 42 n. š.192 Obe steli lahko torej datiramo v napisno polje brez profilacije, ozka vertikalna preklada ga deli na dva dela. Polstebra ob portretni niši imata 188 Na stele z motivom dvokrilnih vrat se veže problemati- stilizirano upodobljena kapitela in profilirano bazo. ka oblikovnega izhodišča. Oblikovno izhodišče za prikaz tega Stela podtipa B5 je bila najdena v Zenici ( kat. št. 157). motiva naj bi izhajal iz Male Azije, pri čemer naj bi šlo za sim- bolno posnemanje motiva vrat ozirom porta Inferi (Hoffmann Datacija. Naj asnejši kronološki indic stel podtipa 1905, 54–57, Rinaldi Tufi 1971, 131–133; Abramić 1924, 225– 227, Paškvalin 2012, 77–78, prim. Medini 1984, 114–119). B6 je upodobljena fibula s čebulastimi zaključki, ki na Druga možnost za njihovo oblikovno izhodišče je ra- desni rami zapenja ogrinjalo portretiranih moških pol- zumevanje stel kot arhitektonsko zasnovanega oblikovnega figur. Ta ikonografski element postavlja datacijo stele v koncepta. V tem primeru vrata posnemajo zgolj monumen- zadnje desetletje 3. st. ali 4. st.196 talno obliko grobnice in jih je treba obravnavati kot del arhi- tektonske kompozicije (Chiesa 1954, 74; Righini 1965, 395; Verzár-Bass 1985, 198–199; Chirsitol, Drew-Bear 1998, 326; Cambi 2001, 94; Dodig 2008a, 7–22). 189 Tipološko analizo dekorativnih elementov stel pri- padnikov vojakov VII. legije iz Tilurija je izdelala M. Sanader (Sanader 2003, 502). 190 Demilitarizacija province (Dalmacija postane provin- zato je cesar Klavdij obe legiji nagradil s podelitvijo častnega cia inermis) naj bi se zgodila okrog leta 86 n. š. z odhodom naziva Claudia Pia Fidelis. legije IIII. Flavia Felix (Wilkes 1969, 104). 193 Časovni okvir prebivanja posameznih kohort: III 191 Na Ljubuškem polju je bila organizirana naselbina ve- Alpinorum equitata, I. Bracaraugustanorum; I Lucensium teranov (pagus Scunasticus). To potrjuje tudi v Naroni odkrit equitata (vojaški oddelek v 1. st.), verjetno tudi I. Campana napis, posvečen Avgustu in Tiberiju leta 14 n. š. Postavili so voluntariarum, I. Belgarum equitata (oddelek v 2.–3. st. ) ga veterani, naseljeni v Skunastiku, katerim je kolonija Na- (Wilkes 1969, 470). rona dodelila zemljišče ( ILJug 113 in 114; Wilkes 2000, 329). 194 Glej Tončinić 2011; Cambi 1989–1990, 61–72; id. 192 Takratni namestnik province Dalmacije Lucij Aruncij 1994, 147–181; Suić 1970, 103, št. 6; 105, št. 7; 107, št. 8. Skribonijan je po smrti Kaligule ob pomoči VII. in XI. legije 195 Cambi 2005, 129. hotel zasesti cesarski prestol. Vojska ga pri tem ni podprla, 196 Sergejevski 1965b, 133. 42 3. TIPOLOŠKA ANALIZA PEPELNICE Pepelnica pravokotne oblike z enim parom konzol (z izdelanim čelnim zaključkom; tip A1c; kat. št. 9) verjetno Na podlagi tipološke analize je pepelnice mogoče postane oblikovni kanon, po katerem so izdelovali tudi razdeliti na pet osnovnih tipov: A, B, C, D in E ( sl. 19; 23). kasnejše pepelnice z latinskimi napisi ( tip A2).201 Prav ta izrazita oblikovna podobnost med pepelnicami tipa A1 (predvsem tip A1c; kat. št. 9) in tipa A2 kaže na to, PEPELNICE TIPA A da je njihov nastanek verjetno vezan na čas rimskega obdobja. S tem argumentom smo se dotaknili tudi pro- Pepelnice tipa A so v literaturi znane kot japodske blema njihovega datiranja, ki je raziskovalce razdelil na pepelnice.197 Skrinja je izdelana iz monolitnega kamni- dve skupini. Prva skupina raziskovalcev, ki izhajajo iz tega bloka pravokotne oblike. Ima tridelno vertikalno interpretacije prizorov in detajlov na spomenikih (M. zasnovano sprednjo stranico s centralno ploščo in Hoernes, A. Stipčević, D. Srejović, R. Vasić in B. Rau- konzolama, ki dajeta tej skupini pepelnic prepoznavno nig), postavlja čas njihovega nastanka v obdobje med obliko. Osnovna oblika konzole je lahko ravna rizalitna 6. in 4. st. pr. n. š.202 Druga skupina (D. Sergejevski, B. plošča ali pa je ta razdeljena na dva dela tako, da ima na Čović, D. Rendić-Miočević in I. Čremošnik)203 svojo vrhu izdelano pravokotno čelno ploskev, ki s stopniča- argumentacijo gradi na pridatkih, odkritih v pepelnici stim ali polkrožnim robom prehaja v telo konzole. Rob iz Ribića ( kat. št. 9), in njihov nastanek pomika v začetek konzole se približuje spodnjemu robu pepelnice in tvori antičnega obdobja.204 v profilu viden konkaven rob. V notranjosti je izdolbe- na odprtina pravokotne ali okrogle oblike, namenjena shranjevanju pepela pokojnika. Pri nekaterih pepelnicah Pepelnice tipa A2 lahko na vrhu take odprtine opazimo ležišče za pokrov. Nobena pepelnica ni bila odkrita skupaj s pripadajočim Pepelnice tipa A2 so bile najdene v naseljih Založje pokrovom, kar otežuje interpretacijo celotne podobe in ( kat. št. 21, 26−30), Humačka Glavica ( kat. št. 14, 24), tudi načina postavitve pepelnic na grobu. Po mnenju D. Ribić ( kat. št. 18), Čavkići ( kat. št. 15, 16, 22, 25), Golubić Sergejevskega so bile kamnite pepelnice, odkrite v oko- ( kat. št. 13, 19), Doljani ( kat. št. 17, 23) in Pritoka ( kat. lici Bihaća, zakopane pod zemljo. Pri tem se sklicuje na št. 12, 20). najdbo pepelnice iz Ribića ( kat. št. 10), odkrite in situ.198 Od pepelnic prvega tipa se razlikujejo po tem, da Pepelnica je bila odkrita 90 centimetrov pod površino imajo izdelan napis in na sprednji strani upodobljene skupaj s kamnitimi ploščami, ki so služile kot obloga za arhitektonske elemente, s katerimi posnemajo obliko njeno zaščito.199 Nerešeno vprašanje ostaja tudi izvor oziroma arhitekturo antičnega templja. Kombinacija te specifične oblike spomenikov. Najverjetnejša se zdi arhitektonskih elementov omogoča opredeliti najmanj interpretacija D. Sergejevskega, ki meni, da tovrstni štiri različice. Prva različica ima na sprednji strani med spomeniki posnemajo obliko lesene hiše (brunarice).200 konzolama v tehniki vreza upodobljen zatrep (A2a; kat. št. Pepelnice tipa A delimo v dve skupini: na tip A1 – 12, 13). Na pepelnicah te različice se na lateralnih strani- pepelnice s figuralnim okrasom brez napisa in tip A2 – cah še vedno pojavlja figuralni okras, izdelan v tehniki pepelnice z latinskim napisom in arhitektonsko razčle- plitvega vreza. Pri drugi različici sta oblika in tehnika njeno sprednjo stranico ( sl. 19; 23). izdelave enaki kot pri prvi različici, le da je pod zatrepom na sredini sprednje plošče med konzolama v reliefu upodobljen polsteber z bazo in stilizirano oblikovanim Pepelnice tipa A1 kapitelom (A2b; kat. št. 17). Oblika in tehnika izdelave zatrepa tudi pri tretji različici ostajata enaki. V tem pri- Pepelnice tipa A1 so bile odkrite na nekropoli meru nosita zatrep polstebra z bazo in kapitelom, post- Jezerine v bližini naselja Pritoka ( kat. št. 8) in v Ribiću avljena ob notranjem robu konzol (A2c; kat. št. 18−20). ( kat. št. 9−11). V okviru tega tipa lahko ločimo dve Pepelnice zadnje različice imajo arhitektonske elemente skupini glede na obliko sprednje stranice, in sicer obli- 201 Raunig 1974, 34. ko trapeza (tip A1a; kat. št. 11) ali pravokotnika (tip 202 Hörnes 1895, 516–518; Srejović 1962–63, 77; A1b; kat. št. 10). Pri drugi različici se pojavljajo tudi Stipčević 1963; Vasić 1967a, 230; id. 1967b, 50; Raunig pepelnice z dvojno konzolo, pri čemer notranji konzoli 1974, 43; id. 2004, 231. Po mnenju te skupine raziskovalcev nimata izdelanega čelnega zaključka (tip A1b; kat. št. 10). gre za okras, prežet z vplivom grške arhaike, alpsko-venetske umetnosti in likovnimi značilnostmi daunijskih stel. 197 Rendić-Miočević 1982, 1. 203 Čremošnik 1959, 108; Sergejevski 1949–1950, 64–85; 198 Sergejevski 1949–50, 67. Pepelnica je danes izgublje- Pašalić 1984, 270; Sergejevski 1936a, 214–218; Rendić-Mi- na. Slikovno gradivo je dostopno v objavi: Sergejevski 1939, očevič 1982, 4; Čović 1976, 164. 10; tab. VII, sl. b; Raunig 1974, tab. 1, sl. 2. 204 V pepelnici so bile odkrite bronaste fibule iz 1. st., 199 Sergejevski 1949–1950, 56. vendar je možno, da je bila pepelnica sekundarno uporablje- 200 Sergejevski 1949–1950, 80–81. na (Sergejevski 1949–1950, 53). 43 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Sl. 19: Tipološka delitev pepelnic. na sprednji strani (zatrep, arhitrav ter polstebra) izdelane v imenski formuli. Ohranjena gentilna imena Aelius (kat. v reliefu (A2d; kat. št. 21). Celotna podoba, ki posnema št. 19) in Aurelius ( kat. št. 17, 21) kažejo na to, da pepelnice arhitekturo, je pomaknjena na sredino sprednje stranice, lahko datiramo v obdobje vse od sredine 2. st. do druge a je ne prekriva v celoti. Tudi na pepelnicah te različice polovice 3. st.206 D. Sergejevski meni, da se te pepelnice se na lateralnih stranicah pojavlja figuralni okras, vendar pojavljajo že v sredini 1. st.207 V napisu na pepelnici iz je izdelan v tehniki poglabljanja ozadja okrog (človeških) Pritoke ( kat. št. 12) namreč še ni nagrobne formule D(iis) figur.205 Datiranje pepelnic tipa A2 omogočajo predvsem M(anibus). Ta se na nagrobnih spomenikih na območju ohranjeni epigrafski podatki oziroma ohranjeni gentilicij 206 Sergejevski 1949–1950, 62; Raunig 2001, 223. 205 Raunig 2001, 219. 207 Sergejevski 1949–1950, 62. 44 3. TIPOLOŠKA ANALIZA province Dalmacije pojavi šele v 2. st.208 in datacijo pepel- odprtino pravokotne oblike na zgornji strani, v kateri nice pomika v drugo polovico 2. st. ali verjetneje v sredino so bili ohranjeni ostanki pokojnika. Po obliki gre za 1. st.209 Zdi se torej, da je mogoče pepelnice podtipa A2 pepelnice z dvojnim okvirjem na sprednji strani. V no- datirati v obdobje vse od sredine 1. do druge polovice 3. st. tranjem profiliranem okvirju je napisno polje. Zunanji okvir je brez profilacije in je reliefno okrašen (običajno) z motivom akantovih listov ali palmet. Pri določanju PEPELNICE TIPA B časovnega okvira se lahko opremo na omenjeni motiv erotov z girlando, ohranjen na pepelnici iz Stuba Vrela Pepelnice tipa B ( sl. 19; 23) so bile najdene v naseljih ( kat. št. 120). Tehnika izdelave tega motiva je enaka kot Livno ( kat. št. 56) in Lištani ( kat. št. 57, 58). Oblikovane na pepelnici iz Livna ( kat. št. 56), ki smo jo na podlagi so iz enega kamnitega pravokotnega bloka. Ta ima na primerjav umestili v čas od sredine antoninskega do zgornji strani odprtino pravokotne oblike, v kateri so severskega obdobja.214 Ta časovni okvir se ujema z epi- bili ohranjeni ostanki pokojnika.210 Po obliki gre za grafskimi podatki, ker so v napisu navedeni gentilicij Ae- pepelnice, katere bočni stranici prehajata v rizalita, ki lius (kat. št. 62) in Aurelius ( kat. št. 59, 61), ki to skupino okvirjata sprednjo stranico s centralno ploščo. Okras na spomenikov prav tako postavlja v sredino 2. in 3. st.215 ploskvah rizalitov ima obliko polpilastrov z izdelano ba- zo, ki omejujeta osrednji motiv sprednje stranice. Bočni stranici sta brez okrasa. Za pepelnice tipa B je značilno PEPELNICE TIPA D tudi to, da nimajo napisa. Na podlagi najdbe pepelnice z ohranjenim pokrovom iz Lištanov ( kat. št. 57) vemo, Deli sestavljenih pepelnic so bili odkriti v naselju da tudi pokrov ni imel napisnega polja. Gre torej za an- Vašarovine ( kat. št. 65− 67), Livno ( kat. št. 68, 69), Kablić epigrafsko skupino pepelnic, kar precej otežuje njihovo Mali ( kat. št. 70) in Suhača ( kat. št. 72). Gre za edino skupi-datiranje. Edini element, na katerega se je mogoče opreti no pepelnic z znano obliko pokrova, zato jih obravnavam pri datiranju pepelnic tega tipa, je motiv, ohranjen na skupaj. Pepelnice tipa D ( sl. 19; 23) v celoti posnemajo pepelnici iz Livna ( kat. št. 56). Na njeni sprednji strani preprosto obliko antičnega templja z dvodelno zasnovo, ki sta upodobljena erota s težko girlando na ramenih. Na jo v tlorisu sestavljata portik in cela ( cella). Sestavljene so spomenikih iz Norika in Panonije se ta motiv pojavlja iz šestih delov, sestavne elemente prepoznamo predvsem od sredine antoninskega do severskega obdobja.211 po odtisu na spodnji strani pokrova in zgornji strani V provinci Dalmaciji oziroma njenem obalnem delu podstavka celotne konstrukcije (npr. kat. št. 70). Spodnji (Salona) se motiv erotov ob koncu 2. ali začetku 3. st. del sestavlja plošča pravokotne oblike oziroma podstavek pojavi na sarkofagih lokalne izdelave.212 V tem primeru ( kat. št. 70),216 ki ima na notranji strani vsekano ležišče gre verjetno za prenos atiških ikonografskih tem na sar- za stranski ( kat. št. 66, 67) in prečni plošči ( kat. št. 65) ter kofage, izdelane iz lokalnega apnenca.213 Po omenjenih okrogli ležišči za stebrička (premera od 8 do 11 centime- analogijah je spomenik iz Livna ( kat. št. 56), s tem pa trov). Vse štiri plošče so skupaj s stebri nosile pokrov ( kat. tudi pepelnice tipa B, mogoče umestiti v čas ob koncu št. 70−72), ki je zagotavljal stabilnost celotne konstrukcije. 2. in začetku 3. st. K dodatni stabilnosti konstrukcije so prispevale (lesene) preklade, vstavljene med obe stranski plošči.217 Zadnja prečna plošča je bila verjetno izdelana iz lesa, saj na pod- PEPELNICE TIPA C stavku na tem mestu ležišče zanjo ni vsekano, ampak je ohranjen plitev žleb. Pokrovi pepelnic so imeli akroterije, Pepelnice tipa C ( sl. 19; 23) so bile najdene v Livnu ki so lahko integralni del slemenastega pokrova ( kat. št. ( kat. št. 59), Lištanih ( kat. št. 60−63), Priluki ( kat. št. 71) ali pa so nanj pritrjeni s čepi pravokotne oblike ( kat. št. 64) in naselju Stubo Vrelo ( kat. št. 120). Izdelane so 71, 72). Na pokrovu iz Kablića ( kat. št. 70) in Suhače ( kat. iz monolitnega kamnitega bloka pravokotne oblike z št. 72) so pravokotni čepi, nosilci akroterijev, ohranjeni na levem in desnem skrajnem robu ter na vrhu pokrova. 208 Sergejevski 1949–1950, 65; Paškvalin 2012, 391; Rau- nig 2007, 108. Na čelni strani pokrova, ki ga uokvirja ozek rob, je v 209 Sergejevski 1949–1950, 65. nizkem trikotnem zatrepu napisno polje. Na pokrovu iz 210 V notranjosti spomenika kat. št. 57 so bile ohranje- ne kosti pokojnika, kar pomeni, da je spomenik ostotheka; v 214 Pochmarski 1983–84, 225–278; id. 1985–86, 243–262; njej so bili odkriti lobanja, fragment stegnenice in golenice id. 1988, 198–219; id. 2011, 111–119; Pochmarski, Pochmar- ter vratni vretenci, ki sta pripadali moškemu med 20. in 30. ski-Nagele 2013, 281–302. letom starosti (Škergo et al. 2008, 275). 215 Rendić-Miočević 1948, 44; Zaninović 1967, 31. 211 Pochmarski 1983–84, 225–278; id. 1985–86, 243–262; 216 Kamnit podstavek sestavljene pepelnice je bil odkrit id. 1988, 198–219; id. 2011, 111–119; Pochmarski, Pochmar- leta 1998 tudi v Golubiću na Livenskem polju (Marjan 2000, ski-Nagele 2013, 281–302. 178, op. 28). 212 Cambi 2005, 135. 217 Deli tovrstnih pepelnic so bili odkriti v Vašarovinah 213 Cambi 2005, 138. (Marjan 2000; Petrinec, Šeparović 1999, 65, kat. št. 141). 45 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Livna ( kat. št. 71) je nad napisom v reliefu izdelan okras POKROVI PEPELNIC v obliki manjše rozete. Posnemanje arhitekture antičnega templja dopol- Gre za številčno skupino spomenikov. Večina njuje okrasni repertoar, prikazan na sprednji in stranskih spomenikov v obliki pokrova ni bila najdena skupaj ploščah. Sprednjo ploščo ene od pepelnic ( kat. št. 65) s skrinjo pepelnice, zato njihove funkcionalne vloge krasijo štiri pravokotna polja s profiliranim okvirjem v celoti ne poznamo. Izjema so pokrovi pepelnic tipa (kasetoni), ki posnemajo vhodna vrata. Stranski plošči D (glej zgoraj). Za ločeno obravnavo sem se odločila pepelnic iz Livna ( kat. št. 68, 69) sta okrašeni v tehniki predvsem zato, ker so pomembne za razumevanje plitvega vreza z geometrijskim okrasom, ki morda po- začetka kamnoseške proizvodnje v notranjosti province snema zunanjo kolonado templja. Dalmacije. Pokrove pepelnic sem tipološko razdelila na Epigrafski podatki, ohranjeni na pokrovu iz naselja tip A, B in C ( sl. 20; 23). Kablić Mali ( kat. št. 70), Livna ( kat. št. 71) in Suhače ( kat. št. 72), ne omogočajo razprave o času nastanka pepelnic. Zato se pri datiranju te skupine pepelnic opiram na POKROVI TIPA A ikonografske elemente, in sicer na primerjavo okrasa na sprednji plošči pepelnice iz Vašarovin ( kat. št. 65). V analizo sem zajela pokrove, odkrite na nekropoli Ohranjeni del pepelnice ima na sprednji strani upodo- Jezerine v naselju Pritoka ( kat. št. 31−34) in Golubiću bljena vrata oziroma kasetone, okrog katerih je vrezana ( kat. št. 35−39).218 Pokrovi tipa A so izdelani iz enega serija vodoravnih in vertikalnih linij in krož nic – ta kamnitega bloka pravokotne oblike. Zgornja površina presenetljivo spominja na okras, izdelan na pepelnicah ploskev je z dveh strani poševno odsekana. Tako nastane iz Lištanov ( kat. št. 57, 58). Prav tako je motiv čašasto na sredini zgornje ploskve greben ali sleme, ki pokrovu oblikovanih cvetnih (venčnih) listov ter koncentričnih daje značilno obliko dvokapne strehe. Spredaj in zadaj polkrogov, viden na ploščah iz Vašarovin ( kat. št. 66, sta oblikovana nizka peterokot na zatrepa. 67), podoben okrasu na pepelnicah iz Lištanov ( kat. št. Spodnja ploskev je ravna in nima vsekanega ležišča. 57, 58). Podobnosti med spomeniki so izrazite v tehniki Na sprednji strani je v zatrepu napisno polje z okrasom. izdelave okrasa ter tudi v izboru motivnega repertoar- Njihovo samostojno uporabo dokazuje 23 grobov na ja. Če se oprem na to primerjavo, bi lahko to skupino nekropolah v Ribiću, Jezerinah in Golubiću, odkritih pepelnic časovno umestila v obdobje 2. in začetek 3. st. in situ.219 Osemnajst pokrovov je pokrivalo keramične žare, štirje so pokrivali grobne jame z žganino, eden pa je pokrival konstrukcijo iz kamnitih plošč, postavljenih PEPELNICE TIPA E okrog keramične žare, pokrite s kamnito ploščo krožne oblike. Pokrivanje žganih grobov s kamnito ploščo je Pepelnice tipa E ( sl. 19; 23) so bile najdene na Ka- na območju srednjega Pounja poznano že v prazgodo- rauli v Tomislavgradu ( kat. št. 86, 87) in naselju Borčani vini.220 B. Raunig predpostavlja, da se je običaj ohranil ( kat. št. 88−91) na Duvanjskem polju. S pomočjo edine tudi po prihodu rimske oblasti, le da so kamnite plošče skoraj v celoti ohranjene pepelnice ( kat. št. 86) lahko dobile obliko dvokapne strehe in se razvile v samostojno podam le grob osnovni opis oblikovnih značilnosti te obliko nagrobnika.221 skupine spomenikov. Gre za anepigrafske pepelnice, Povprečna širina slemenastega pokrova je 60 cen- izdelane iz monolitnega bloka, ki imajo verjetno na vseh timetrov. Povprečna širina anepigrafske pepelnice (tip štirih stranicah reliefno izdelan okras. Njihovo značilno A1) je 84 centimetrov, kar pomeni, da je nikakor ne bi podobo jim daje motiv v obliki neprekinjenega zapored- mogel pokriti. Mere torej potrjujejo samostojno uporabo ja pollokov na polstebrih oziroma slepih arkad. V neka- pokrovov in zavračajo teorijo D. Rendića-Miočevića, da terih primerih so med arkadami umeščena profilirana bi bili slemenasti pokrovi del anepigrafskih pepelnic.222 pravokotna polja (kasetoni), ki najverjetneje prikazujejo Pokrovi tipa A so datirani predvsem na podlagi motiv vrat. Gre za arhitektonske elemente, ki posnemajo epigrafskih podatkov v obdobje od 1. ali začetka 2. st. arhitekturo templja ali grobnice. Pepelnice tipa E nimajo vse do 3. st.223 elementov za datacijo, vendar se morda lahko oprem na koncept posnemanja monumentalne arhitekture, ki sem ga v nekoliko drugačni izvedbi prepoznala tudi pri pepelnicah iz okolice Bihaća (tip A2) in Livna (tip D). 218 Kovačević, Mirković 1890, 330–337; Radimský 1893, V vseh primerih gre za enak koncept, vendar v nekoliko 37–92; Sergejevski 1940, 135–139; Sergejevski 1951, 303– drugačni izvedbi. Po tej primerjavi je pepelnice tipa 304, Čremošnik 1957a, 164–165; Raunig 2007, 97. E mogoče umestititi podobno kot pepelnice tipa D v 219 Raunig 2007, 97. sredino 2. in začetek 3. st. 220 Drechsler-Bižić 1987, 427–428; Raunig 2004, 19. 221 Srejović 1962–1963, 65; Raunig 2007, 102. 222 Rendić-Miočević 1982, 6. 223 Raunig 2007, 97–101. 46 3. TIPOLOŠKA ANALIZA formule D(iis) M(anibus), datacijo spomenika postavlja v konec 1. ali začetek 2. st.225 Arhitektonske rešitve in okras, to je timpanon z en face ležečima akroterialnima levoma, nekoliko spominja na obliko zgornjega zaključ- ka nagrobnih stel in edikul iz severne Italije, datiranih v začetek 1. st.226 Zdi se možno, da je bil vzor za izdelavo te skupine pokrovov vzet s severnoitalskih stel oziroma iz oblike njihovega zgornjega zaključka, ki se v Saloni pojavijo že v drugi polovici 1. st. pr. n. š. oziroma na začetku 1. st.227 V tem primeru bi jih lahko umestili v 1. ali začetek 2. st.228 Po drugi strani pa arhitektonski elementi v obliki dentikulov, ki obdajajo okvir zatrepa in spodnji rob bočnih stranic pokrovov, kažejo, da oblika pokrova, tako kot prej omenjene pepelnice (tipa A2, D, E), posnemajo arhitekturo templja oziroma ostrešje. Na pepelnicah se ta koncept pojavlja v sredini 2. in začetku 3. st. Na podlagi datacije pepelnic iz okolice Tomislav- grada se zdi verjetnejši drugi časovni okvir. Pokrovi tipa B se torej verjetneje pojavijo v sredini 2. st. in začetku 3. st., vendar je možno, da so se ti spomeniki pojavili že ob koncu 1. st. POKROVI TIPA C Pokrovi tipa C so bili najdeni v naseljih Suhača ( kat. št. 73) Livno (kat. št. 74−80), Vašarovine ( kat. št. 81), Karaula ( kat. št. 96, 98−101) in Borčani ( kat. št. 97). Oblikovani so iz enega kamnitega bloka pravokotne oblike. Zgornja površina je oblikovana tako, da ima po- Sl. 20: Tipološka delitev pokrovov. krov obliko dvokapne strehe. Spredaj in zadaj sta nizka peterokotna zatrepa. Značilno podobo pokrovom tipa C dajejo akro- teriji, izdelani na vseh štirih vogalih pokrova. Noben pokrov se sicer ni ohranil v celoti, vendar je na podlagi POKROVI TIPA B zadnjega dela spomenika kat. št. 100 in sledov na zadnji strani pokrova kat. št. 98 mogoče sklepati, da gre za Pokrovi tipa B so bili najdeni v Tomislavgradu pokrove s štirimi vogalnimi akroteriji. Iz oblike ležišča ( kat. št. 92−95). Imajo obliko dvokapne strehe. Med in polkrožno oblikovane notranjost na spodnji strani spodnjo ploskvijo in poševnima zgornjima ploskva- pokrova kat. št. 77 je mogoče sklepati, da so pokrovi ma je visok rob, tako da nastaneta nizka peterokotna služili za pokrivanje pepelnic (skrinj) pravokotne oblike. zatrepa. Površina zatrepa je poglobljena in nekoliko Arhitektonski elementi v obliki dentikulov, ki obdajajo pomaknjena nazaj pod rob slemena. Na sprednji strani okvir timpanona in spodnji rob bočnih stranic pokrovov, je pod profiliran okvir zatrepa umeščeno napisno polje. kažejo, da oblika pokrovov posnema arhitekturo templja Akroteriji pepelnic so figuralno okrašeni in imajo obliko oziroma njegovo ostrešje. Karakteristična je ena napisna en face ležečih akroterialnih levov. Ohranjeni napisi na vrstica na spodnjem delu zatrepnega okvirja. V napisih pokrovih odpirajo vprašanje načina uporabe – ali so bili ohranjena gentilna imena Aelius ( kat. št. 73, 74, 76) in namenjeni pokrivanju anepigrafskih pepelnic ali pa so Aurelius ( kat. št. 92, 97) nam omogočajo umestitev te jih uporabljali kot samostojno obliko nagrobnega spo-skupine spomenikov v obdobje med sredino 2. in 3. st.229 menika (za pokrivanje vkopane keramične ali steklene žare). V. Paškvalin dopušča drugo možnost, pri čemer se sklicuje na številčno prevlado pokrovov nad pepelnicami 225 Prim. Raunig 2007, 108. Duvanjskega polja. 224 Pri datiranju pokrovov tipa B se 226 Prim. Rosada 2002, 350–351, fig. 5–8; Pflug 1989, Taf. (vsaj delno) lahko opremo na skromne epigrafske po- 1; 1, 2; Taf. 3; 1, 3; Taf. 4; 1, 2, 6; Taf. 5; 3; Taf. 29; 1–4. 227 datke. Napis na pokrovu kat. št. 94, ki še nima nagrobne Cambi 2005, 38. 228 Paškvalin 2012, 64–65; Tončinić 2011, 93. 224 Paškvalin 1983a, 791–792. 229 Rendić-Miočević 1948, 44; Zaninović 1967, 31. 47 4. ANALIZA PROSTORSKE RAZPROSTRANJENOSTI DEFINIRANIH TIPOV, PODTIPOV IN RAZLIČIC IZHODIŠČA Golubića torej kažeta na možen obstoj proizvodnega središča na tem mestu. Izhajala sem iz predpostavke, da so kamnoseška Pri različici A1b se enaka shema pojavlja v okolici proizvodna središča za svoje delovanje uporabljala lokalne Srebrenice ter tudi v 170 kilometrov oddaljenem naselju vire apnenca. Za to sem izvedla prvi del raziskave in po­ Kolovrat.230 Žal pri stelah iz Kolovrata ( kat. št. 207, 208) kazala je možno uporabo lokalnih virov apnenca. Razlike ni bila opravljena analiza materiala, ki bi dala odgovor v apnencih so mi služile kot izhodišče za prepoznavanje na vprašanje o potencialno skupnem izvoru materiala. možnih proizvodnih središč na širšem (regionalnem) Srebrenico in Kolovrat ločuje hribovit in težko preprostoru. V drugem delu raziskave (tipološki analizi) hoden teren, kar povečuje verjetnost, da gre za ločeni sem izhajala iz predpostavke, da je posamezna središča proizvodni središči. Različici A1c in A1d se prostorsko proizvodnje mogoče prepoznati na podlagi specifičnih vežeta na okolico današnjega Konjica, kjer je verjetno formalnih razlik pri enakih kategorijah nagrobnih spobilo njihovo proizvodno središče. menikov. Ali drugače rečeno, domnevam, da so različna proizvodna središča nekoliko drugače definirala osnovno Pri stelah podtipa A2, ki sem jih umestila v 2. in strukturo nagrobnika enakih kategorij. Prav sledenje 3. st., se prav tako kaže prostorsko grupiranje različic specifičnim karakteristikam začetnih form nagrobnika v stel. Stele prve različice (A2a) kažejo na obstoj proprostoru, po možnosti skupaj z materialom, lahko pokaže izvodnega središča v današnjem naselju Krnjeuša, stele lokacijo proizvodnega središča in tudi njegov doseg. Tako druge različice (A2b) pa v naselju Gradina pri Srebrenici sem z metodo prostorskega kartiranja tipov spomenikov ( Domavia) in v Tegarah ( sl. 21). in ležišč lokalnih virov kamnin zamejila območje proizvodnih središč. Ko se je enak tip spomenika pojavil na Prvi dve različici (B1a, B1b) stel podtipa B1, ki sem več različnih in med seboj oddaljenih lokacijah, sem upoju umestila v 2. in 3. st., predstavljata posamični najdbi števala rezultate analiz materiala. Rezultat sem prikazala nagrobnih stel, odkritih v Makljenovcu ( kat. št. 2) in v obliki topografskih kart, ki združujejo lokacije proiz­ Brekovici ( kat. št. 5). V tem primeru o prostorskem gruvodnih središč in potencialna izvorna območja apnencev. piranju stel oziroma možnosti delovanja proizvodnega središča na teh lokacijah ne moremo govoriti. Stele. Pogled na karto razprostranjenosti stel podti- pa A1 in njenih različic ( sl. 21) kaže, da se te mikroregi­ Karta razprostranjenosti kaže, da o mikroregionalonalno grupirajo na območju današnjih naselij Golubić nem grupiranju lahko govorimo le pri drugih različicah v bližini Bihaća (različica A1a) in Konjic (različica A1 c, ( sl. 22). Stele različice B1c so bile odkrite v okolici današd) ter v okolici Srebrenice (različica A1b). Gre za skupino njega Konjica ter tudi v več kot 200 kilometrov oddastel, ki sem jo datirala na začetek 3. st. ljenem naselju Komini v bližini Pljevlje. Stele različice Pri različici A1a se enaka osnovna shema spome­ B1d so prav tako vezane na prostor današnjega naselja nika pojavi v naselju Golubić ( kat. št. 3, 4) in v 290 ki­ Pljevlja. Dokazovanje ločenega proizvodnega središča lometrov oddaljenem Hardomilju ( kat. št. 103). Mogoče pri stelah B1c otežuje dejstvo, da na stelah iz Kominov je, da so vse tri stele iz istega proizvodnega središča, od ni bila opravljena analiza materiala. Najdišči ločujeta koder so bile transportirane na različne lokacije. Analiza velika razdalja in neprehoden teren, ki skoraj ne dopušča materiala je pokazala, da sta steli iz okolice Golubića medsebojne komunikacije. Tako se zdi verjetneje, da izdelani iz drugačne vrste apnenca kot stela iz Hardogre za prenos enostavne in pogoste oblike stel, kakršno milja ( kat. št. 103), kar kaže na to, da stele niso iz istega najdemo tudi v drugih provincah.231 proizvodnega središča. Gre zgolj za prenos priljubljene 230 osnovne sheme spomenika na različne lokacije. Steli iz Mirković 1975, tab. II, sl. 1; id 1975, tab. III, sl. 2. 231 Prim. lupa 151, lupa 172 ( Pannonia Superior), lupa 49 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Sl. 21: Razprostranjenost različic stel tipa A. Obe različici stel podtipa B2, ki sem jih časovno njihova proizvodnja vezana na posamezna naročila, ki umestila v sredino 2. in zgodnje 3. st., se prostorsko so jih izvedli potujoči mojstri.233 grupirata v širši okolici današnjega Konjica ( sl. 22). Gre za skupino kvalitetno izdelanih stel v notran­ Na obstoj proizvodnega središča v bližini današjosti province Dalmacije.232 Stele prve različice (B2a), njega naselja Hardomilje ( sl. 22) kažejo stele podtipa odkrite ob robu Jablaniškega jezera ( kat. št. 134−136), B3 (različici B3b, B3c). Gre za tipološko homogeno so izdelane iz enake vrste apnenca (litotip BD). skupino stel, ki pa so izdelane iz kar treh vrst apnenca Stele podtipa B2b ( kat. št. 123, 137, 140) se pojavlja­ (apnenec litotipa BK, BD, H). Da bi razumeli nastanek jo v nekoliko širšem zaledju Konjica. Analiza materiala je in oblikovanje kamnoseške proizvodnje na tem prostopokazala, da stele te različice nimajo skupnega izvornega ru in z njo povezano logiko dobave apnenca, je treba območja apnenca ( sl. 11, 12). Zanje lahko torej rečem, upoštevati nekoliko drugačen družbenozgodovinski da niso nastale v istem proizvodnem središču. Gre za in prostorski kontekst. Stele s tega območja so namreč skupino mojstrsko izpopolnjenih in natančno izdelanih izrazito povezane z navzočnostjo rimske vojske. Njihostel iz notranjosti province Dalmacije. Morda je bila vi naročniki so bili vojaki ali veterani, ki so po koncu služenja tu dobili zemljo.234 Gre za ozemlje v zaledju Narone, kjer je rimska vojaška navzočnost izpričana že 1136 ( Noricum), lupa 3668, lupa 3678, lupa 5563, lupa 13536, 233 Prim. Rendić­Miočević 1989a, 562–565. lupa 14015, lupa 14055 ( Venetia et Histria), lupa 16430, lupa 234 V bližini Ljubuškega je bila organizirana naselbina 16453 ( Germania Superior), lupa 22263 ( Moesia Inferior). veteranov Bigeste (pagus Scunasticus). To potrjuje votivni 232 Morda je na tem mestu smiselno omeniti, da med napis, odkrit v vasi Zabrinovac v bližini Ljubuškega ( ILJug različicami stel lahko opazimo tudi razlike v ženskih 113, 114; AE 1950, 44; HD 21619), posvečen Avgustu in pričeskah. Portretirane ženske na stelah prve različice (B2a) Tiberiju leta 14 n. š., ki so ga postavili veterani, naseljeni v nosijo dolga naglavna pokrivala, pričeske žensk na stelah Skunastiku, katerim je kolonija Narona dodelila zemljišče druge različice (B2b) pa posnemajo pričeske rimskih cesaric. (Wilkes 2000, 329). 50 4. ANALIZA PROSTORSKE RAZPROSTRANJENOSTI DEFINIRANIH TIPOV, PODTIPOV IN RAZLIČIC Sl. 22: Razprostranjenost različic stel tipa B. od začetka 1. stoletja.235 Pri tem je pomembno strateško iz enakega materiala kot tilurijske stele, vendar avtor in obrambno vlogo imel rimski vojaški tabor Gračine, objave ne razkriva vira opravljenih analiz materiala.239 lociran na levi obali reke Trebižat.236 Ker gre za vojaški Analiza materiala, opravljena v Zemaljskem muzeju tabor s potrebno infrastrukturo (ceste) za transport Sarajevo, je pokazala, da steli nista izdelani iz enakemateriala, je treba upoštevati možnost dobave apnenca ga apnenca! Stela s kat. št. 105 je izdelana iz apnenca (ali že izdelanih nagrobnikov) iz bolj oddaljenih lokacij. litotipa BK, stela s kat. št. 107 pa iz apnenca litotipa BD. Vse tri vrste apnenca se sicer pojavljajo v bližini najdišč Ta podatek postavlja pod vprašanje Cambijevo tezo o ( sl. 9), vendar za zdaj ni jasnih dokazov o kamnolomih enotnem izvoru materiala oziroma dopušča možnost, na tem prostoru. Vojaške stele z motivom vrat iz Hardoda so bile stele iz Hardomilja pripeljane iz približno 100 milja so že bile del širše razprave o lokaciji kamnoseških kilometrov oddaljenih delavnic v Tiluriju. Odgovor na delavnic.237 Na podlagi materiala, tehnike izdelave, to vprašanje nam lahko razkrije zgolj analiza materiala oblike in ikonografije N. Cambi sklepa, da sta steli s nagrobnih spomenikov iz Tilurija. Kljub temu ne gre kat. št. 105, 107 nastali v kamnoseški delavnici v Tilupopolnoma izključiti skupnega delavniškega izvora. riju (Gardun pri Trilju).238 Navaja, da sta steli izdelani V tem primeru moramo upoštevati možnost, da je 235 Bojanovski 1981, 65; id. 1988c, 325. obstajala manjša delavnica v Hardomilju, ki je delovala 236 Patsch 1893b, 57; Atanacković­Salčić 1977, 80–85; po vzoru tilurijskih delavnic, kot je to Cambi predvidel id. 1978, 73–77; Bojanovski 1980; id. 1981, 63–66; id. 1985b, v Saloni.240 Obstoj podružnice centralne kamnoseške 65–93; id. 1988a, 366–367; za nasprotno prim. Dodig 2011, tilurijske delavnice v Bigestah (Gračine pri Humcu) 327–343. O vlogi najdišča Gračine glej: Wilkes 1969, 139– 143; Zaninović 1980, 178; Sanader 2002, 123–128; Paškvalin 239 Cambi 1994, 147−181. 1986; Dziurdziket et al. 2016, 299–307. 240 Cambi 1994, 171. Po odhodu VII. legije Claudia pia 237 Zaninović 1984, 69; Medini 1984, 107–126; Cambi fidelis iz Dalmacije naj bi se kamnoseška delavnica preselila 1994, 147−181; Tončinić 2011, 16; Miletić 2013, 419–442; id. v Burnum (Ivoševci), kjer je prebivala XI. legija Claudia pia 2015, 357–370. fidelis. Tu naj bi delovala vse do odhoda IV. legije Flavia felix 238 Cambi 1994, 171; Cambi 2001, 97. iz Dalmacije. 51 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Sl. 23: Razprostranjenost tipov pepelnic. oziroma v okolici Ljubuškega domnevajo še nekateri ker vprašanje provenience apnenca ostaja nerešeno, moraraziskovalci.241 mo dopustiti tudi možnost, da je bila v te kraje prenesena zgolj osnovna shema spomenika, po kateri je kamnosek Med stelami podtipa B3 prostorsko izstopa stela prve izdelal nagrobnik, in da ne gre za uvoz. različice (B3a) s konca 1. st. ali začetka 2. st., odkrita v Podastinju ( kat. št. 148). Gre za eno najzgodnejših nagrobnih Pri stelah podtipov B4 in B5 ne moremo govoriti o stel v notranjosti province Dalmacije. Napis razkriva, da prostorski grupaciji, ker je bila najdena le po ena stela iz naročnik ni bil pripadnik rimske vojske ali kako drugače vsakega podtipa. Obe sta bili odkriti v Zenici ( sl. 22) in povezan z vojaškim osebjem, kot je opaziti pri ostalih stesta datirani v sredino 3. st. ( kat. št. 156) oziroma konec lah tega podtipa, ampak gre za osvobojenca iz Male Azije, 3. st. ali začetek 4. st. ( kat. št. 157). A se ob številnih prišleka v teh krajih.242 Njegova navzočnost je morda najdenih odlomkih nagrobnikov ( kat. št. 158–166), povezana z administracijo rudnikov zlata, delovanje teh izdelanih iz enakega apnenca, zdi zelo verjetno, da se je je bilo dokazano v okolici Kiseljaka in Fojnici,243 ali pa z v Zenici oblikovalo proizvodno središče. vzpostavitvijo trgovskih povezav med obalnimi mesti in notranjostjo province.244 Analiza materiala kaže na to, da Pepelnice. Tipološka analiza in kartiranje dobljenih je nagrobnik morda bil prinesen v te kraje ( sl. 12). Vendar tipov pepelnic kažeta na to, da se najdišča posameznih tipov pepelnic prostorsko grupirajo. Pepelnice tipa A1 241 Rendić­Miočević 1967, 341, 351; Paškvalin 2000, 178; in A2 se prostorsko vežejo na območje današnjega Bi­ Miletić 2013, 423; Dodig 2005a, 209. haškega polja, tj. naselij Ribić, Pritoka, Ćavkići, Založje, 242 CIL III 8379; Alföldy 1969, 97; Paškvalin 2012, 87. Humačka Glavica in Doljani ( sl. 23).245 Začetek proiz243 Davies 1935, 184; Dušanić 1977, 69; Zaninović 1977, 796–797; Pašalić 1960, 46; Bojanovski 1982a, 89–120; Hirt 245 Pepelnice tega tipa so bile najdene tudi na območju 2010, 74; Škegro 1991, 81–86; id. 1998, 89–117; id. 2000, 76; Like. V okolici Perušića je bil odkrit pokrov, ki ima na spodnji id. 2006, 149. stranici vrezano ležišče, oblikovano za pokrivanje pepelnic s 244 Wilkes 1969, 277. konzolama (Šarić 1984, 111–117). 52 4. ANALIZA PROSTORSKE RAZPROSTRANJENOSTI DEFINIRANIH TIPOV, PODTIPOV IN RAZLIČIC vod nje pepelnic podtipa A1 časovno umeščam v 1. st. ali izdelani iz mehkega neogenskega apnenca (litotip A), začetek 1. st., podtip A2 pa v sredino 1. st. Vse pepelnice katerega izdanke je najti po celotnem Bihaškem polju iz okolice Bihaća so izdelane iz enakega apnenca (litotipa ( sl. 8). A), izdanki tega se pojavljajo po celotnem Bihaškem Najdišča pokrovov tipa B se koncentrirajo v bližnji polju ( sl. 8). Iz jasne prostorske koncentracije pepelnic okolici današnjega Tomislavgrada ( sl. 24), kjer je najvertipa A1 in A2 lahko sklepamo, da je na tem prostoru jetneje bilo tudi proizvodno središče. Analiza materiala bilo njihovo proizvodno središče. je zajela tri pokrove tega tipa ( kat. št. 92–95). Vsi so Na delovanje proizvodnega centra v današnjih izdelani iz neogenskega apnenca (litotipa H), katerega naseljih Livno in Lištani kaže prostorska koncentracija izdanki se pojavljajo na severnem robu Duvanjskega pepelnic tipa B, C in D ( sl. 23), katerih začetek proipolja ( sl. 9) in so od najdišč oddaljeni zgolj kilometer ali zvodnje lahko datiramo v konec 2. in začetek 3. st. Pri dva. Pokrovi tipa C, datirani v sredino 2. in 3. st.,248 se pepelnicah tipa C prostorsko izstopa pepelnica s kat. št. pojavljajo na Livanjskem in Duvanjskem polju ( sl. 24). 120 iz naselja Stubo Vrelo (antična Ionnaria), ki leži na Zanje je značilen enoten ikonografski repertoar, na čelni severnem robu Kupreškega polja ( sl. 23). To “odstopanje” strani je pogosto upodobljen motiv stilizirane rozete ali potrjuje analiza materiala, ki je pokazala, da izdankov motiv amfore v edikuli, ob kateri sta zrcalno postavljena apnenca, uporabljenega za njeno izdelavo, ni na Kupredelfina. V analizo materiala sem vključila štiri pokrove iz škem polju ( sl. 11). Tipološka analiza skupaj s prostor­ Livna ( kat. št. 73, 74, 77, 78) in tri pokrove z Duvanjskega skimi podatki in analizo materiala kaže na možnost, da polja ( kat. št. 96–98). Trije pokrovi z Livanjskega polja je bila pepelnica pripeljana iz okolice današnjega Livna so izdelani iz neogenskega apnenca litotipa H ( kat. št. v naselje Stubo Vrelo. Povezava med pepelnico s Ku­ 73, 74, 78), eden pa iz apnenca litotipa A ( kat. št. 77). preškega polja s pepelnicami z Livanjskega se kaže tudi Izdanke neogenskega apnenca najdemo po celotnem v ikonografiji. Pepelnica iz naselja Stubo Vrelo ( kat. št. severnem robu Livanjskega polja in so v neposredni 120) ima na sprednji strani upodobljena erota z girlando, bližini najdišč spomenikov ( sl. 9). Z enako situacijo se ki sta popolnoma enaka kot na pepelnici iz Livna ( kat. srečujemo na Duvanjskem polju. št. 56). Verjetno je za njihovo izdelavo bila uporabljena V bližini Tomislavgrada ( kat. št. 96, 98) in v Borenaka predloga. Upoštevati je treba tudi možnost, da je čanih ( kat. št. 97) odkriti pokrovi tipa C so izdelani iz bila pepelnica iz Stuba Vrela pripeljana celo iz Salone, neogenskega apnenca (litotip H), katerega izdanki se kjer se enak motiv ob koncu 2. ali začetka 3. st. pojavi pojavljajo na severnem robu Duvanjskega polja ( sl. 8). na sarkofagih lokalne izdelave.246 Pokrov pepelnice iz Borčanov ( kat. št. 97) nekoliko izstopa po svoji oddaljenosti (približno 10 kilometrov) Najdišča pepelnic tipa E so znana zgolj z Duvanjod potencialnega vira apnenca. Ker je bil tukaj do sedaj skega polja ( sl. 23). Največ pepelnic tega tipa je bilo odkrit zgolj en takšen pokrov, se zdi, da v Borčanih ni odkritih v bližini naselja Borčani, kjer je najverjetneje bilo proizvodnega središča, ampak je bil pokrov kasneje bilo njihovo proizvodno središče. Pepelnica ( kat. št. 86), prinesen v ta kraj. Opredelitev točne lokacije proizvododkrita na najdišču Karaula v Tomislavgradu, je zelo nega središča pokrovov tipa C otežuje dejstvo, da se na verjetno prišla prav iz tega središča. Pepelnica izstopa Duvanjskem in Livanjskem polju pojavljajo ustrezni iz korpusa nagrobnikov, odkritih v Tomislavgradu, saj izdanki apnenca. To pomeni, da je treba upoštevati možje edina izdelana iz zgornjekrednega apnenca (litotipa nost obstoja več kamnoseških delavnic, ki so po enakem BD), katerega izdanke najdemo v bližnji okolici Borčavzoru izdelovale pokrove. Temu pritrjuje dejstvo, da so nov ( sl. 9). za izdelavo pokrovov, odkritih na Livanjskem polju, uporabljali dve različni vrsti apnenca. Pokrovi. Tipološka analiza in kartiranje posameznih tipov pokrovov kažeta na to, da se posamezni tipi prostorsko grupirajo. Pokrovi tipa A, ki se pojavljajo vse od 1. ali začetka 2. st. pa vse do 3. st.,247 se prostorsko vežejo na najdišči Pritoka in Golubić v bližini današnjega Bihaća ( sl. 24), kjer je najverjetneje bilo tudi njihovo proizvodno središče. Zanje je značilen izredno skromen repertoar okrasa, večinoma je upodobljena rozeta in/ali venec. Prostoročno izdelan motiv, prostorska organizacija napisa in oblika črk kažejo na to, da je bilo njihovi izdelavi namenjeno veliko manj časa in pozornosti kot izdelavi okrasa na pepelnicah. Analiza materiala je zajela štiri pokrove z najdišča Pritoka ( kat. št. 31–34). Vsi so 246 Cambi 2005, 135. 247 Raunig 2007, 97–101. 248 Rendić­Miočević 1948, 44; Zaninović 1967, 31. 53 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Sl. 24: Razprostranjenost tipov pokrovov. PROIZVODNA SREDIŠČA kovni kanon, po katerem so izdelovali kasnejše pepelnice z latinskimi napisi (tipa A2). Oblikovne podobnosti Na podlagi grupiranja posameznih podtipov stel, pepelnic s figuralnim okrasom in tistih, ki že nosijo tipov pepelnic in pokrovov znotraj mikroregionalnih latinski napis (tip A2), kažejo na začetek kamnoseške enot menim, da so v notranjem delu province Dalmacije proizvodnje v notranjem delu province ob koncu 1. st. med 1. in začetkom 3. st. prepoznali obstoj kamnoseških pr. n. š. oziroma v začetku 1. st. Pepelnice A2 z latinskim proizvodnih središč v bližini današnjih naselij Bihać, napisom se od zgodnejših pepelnic razlikujejo tudi po Livno, Tomislavgrad, Krnjeuša, Hardomilje, Konjic, drugačnem oblikovnem konceptu, s katerim posnemajo Srebrenica, Komini (Pljevlja) in Kolovrat (Prijepolje). arhitekturo antičnega templja. Repertoar spomenikov z V nadaljevanju predstavljam posamezna proizvodna Bihaškega polja od sredine 1. st. dopolnjujejo nagrobniki središča, njihove značilnosti in tipe izdelkov ( sl. 25). v obliki slemenastega pokrova, s katerim so pokrivali žgane grobove ali kamnito konstrukcijo groba z žaro (pokrovi tipa A). Nagrobne stele (podtipa A1, B1) so 1. Bihać (sl. 25). Definiranje začetka kamnoseške se na tem prostoru pojavile razmeroma pozno, šele v proizvodnje v notranjem delu province Dalmacije je sredini 2. ali celo v začetku 3. st. Proizvodnja kamnoseneločljivo povezano s problematiko datiranja pepelnic s ških izdelkov na Bihaškem polju je trajala vse do sredine figuralnim okrasom iz okolice Bihaća (tip A1, japodske 3. st. Spomeniki so nastali v več različnih delavnicah, pepelnice). Tu se je oblikovalo najstarejše proizvodno razpršenih po celotnem Bihaškem polju ( sl. 8). Čeprav središče v notranjosti poznejše province Dalmacije, ki sem z analizo materiala ugotovila, da so kamnoseki za je začelo svojo proizvodnjo z izdelavo oblikovno precej izdelavo nagrobnih spomenikov uporabljali mehek in kompleksnega spomenika, vzor zanj je bila verjetno za obdelavo preprost lokalni neogenski apnenec (bihabivalna arhitektura.249 Ta oblika pepelnice postane oblicit), ta skoraj zagotovo ni prišel iz enega kamnoloma. Kamnoseške delavnice so verjetno delovale v bližini 249 Sergejevski 1949–1950, 80–81. 54 4. ANALIZA PROSTORSKE RAZPROSTRANJENOSTI DEFINIRANIH TIPOV, PODTIPOV IN RAZLIČIC Sl. 25: Proizvodna središča kamnoseških izdelkov. današnjih naselij Pritoka, Založje, Golubić, morda tudi da so za izdelavo nagrobnikov iz okolice Livna uporav Ribiću, Ćavkićih, Humački Glavici in Doljanih. bljali dva različna tipa neogenskega apnenca (litotip A in H), izdanki teh se pojavljajo po celotnem severoza­ 2. Krnjeuša. Stele podtipa A2a kažejo na obstoj hodnem robu Livanjskega polja. Na tem polju so torej manjšega kamnoseškega proizvodnega središča v 3. st. delovali vsaj dve kamnoseški delavnici in vsaj dva manjša v bližini današnjega naselja Krnjeuša ( sl. 8; 25). Analiza kam noloma, ki sta ju oskrbovala z apnencem, potrebnim materiala je pokazala, da je bilo delovanje proizvodneza proizvodnjo nagrobnih spomenikov. ga središča v Krnjeuši pogojeno z dobavo materiala, najverjetneje je bil pripeljan iz približno 20 kilometrov 3. Tomislavgrad. Obstoj kamnoseškega središča oddaljenega Bihaškega polja. Gre za dobavo visokih in je zelo verjeten tudi v bližini današnjega naselja Tomirelativno tankih plošč, ki so končno podobo zelo verjetslavgrad ( sl. 9; 25). Začetek kamnoseške proizvodnje no dobile v kamnoseški delavnici v Krnjeuši. pokrovov s plastičnimi figuralnimi akroteriji v 1. st. ima morda izhodišče v kamnoseški produkciji nagrobnih 3. Livno. Številne tipološko raznovrstne pepelnice stel iz severne Italije, ki imajo nad zatrepom akroterija (tip B, C in D) in slemenasti pokrovi (tip C) v bližini oblikovana v levji figuri.250 V tem središču se v sredini današnjega naselja Livno kažejo, da se je v sredini 2. in ali ob koncu 2. st. dopolni repertoar kamnoseških izv začetku 3. st. na tem prostoru oblikovalo kamnoseško delkov (pokrovi tipa C), in sicer s pojavom slemenastih proizvodno središče. Izvirnost kamnosekov najbolje kapokrovov, ki posnemajo arhitekturo templja. Prostorsko žejo sestavljene pepelnice (tip D), ki v celoti posnemajo koncentriranje spomenikov pepelnice tipa E v bližini obliko sakralne arhitekture oziroma obliko templja in današnjega naselja Borčani kaže na delovanje kamno­ antis. Prostorska koncentracija pepelnic tipa C v bližini seške delavnice na Duvanjskem polju, začetek tega sem današnjega naselja Lištani kaže na obstoj kamnoseške umestila v konec 2. ali začetek 3. st. Delavnici si delita delavnice, ki je proizvodnjo kamnoseških izdelkov začela 250 v začetku 3. st. ( sl. 9; 25). Analiza materiala je pokazala, Prim. Rosada 2002, 350–351, fig. 5–8; Pflug 1989, Taf. 1; 1, 2; Taf. 3; 1, 3; Taf. 4; 1, 2, 6; Taf. 5; 3; Taf. 29; 1–4. 55 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE enak oblikovni koncept posnemanja arhitekture templja, Lisičići, kjer je verjetno bila kamnoseška delavnica ki je v Borčanih sicer prenesen na skrinje pepelnice ( sl. 11; 25). V Lisičićih je bil odkrit tudi kompleks treh (tip E). Razlika med središči se kaže tudi v uporabi rimskih vil ( vilae rusticae), za gradnjo katerih je zagotorazličnih apnencev. V okolici današnjega Tomislavvo bila potreba po kamnoseških izdelkih in gradbenem grada je v uporabi mehek neogenski apnenec (litotip materialu.256 H), medtem ko se v Borčanih uporablja zgornjekredni apnenec (litotip BD). Na Duvanjskem polju je torej 7. Srebrenica. Prostorske grupacije podtipov A1b treba pričakovati najmanj dve kamnoseški delavnici in in A2b kažejo, da je v drugi polovici 3. st. nastalo pronajmanj dva manjša kamnoloma, ki sta ju oskrbovala izvodno središče v okolici Srebrenice, ki si je za svoje z materialom za izdelavo nagrobnih spomenikov. Kot delovanje moralo zagotoviti vir apnenca od precej daleč dobro izhodišče za prihodnje raziskave provenience ( sl. 13).257 Celoten korpus spomenikov, odkritih v okolici materiala se kaže znan antični kamnolom (Kamenolom) Srebrenice, je izdelan iz triasnega apnenca (litotip C), za v bližini Tomislavgrada.251 katerega sem ugotovila, da ga v bližnji okolici najdišč ni. A po številnih razlikah v proporcih in okrasnem reper­ 5. Hardomilje. Prihod veteranov VII. legije in vojaštoarju stel sklepam, da so bili nagrobniki izdelani v več kih kohort v začetku oziroma sredini 1. st. v Ljubuško različnih delavnicah. Kamnoseška delavnica je verjetno kotlino je bil vzrok za oblikovanje tretjega kamnoseškega delovala v antičnem naselju Domavija (Gradina pri središča, verjetno lociranega v bližini današnjega nase­ Srebrenici). Ob obali Drine odkriti rimskodobni sledovi lja Hardomilje ( sl. 10; 25).252 Nagrobne stele (podtipa poselitve v Tegarah in Sikirićih, kjer so prav tako bili od­ B3) so na tem območju izdelovali vsaj do konca 2. st. kriti nagrobni spomeniki, kažejo na obstoj kamnoseških Problematika izvornih lokacij apnencev nagrobnih stel delavnic ( sl. 13; 25).258 Do pomembne ugotovitve, ki se iz Hardomilja se pojavlja v okviru številnih razprav o nanaša na organizacijo kamnoseške proizvodnje v 3. st. lokaciji kamnoseških delavnic vojaških stel z motivom v okolici današnje Srebrenice (Domavija), sem prišla z vrat.253 Vprašanje o delovanju delavnic in kamnolomov analizo materiala. Za spomenike iz okolice Srebrenice na tem prostoru za zdaj ostaja odprto. Analiza materiala je bila uporabljena enaka vrsta apnenca, ki najverjetneje je namreč pokazala, da so za kamnoseško proizvodnjo prihaja iz istega kamnoloma ( sl. 13). Material je bil po uporabljali vsaj tri različne vrste apnenca, katerih izreki Drini pripeljan v obliki blokov, ti so končno pododanki so dostopni v radiju kilometra do dveh. Vendar bo dobili v kamnoseških delavnicah v okolici današnje ker so bili njihovi naročniki vojaki ali vojni veterani, Srebrenice. ki so imeli vso potrebno organizacijo in infrastrukturo (ceste) za transport materiala, je treba upoštevati mo­ 8. Komini. Antična naselbina v Kominih, v arhe­ žnost dobave apnenca (ali že izdelanih nagrobnikov) ološki literaturi znana pod imenom Municipium S…, tudi iz bolj oddaljenih lokacij, denimo iz približno 100 stoji v bližini današnjega naselja Pljevlja.259 Prostorska kilometrov oddaljenega Tilurija.254 Precej verjetno koncentracija stel tipov B1c in B1d kaže, da se je proise zdi, da so nagrobne stele iz Hardomilja in njegove zvodno središče v začetku 3. st. oblikovalo na območju okolice nastajale v eni od manjših podružnic centralne današnjega naselja Komini ( sl. 25). kamnoseške tilurijske delavnice, ki je verjetno delovala v osem kilometrov oddaljenih Bigestah (Gračine pri 9. Kolovrat. Arheološke raziskave naselbine in Humcu, sl. 10).255 nekropole v naselju v Kolovratu (Prijepolje) kažejo, da je naselje nastalo ob koncu 2. ali v začetku 3. stoletja.260 6. Konjic. V sredini 2. st. zasledimo oblikovanje Prostorska grupacija stel A1b ( sl. 25) v Kolovratu blizu kamnoseške proizvodnje (stele podtipa B2a) v okolici Prijepolja (Srbija), ki sem jih časovno umestila v sre­ Konjica. Poznejša prostorska grupacija stel podtipov dino 3. st., morda kaže, da se je tudi tukaj oblikovalo A1c, A1d in B1c iz začetka 3. st. kaže, da se kamnoseška manjše pro izvodno središče.261 Makroskopska petroproizvodnja na tem prostoru nadaljuje vse do sredine 3. grafska analiza materiala na spomenikih iz Kolovrata st. Stele različic A1c, A1d, B1c in B2a povezujejo skupna ni bila opravljena. mikrolokacija, ikonografski repertoar in vrsta apnenca. 256 Čremošnik 1954a, 211; Busuladžić 2011, 36, 157–158. Največ stel je bilo odkritih v bližini današnjega naselja 257 Radimský 1891, 19; Sergejevski 1934a, 13; op. 6. 258 Prim. Pašalić 1960, 73. 251 Marijanović 1988a, 268. 259 Martinović 2011, 208; Mirković 2012, 25–51; 252 Wilkes 2000, 329; Bojanovski 1981, 65; id. 1988c, 325. Cermanović­Kuzmanović et al. 1964, 105; Cermanović253 Zaninović 1984, 69; Medini 1984, 107–126; Cambi Kuzmanović, Srejović 1965, 145; id. 1967, 201–206; id. 1969, 1994, 147−181; Tončinić 2011, 16; Miletić 2013, 419–442; id. 101–107; Loma 2004, 35–60; Zotović 2004, 19–38. 2015, 357–370. 260 Cermanović­Kuzmanović 1990, 231. 254 Cambi 1994, 171; Cambi 2001, 97. 261 Evans 1885, 146; Mirković 1975, 95–108; Cermanović255 Rendić­Miočević 1967, 341, 351; Paškvalin 2000, 178; Kuzmanović 1980–1981, 103–107; id. 1990, 227–234; Zotović Miletić 2013, 423; Dodig 2005a, 209. 2004, 19–38. 56 4. ANALIZA PROSTORSKE RAZPROSTRANJENOSTI DEFINIRANIH TIPOV, PODTIPOV IN RAZLIČIC Ob koncu 3. st. oziroma začetku 4. st. lahko govomenti avtohtone kulture, ti se kažejo tudi v onomastiki rimo o upadu kamnoseške proizvodnje. V tem času sta in verovanju.269 verjetno delovali manjši proizvodni središči v Zenici B. Gabričević meni, da so prebivalci v obalnem zain Šipovu.262 ledju Dalmacije še pred prihodom rimske oblasti poznali označevanje in proizvodnjo nagrobnih spomenikov, le *** da so bili nagrobniki izdelani iz lesa.270 Da je to zelo verjetno, potrjuje dejstvo, da tukajšnji proizvodni centri Zdi se, da sta k nastanku kamnoseških središč uporabljajo mehak neogenski apnenec, ki ga je mogoče v južnem in vzhodnem delu province pripomoglo enostavno obdelovati v tehniki lesoreza.271 politično dogajanje in gospodarski razvoj. Značilen za tukajšnje proizvodne centre je tako Pojav nagrobnih stel v Hardomilju je povezan imenovani hibridni razvoj, kjer se na nagrobniku preplepredvsem s političnim dogajanjem v tem času. Epigrafski tajo lokalni in ne­lokalni (grško­rimski) elementi.272 Renapisi na stelah iz Hardomilja razkrivajo, da je pojav zultat tega so lokalne (tradicionalne) oblike nagrobnika, prvih stel povezan s podelitvijo zemlje veteranom VII. združene z grško­rimskim vzorom sakralne arhitekture legije okrog leta 14. n. š. v zaledju kolonije Narone ( pagus na pepelnicah tipa A2.273 Enako velja za okrasni re­ Scunasticus). Naročniki ostalih nagrobnikov, odkritih v pertoar. V večini so upodobljeni motivi, ki izhajajo iz bližini Hardomilja, so služili v posameznih kohortah, lokalne (ilirske) kulturne tradicije, vendar je ob teh najti ki so bile stacionarne v avksiliarnem vojaškem taboru tudi simboliko iz grško­rimskega sveta.274 V to hibridno v Gračinah (Humac) za zagotavljanje miru po odhodu skupino lahko uvrstimo tudi stele iz Krnjeuše, kjer okras obeh legij (VII. in XI. legije) iz province Dalmacije.263 kaže na tradicionalne vzore.275 Na razliko v kamnoseški proizvodnji med za­ Poleg družbenopolitičnih in ekonomskih vzrokov hodnim in vzhodnim delom province je opozoril že V. je na razvoj proizvodnih središč vplivala dostopnost ma­ Paškvalin.264 Na vzhodnem delu prevladuje proizvodnja teriala. V tem primeru je to neogenski apnenec. S svojimi nagrobnih stel. V to skupino lahko uvrstimo proizvodna lastnostmi in široko dostopnostjo je omogočil razvoj središča v Konjicu, Srebrenici, Komini in Kolovratu. kamnoseške proizvodnje tudi zunaj urbanih središč.276 Nastanek teh proizvodnih središč je povezan z ekonomskim razvojem province, saj je njihova lokacija vezana Kamnoseška proizvodnja v notranjosti province na pomembnejše naselbine, tj. Gradina pri Srebrenici Dalmacije je torej bila razpršena na več proizvodnih (Domavija), in municipije v Polimju, tj. Komini (Črna centrov, ki so za svoje delovanje uporabljali lokalni vir gora) in Kolovrat (Prijepolje).265 Razvoj naselbin odapnenca. seva spremenjene gospodarske in družbene razmere Kot kaže, so se v geografsko zaprtih prostorskih predvsem v 3. st., ko začne ta del province z razvojem enotah organizirala samostojna kamnoseška proizvodna rudarstva dobivati ekonomsko moč.266 Motivika na teh središča. Določala so osnovno podobo kamnoseških stelah večinoma prikazuje kulte in simbole božanstev, izdelkov na ožjih geografskih območjih. Ali drugače: na ki so jih častili pokojniki.267 Večinoma gre za grške in tem prostoru se ni oblikovalo večje proizvodno središče orientalne kulte (kult boga Dioniza, kult boginje Kibele, regionalnega pomena, ki bi s trgovino polizdelkov ali kult Izide, kult traškega konjenika), ki so jih prišleki končnih izdelkov oskrbovalo širši prostor. prinesli v ta prostor.268 Vzrokov za to je verjetno več. Prvi je dejstvo, V severozahodnem in jugozahodnem delu šteda na tem območju ni bogatih ležišč dragocenejšega vilčno prevladujejo pepelnice (Bihać, Livno, Tomislavmateriala (npr. marmorja). Manjkajoče povezave grad). Gre za prostor, kjer so se izrazito ohranili elemed rečnimi sistemi prav tako ne bi mogle zagotoviti cenejšega transporta kamnin in kamnitih izdelkov. Zato se ni razvila distribucijska mreža kamnoseških izdelkov 262 Sergejevski 1932, 35–56; id. 1952, 41–57; Cambi 1982, med notranjostjo in večjimi obalnimi urbanimi centri 97–97; Paškvalin 2012, 514. 263 Demilitarizacija province ( provincia inermis) naj bi se 269 Rendić­Miočević 1948, 1–67; id. 1982, 1–14, id. zgodila okrog leta 86 n. š. z odhodom legije IIII. Flavia Felix 1989a, 559−570; id. 1989b, 737−750; id. 1989c, 597−612; (Wilkes 1969, 104). Imamović 1977; Katičić 1964, 9 – 58; Alföldy 1969. 264 Paškvalin 2012, 502. 270 Gabričević 1983, 52. 265 Paškvalin 2012, 512. 271 Gabričević 1983, 44−47. 266 Wilkes 1969, 409; Cermanović­Kuzmanović 1980/81, 272 Prim. Brilliant 1994, 1077. 103. 273 Paškvalin 2012, 416. 267 Paškvalin 2012, 502; Zotović 2002, 48–58; id. 2008, 274 Paškvalin 2012, 412, 413 431–444. 275 Prim. Gabričević 1983, 52. 268 Paškvalin 2012, 502. 276 Prim. Stewart 2010. 57 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Sl. 26: Razprostranjenost verjetno od daleč prinesenih nagrobnih spomenikov. oziroma njihovimi odjemalci. Zdi se, da je izjema reka rudnikov zlata, delovanje teh je bilo dokazano v okolici Neretva. Analiza materiala nedokončanih sarkofagov Kiseljaka in Fojnici,279 ali pa z vzpostavitvijo trgovskih iz naselja Bačevići ( kat. št. 117, 118) kaže na možnost, povezav med obalnimi mesti in notranjostjo province.280 da je po njej potekal transport kamnoseških izdelkov, Drug primer je ara iz začetka ali sredine 2. st., odin sicer iz notranjosti proti obali.277 krita v naselju Breza ( kat. št. 146; sl. 12). Naročniki so bili pripadniki lokalne aristokracije, eden od njih ima Na možnost trgovske povezave med notranjostjo in naziv princeps Desitiati(um).281 Materiala, uporabljenega obalnimi središči kažejo nekateri nagrobni spomeniki. za njeno izdelavo, ni najti na tem območju, kar dopušča Skupno jim je to, da je material, uporabljen za njihovo možnost, da je bila ara pripeljana v te kraje. Vsekakor so izdelavo, moral priti od drugod, hkrati pa z epigrafskimi vzori za njeno izdelavo prišli iz obalnih krajev oziroma podatki in/ali izredno kvalitetno izdelanim spomenikom Salone.282 in okrasom kažejo na povezavo predvsem z obalnim delom province. Podobno je pri pepelnici iz naselja Stubo Vrelo Kot prvo lahko navedem že omenjeno stelo s konca ( kat. št. 120) in steli iz Pazarićev ( kat. št. 141). Spome1. st. ali začetka 2. st., odkrito v Podastinju ( kat. št. 148) nika nista izdelana iz lokalnega apnenca. Izstopata po v bližini današnjega Kiseljaka. Analiza materiala je kvaliteti izdelave motiva na sprednji strani. Pepelnica pokazala, da je nagrobnik morda bil prinesen v te kraje je okrašena z motivom dveh erotov z girlando. Gre za (s l. 12). To je ena prvih nagrobnih stel v notranjosti province Dalmacije. Povezavo z obalo razkrivajo epi279 Davies 1935, 184; Dušanić 1977, 69; Zaninović 1977, grafski podatki, ki kažejo, da gre za nagrobnik, katerega 796–797; Pašalić 1960, 46; Bojanovski 1982a, 89–120; Hirt naročnik je bil eden prvih prišlekov v teh krajih.278 Raz2010, 74; Škegro 1991, 81–86; id. 1998, 89–117; id. 2000, 76; log za njegov prihod je morda povezan z administracijo id. 2006, 149. 280 Wilkes 1969, 277. 277 Prim. Cambi 1975, 227. 281 ILJug 1582. 278 CIL III 8379; Alföldy 1969, 97; Paškvalin 2012, 87. 282 Prim. Matijević 2011, 72, sl. 1a; 193, sl. 2. 58 4. ANALIZA PROSTORSKE RAZPROSTRANJENOSTI DEFINIRANIH TIPOV, PODTIPOV IN RAZLIČIC motiv, ki so ga ob koncu 2. ali začetka 3. st. na obalnem stela ni izdelana iz lokalnega apnenca ( sl. 13). Da ne sodi delu province z atiških sarkofagov prenesli na sarkov ta prostor je opozoril leta 1900 C. Patsch.284 Opazil je, fage lokalne izdelave.283 Nagrobna stela Tita Aurelija da ikonografska pripoved ni v skladu z vsebino napisa. Saturnina ( Titus Aurelius Saturninus) pa je zanimiva, Ponudil je zelo verjetno razlago: da je bila stela kupljena ker ima popolnoma enako izdelano borduro napisnega z že dokončanim motivom, kasneje pa so vklesali napis. polja kot pepelnica iz naselja Stubo Vrelo. Na povezavo Glede na motivni repertoar Patsch pravilno sklepa, da med njima kaže tudi podatek, da sta oba spomenika je stela verjetno prišla iz okolice Užic, Visibabe, Karana izdelana iz enakega apnenca. Način izdelave bordure in oziroma krajev zahodne Srbije.285 enak material lahko kažeta, da morda gre za izdelka iste Kot sem že večkrat omenila, so bili tukaj našteti (potujoče?) delavnice (ali mojstra), ki je delovala med nagrobniki ( kat. št. 120, 141, 146, 148, 175) najdeni sredino 2. in začetkom 3. st. Druga možnost je, da sta ob glavnih cestah. To kaže na možnost, da je vendar bila nagrobnika pripeljana v notranjost, saj so ju odkrili obstajala, sicer v zelo majhnem odstotku, trgovina v bližini glavnih prometnic ( sl. 26). z nagrobnimi spomeniki, ki je te z obale prinesla v Tudi na vzhodu province imamo primer stele notranjost province ( sl. 26). Vsekakor pa delež trgovine iz naselja Mihajlevići ( kat. št. 175), ki je bila verjetno s kamnoseškimi izdelki ali kamnitim materialom na tem prinesena od drugod. Analiza materiala je pokazala, da prostoru ni odigral pomembne vloge. 284 Patsch 1900b, 178–179. 283 Cambi 2005, 135. 285 Patsch 1900b, 178–179. 59 5. ORGANIZACIJA IN PROCES PROIZVODNJE NAGROBNIH SPOMENIKOV IZHODIŠČA sarkofag dostavi naročniku.290 Po mnenju avtorja je ta scenarij primeren za proizvodnjo sarkofagov, izdelanih Izdelava vsakega spomenika se začne z iskanjem iz lokalnega kamna in namenjenih na lokalni trg.291 in pripravo primernega materiala. Pri tem se prepletajo Drugačen scenarij je primeren za marmorne sarkofage, kompleksni odnosi med dobavitelji materiala, proizva- ki so bili del trgovine na dolge razdalje. Russell v tem jalci in naročniki. Menim, da se razlike med proizvodni- primeru navaja številne spremenljivke, ki so lahko vpli- mi središči kažejo tudi v njihovem načinu proizvodnje. vale na odnos med naročnikom in delavnicami, kar je vplivalo na proces proizvodnje. Prva spremenljivka je Problematiko organizacije proizvodnje je najbolje razdalja med naročnikom in virom materiala, ki sicer predstaviti z razlikami med konceptoma, ki sta jih v ni nujno spremenila osnovnega scenarija proizvodnje, študijah proizvodnje marmornih sarkofagov razvila vendar dopušča vstop številnih različnih posrednikov John Bryan Ward-Perkins in Ben Russel . Po Ward- med njimi. Poleg oddaljenosti je treba upoštevati še Perkinsovem modelu, ki je aktualen vse od osemdesetih različne oblike organizacije kiparskih in kamnoseških let 20. stoletja, je bila proizvodnja sarkofagov v rokah delavnic. Te so namreč lahko občasno nastopale tudi kot peščice proizvajalcev, katerih delavnice so locirane v samostojen izvajalec naročila. Velik vpliv na spremembo kamnolomu in so imeli monopol na trgu. V kamnolo- v procesu so imele delavnice v kamnolomu, ki so poliz- mu naj bi proizvajali sarkofage v obliki polizdelkov, v delke prodajale neposredno naročniku. V tem primeru standardiziranih oblikah in dimenzijah – namenjenih je na celoten proces vplival tudi naročnik, ki je odkupil izvozu.286 Končno podobo so dobili potem, ko so po prazno skrinjo sarkofaga iz kamnoloma in jo odpeljal vodni poti pripeljani v distribucijska središča, kjer so v dokončno izdelavo v lokalno kamnoseško delavni- sarkofag dokončale kamnoseške delavnice po željah co.292 Russell v svoji analizi sklene, da se je proizvod nja naročnika.287 v kamnolomih ves čas odzivala na zahteve kupcev ali kiparskih delavnic, želje strank so bile upoštevane že Ben Russell pri kamnoseški proizvodnji poudarja v najzgodnejši fazi proizvodnega procesa. V zaključku večjo vlogo naročnikov in zmanjšuje vlogo kamnolomov poudari, da en sam razlagalni model ne more zajeti in delavnic pri oblikovanju kamnoseške proizvodnje.288 številnih in kompleksnih povezav med naročniki in pro- Russell postavlja v ospredje naročnika in na novo defi- izvajalci. Predstavljeni primer raziskav rekonstrukcije in nira njegovo vlogo v proizvodnem procesu ter poudarja distribucije proizvodnje marmornih sarkofagov kaže na raznolikost odnosov med proizvajalcem in naročni- kompleksnost tega problema. Opisana pristopa k raz- kom.289 Pri proizvodnji sarkofagov predstavi dva možna iskavam proizvodnje marmornih sarkofagov lahko vsaj scenarija, v katerih upošteva odnos med naročnikom, delno služita kot izhodišče k razpravi o organizaciji pro- kiparsko delavnico in delavnico v kamnolomu. Osnov- izvodnje nagrobnih spomenikov v notranjosti province ni scenarij proizvodnje deli na štiri stopnje: na prvi Dalmacije. Oba predstavljena koncepta temeljita na stopnji naročnik odda naročilo pri kiparski delavnici; odličnem poznavanju izdelkov in polizdelkov, njihovega ta naroči material v delavnici v kamnolomu; delavnica vira in oddaljenosti materiala, kamnoseških delavnic priskrbi material in verjetno že oblikuje polizdelek ter in načinov distribucije, potrebnih za razumevanje in ga dostavi nazaj v kiparsko delavnico, ta izdela okras in rekonstrukcijo proizvodnje. 286 Ward-Perkins 1980a, 327; 1980b, 25. 287 Ward-Perkins 1980b, 23−69; id. 1992a, 13−22; id. 1992b, 23−30; id. 1992c, 31−38; id. 1992d, 39−54. 290 Russell 2011, 123–124. 288 Russell 2013. 291 Russell 2011, 123–124. 289 Russell 2011, 123–124. 292 Russell 2011, 124–125. 61 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE ORGANIZACIJA PROIZVODNJE Pri pokrovih in pepelnicah iz okolice Livna in NAGROBNIH SPOMENIKOV Tomislavgrada je prav tako opaziti odsotnost merskih V NOTRANJOSTI standardov. Vendar okrasni repertoar in stilistične obli- PROVINCE DALMACIJE kovne rešitve kažejo homogenejšo sliko proizvodnje. Poleg tega je v nasprotju z bihaškim korpusom tukajšnja V korpusu nagrobnih spomenikov iz notranjega proizvodnja veliko bolj prostorsko koncentrirana. Re- dela province Dalmacije je na voljo zelo malo posrednih pertoar okrasa ter tehnične in oblikovne rešitve dajejo podatkov. Vpogled v organizacijo in proces proizvo- vtis, da so spomeniki nastajali v eni ali največ dveh kam- dnje vsaj delno omogočajo analize materiala, tipološka noseških delavnicah ( officina). Na Duvanjskem polju sta analiza ter tudi tehnika izdelave in repertoar okrasa. kamnoseški delavnici verjetno delovali v bližini dana- Merski podatki skupaj s tipološko analizo pokažejo, ali šnjih naselij Tomislavgrad in Borčani; na Livanjskem so nagrobniki izdelani v standardnih velikostih ali so polju pa na območju Livna in Lištanov. Potek celotnega med njimi opazne velikostne razlike. Pri okrasu sem na proizvodnega procesa v delavnicah je iz razpoložljivih izdelkih iste osnovne oblike opazovala naravo okrasa dokazov težko razbrati. in tehniko izdelave (plitev relief, preprost vrez itd.). Po Polizdelka, odkrita v naseljih Priluka ( kat. št. 64) analizah materiala sem podala oceno najverjetnejše in Karaula ( kat. št. 86), kažeta, da so tukajšnje delavnice izvorne lokacije. Skupni rezultati omogočajo zgolj poznale delitev proizvodnje, to je izdelavo polizdelkov grobo oceno, kako je ta kompleksen sistem deloval in in kasnejšo dodelavo po želji naročnika. Njihova ume- s kakšnimi težavami so se kamnoseki na tem prostoru stitev v proizvodni proces je izjemno težavna naloga, srečevali. Slika vsekakor ni popolna. Vloga naročnika predvsem zato, ker ne vemo, ali so to osnovno obliko v proizvodnem procesu ostaja neznanka. dobili v delavnicah v/ob kamnolomu ali pa so obliko in okras dobili v kamnoseških delavnicah na samem mestu uporabe.293 Če gledamo splošno sliko celotnega PROIZVODNJA PEPELNIC IN POKROVOV korpusa z Duvanjskega in Livanjskega polja, opazimo, da je večina izdelana iz relativno majhnih kamnitih Najprej poglejmo, kaj lahko o organizaciji proiz- blokov velikosti od pol do enega metra. To pomeni, da vodnje razberemo v proizvodnih središčih Bihać, pred transportom niso bile potrebne večje priprave ali Livno in Tomislavgrad. Pri vseh se kot osnovna oblika oblikovanje polizdelkov, da bi zmanjšali njihovo težo nagrobnika največkrat pojavljajo pepelnice in pokrovi. in s tem tudi strošek transporta. Izdelki istega tipa niso Pri pokrovih in pepelnicah iz okolice Bihaća opazi- enakih dimenzij, kar kaže na to, da proizvodni proces mo, da ima večina zelo preprosto in grobo izdelano ni bil standardiziran. Tako ni verjetna delitev dela na osnovno obliko. To pomeni, da je lahko nekdo že zgolj delavnice v kamnolomih in kiparske delavnice. Različna z upoštevanjem osnovne sheme nagrobnika relativno velikost pepelnic in pokrovov kaže, da so kamnoseške hitro izdelal osnovno obliko spomenika. Plitvo izdelani delavnice pridobile potrebne manjše apnenčeve bloke in reliefi in prostoročno izdelan okras dajejo vtis, da je jim tudi izdelale celostno podobo in okras. ta proizvodnja rezultat delovanja številnih lokalnih mojstrov kamnosekov ( lapicida, faber lapidarius) ali pa številnih manjših kamnoseških delavnic ( officina). Temu PROIZVODNJA NAGROBNIH STEL pritrjujeta dva argumenta. Prvič, korpus spomenikov iz okolice Bihaća je relativno številčen, kar potrjuje Stele iz okolice Srebrenice so izdelane iz istega ap- potrebo po tej vrsti znanja. Kljub temu v gradivu ni nenca. Za njihovo proizvodnjo je bil potreben transport zaznati standardizacije v delovnem procesu, kar po- po Drini, saj v bližini ni ležišč apnenca, primernega za jasni takšno oblikovno in proporcionalno raznolikost kamnoseško proizvodnjo ( sl. 26).294 nagrobnikov. Drug argument, ki hkrati pojasni tudi Stele iz Srebrenice odsevajo raznolikost, ki je razpršenost proizvodnje, je geološka podlaga. Apnenec opazna v velikosti, obliki in kompoziciji okrasa, kar (bihacit) leži plitvo pod površino (1–1,5 metra) in je pomeni, da so bile proizvedene v različnih kamnoseških zelo enostaven za lomljenje in obdelavo. To pomeni, da delavnicah. Odsotnost polizdelkov in zelo velike razlike je pridobivanje manjših apnenčevih blokov enostavno v proporcih stel kažejo, da verjetno ni bilo specializiranih in hitro. Izdanke tega apnenca je najti po celotnem kamnoseških delavnic v kamnolomu, ki bi polizdelke Bihaškem polju, kar pomeni, da se vložek v transport pripravile in po Drini pošiljale do delavnic, v katerih ekonomsko in logistično ne zdi smiseln. Če je hipoteza so izdelali okras. Zaradi specifične geološke situacije je pravilna, je takšna organizacija proizvodnje vplivala verjetneje, da so do Srebrenice in njene okolice prišli tudi na način pridobivanja apnenca. Kar pomeni, da različno veliki kamniti bloki, svojo končno podobo in moramo računati na delovanje številnih manjših lokal- nih kamnolomov ali odkopov, ki so jih občasno odprli 293 Prim. Wootton et al. 2013, 8; Jovanova 2013, 733. na stroškovno najprimernejšem kraju. 294 Kubat et al. 1976. 62 5. ORGANIZACIJA IN PROCES PROIZVODNJE NAGROBNIH SPOMENIKOV namen pa so dobili v različnih delavnicah, lociranih ob v bližini današnjega naselja Lisičići, kjer je bila odkrita reki Drini.295 nedokončana nagrobna stela ( kat. št. 126). Napis na steli je izdelan, portret in okvir portretne niše in napisnega Stele iz Krnjeuše imajo s stelami iz Srebrenice polja pa nista bila dokončana. Ta nagrobnik kaže, da je skupno to, da je za njihovo proizvodnjo potreben trans- proizvodnja potekala v dveh fazah. V prvi fazi je stela port apnenca, saj v bližini ni primernih ležišč apnenca. verjetno že v kamnolomu dobila osnovno obliko plošče V primeru stel iz Krnjeuše so te (po kopnem) z grobo izdelanim okvirjem napisnega polja. Kasneje morale priti v obliki tankih plošč najverjetneje iz oko- je bil dodan napis ali/in okras. Delovanje kamnoseških lice Bihaća ( sl. 8). Vprašanje, ki se pojavlja, je, ali so že delavnic v bližini Lisičićev se zdi verjetno tudi zato, ker imele izdelano končno obliko in okras ali so v Krnjeušo je bil tu odkrit kompleks treh rimskih vil.296 prišle kot polizdelek? Izdelani detajli okrasa in repertoar na stelah kažejo, da so končno podobe dobile v isti Tipološka analiza nagrobnih stel je pokazala, da se delavnici. Oblikovne rešitve in kompozicija dekorativnih stele dveh različic (c, d) enakega podtipa (B1) grupirajo elementov so značilne zgolj za to mikrolokacijo in se v okolici današnje Pljevlje. V Kominih se grupirajo stele drugje ne pojavljajo. Zato menim, da so bili ti nagrob- z ravnim zaključkom (B1c), v Pljevlji pa stele s trikotnim niki izdelani v kamnoseški delavnici v okolici današnje zaključkom (B1d). Čeprav se stele razlikujejo po obliki Krnjeuše. Delitev proizvodnje in priprava polizdelkov zgornjega zaključka, jim enotno podobo poleg osnovne oziroma končnih izdelkov v 20 kilometrov oddaljenem oblike dajeta način izdelave in repertoar okrasa. Pri kamnolomu se v tem primeru ne zdita prav verjetni. Me- obeh različicah stel gre za natančno ponavljajočo se nim torej, da je celotna izdelava nagrobnih stel potekala shemo spomenika z izdelanim profiliranim okvirjem v eni kamnoseški delavnici, ki pa je potreben material napisnega polja, ki kaže na to, da gre za manjšo serijsko priskrbela iz 20 kilometrov oddaljenega kamnoloma. proizvodnjo. Na podlagi repertoarja in načina izdelave Ker gre za razmeroma tanke plošče, so bile verjetno okrasa na obeh različicah je mogoče reči, da so bile pripeljane skupaj v enem tovoru. dokončane v isti delavnici. Proizvodno središče je ver- jetno bilo v Kominih, kjer je bila locirana tudi antična Proizvodnja vojaških stel iz okolice Hardomilja naselbina. Tudi tu kaže, da je proizvodnja nagrobnih za zdaj ostaja nepojasnjena. Čeprav se zdita delovanje stel razdeljena na dva dela. V prvi fazi je stela, verjetno kamnoseških delavnic in odprtje lokalnih kamnolomov že v kamnolomu, dobila osnovno obliko plošče z grobo na tem prostoru zelo verjetna hipoteza, je treba zaradi izdelanim okvirjem napisnega polja. V drugi fazi je bil specifičnega statusa naročnikov (vojske) upoštevati tudi dodan napis oziroma okras. Druga možnost je, da gre možnost, da ni bilo tako. Zato bo v prihodnje treba naj- za dve manjši seriji stel, ki sta bili dokončani v različnih prej razjasniti oskrbo z apnencem in s tem tudi odnos delavnicah. Vendar se zaradi izrazite podobnosti obeh proizvodnje med delavnicami v Hardomilju in več kot podtipov stel ta domneva zdi manj verjetna. Menim 100 kilometrov oddaljenem Tiluriju. torej, da gre za proizvodnjo dveh manjših serij nagrobnih stel, ki pa sta verjetno prišli iz istega kamnoloma in sta Nekoliko drugačno sliko vidimo pri proizvod- bili okrašeni v isti delavnici. nji nagrobnih stel, odkritih v bližini današnjih naselij Konjic in Komini. Od drugih se razlikuje po načinu Ne smemo pozabiti niti na možnost, da so nekateri proizvodnje, ki se kaže kot usmerjena v proizvodnjo nagrobniki nastali pod rokami potujočih mojstrov.297 manjših serij. Stele s teh dveh lokacij dajejo vtis, da so V okolici Imotskega imamo celo dokaz o delovanju prišle iz specializiranih delavnic, ki svojo proizvodnjo potujočega mojstra, ki svoja dela podpisuje kot Maxi- nagrobnikov natančno načrtujejo. Značilno namreč za mus sculpet. 298 Oba njegova izdelka sta oblikovno in te dve skupini stel je, da imajo izrazito enotno podobo, namensko popolnoma drugačna, saj se je prilagodil ki se kaže v osnovni shemi, izdelavi detajlov profili- želji in potrebam naročnika.299 Za izdelke te vrste je ranega okvirja in okrasu. Pri stelah iz Konjica se to vidi 296 na podtipih A1c in A1d. Stilistična izvedba in plitvo Čremošnik 1957b, 143−162; Busuladžić 2011, 36, izdelane portretne niše kažejo na to, da so bile najver- 157–158. 297 Na problematiko podpisov kamnoseških mojstrov jetneje izdelane v isti kamnoseški delavnici. Izdelane so je opozoril B. Russel , ki opozarja, da je mojster kamnosek iz enakega apnenca, kar kaže tudi na skupni izvor ma- lahko izdelek podpisal tik pred transportom; kar pomeni, da teriala. Kamnoseška delavnica je najverjetneje delovala sam mojster ni nujno bil navzoč na teh lokacijah (Prim. Rus- sell 2013, 332–333; Prim. Conlin 1997, 34–36). 295 S. Birke je na zadnjih stranicah marmornih sarkofa- 298 AE 1967, 356 (stela) in CIL III 8509 (votivna plošča). gov odkrila dokaze, da so bili ti lahko izdelani iz kamnitih 299 Nagrobna stela: AE 1967, 356; Rendić-Miočević 1967, blokov, ki prvotno niso bili namenjeni temu (prim. Birke 339–356; 1989a, 562–565; Cambi 2005, 109–111, Paškvalin 2012, 13–37; prim. Hawkins 2016, 96). Posamezni sarkofagi 2012, 158; Dzino 2017, 336–337; Votivna plošča: HD 056678; so bili lahko dokončani iz polizdelkov ali pa tudi iz nedot- CIL III 8509; Alačević 1883, 65-66; Bulić 1898, 153; Rendić- aknjenih kamnitih blokov. Miočević 1989a, 561–562; Dzino 2017, 336–337. 63 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE pričakovati, da so bolj kvalitetno izdelani in unikatni, sko omejeni lokalni ravni zelo raznolika organizacija saj mojstri delajo za znanega kupca. Zdi se, da so bile proizvodnje, delno jo je narekovala tudi dostopnost do tako izdelane stele podtipa B2b ( kat. št. 123, 137, 140). materiala.300 Na prvi pogled se zdi, da sodi obravnavano Ta skupina stel je veliko kakovostneje izdelana kot vse gradivo v prvi opisani scenarij po Russllovem modelu druge stele, odkrite v notranjosti province. proizvodnje,301 saj sem pokazala, da je celotna proiz- vodnja organizirana na lokalni ravni; vendar natančnejši Vsekakor opisani primeri kažejo na to, da je bila vpogled razkriva, da imamo opraviti z zelo različnimi v zaledju province Dalmacije tudi na ozko prostor- scenariji organizacije proizvodnje. 300 Prim. Stewart 2010. 301 Russell 2011, 123–124. 64 6. SKLEP V prvem delu so predstavljene makroskopske pe- Kamnoseška središča se med seboj razlikujejo po trografske analize nagrobnih spomenikov iz Bosne in stopnji organizacije proizvodnje. Hercegovine, ki jih hrani Zemaljski muzej v Sarajevu. Polizdelka, odkrita v proizvodnih središčih Komini Kartirala sem območja apnenca v širši okolici najdišč, in Konjic, pričata o nekoliko višji stopnji organizira- ki bi lahko bila izvorna območja kamnin nagrobnih nosti proizvodnega procesa. Tukajšnja proizvodnja je spomenikov. Pri identifikaciji izvornih območij sem se razdeljena na dve fazi: na oblikovanje osnovne forme oprla predvsem na podatke geoloških kart in tolmačev, spomenika oziroma polizdelka v kamnolomu in nje- saj terenski pregled območij apnencev ugotovljenih li- govo dokončanje (okras, napis) v drugih delavnicah. totipov zaradi obsežnega prostora, ki ga pokrivajo, ni bil Nagrobniki, odkriti v teh proizvodnih središčih, ali vsaj mogoč. Pokazalo se je, da gre verjetno v večini primerov njihov del kažejo na standardizirano arhitektonsko for- za lokalni izvor kamnin. mo, ki je bila določena v lokalnem kamnolomu. V obeh V drugem delu študije sem s tipološko analizo primerih gre za maloserijsko proizvodnjo nagrobnikov, stel, pepelnic in pokrovov prepoznala izrazite teritori- namenjenih za lokalni trg. V večini središč je bila ta alne koncentracije posameznih tipov spomenikov. Gre precej nizko na ravni obrti, ki je vezana na izpolnjeva- za prostorsko grupiranje tipov in podtipov različnih nje individualnih naročil v posameznih kamnoseških kategorij spomenikov ter njihovo homogenost v mate- delavnicah. Odsotnost merskih standardov je opazna v rialu, katerega izvorno območje je v neposredni bližini okviru enakih oblikovnih kategorij, izdelanih iz apnenca najdišč. Kot kaže, so se v geografsko zaprtih prostorskih enakega litotipa (npr. pokrovi pepelnic). Osnovno obliko enotah organizirala samostojna kamnoseška proizvodna spomenikov so določali kamnoseki individualno v de- središča. Ta so določala osnovno podobo kamnoseških lavnici. To pomeni, da se na tem prostoru ni oblikovalo izdelkov na ožjih geografskih območjih. Prepoznala večje proizvodno središče ali kamnolom regionalnega sem devet prostorsko ločenih proizvodnih središč, ki so pomena, ki bi s polizdelki oskrboval širši prostor. Vzrok delovala v okolici današnjih naselij Hardomilje, Bihać, za to je verjetno dejstvo, da v tem prostoru ni bilo bo- Tomislavgrad, Livno, Krnjeuša, Konjic, Komini, Kolo- gatih ležišč dragocenejšega materiala (npr. marmorja) vrat in Srebrenica ( sl. 25). Večina proizvodnih središč in tudi vodnih poti, ki bi omogočile cenejši transport je apnenec pridobivala iz enega ali največ dveh lokalnih in povezavo z večjimi urbanimi središči (npr. obalo) kamnolomov v neposredni bližini. Proizvodni središči v oziroma odjemalci. Krnjeuši in Srebrenici sta za svoje delovanje morali zago- toviti apnenec iz nekoliko bolj oddaljenega območja. Za Proizvodnim središčem pepelnic v okolici Bihaća, izdelavo nagrobnih spomenikov, odkritih v Krnjeuši, je Tomislavgrada in Livna je uspelo združiti tuje (rimske) bil apnenec najverjetneje prinesen z Bihaškega polja, ki vzore in lokalno (tradicionalno) obliko nagrobnikov, leži 20 kilometrov severozahodno od Krnjeuše. Vodni ki z umetnostnozgodovinskega vidika odsevajo fazo transport po reki Drini pa je omogočil dobavo materiala hibridnega razvoja z značilno kombinacijo lokalnih in iz okoli 70 kilometrov oddaljenega kamnoloma za izde- nelokalnih elementov.302 Vzore in ideje za oblikovanje lavo spomenikov, odkritih v okolici današnje Srebrenice. nagrobnikov so največkrat prevzeli iz rimske sakralne ar- O oddaljenosti potencialnega kamnoloma za proizvodni hitekture oziroma oblike arhitekture antičnega templja. središči v Kominih in Kolovratu nimamo podatkov, saj na teh spomenikih ni bila opravljena makroskopska Rezultati analiz potrjujejo v uvodu predstavljeno petrografska analiza materiala. hipotezo, da so se v času rimske oblasti (od začetka 1. do konca 3. oziroma začetka 4. st.) na nekaterih geografskih območjih izoblikovala lokalna kamnoseška proizvodna 302 Brilliant 1994, 1077. 65 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE središča, ki so za svoje delovanje uporabljala lastne predvsem za odmaknjena in izolirana območja brez vire apnenca. Ta specifični model rimske proizvodnje večjih urbanih središč. V prihodnje bi bilo treba ta nagrobnikov se je oblikoval na razgibanem in precej model preveriti in primerjati s kamnoseško proizvodnjo neprehodnem terenu, kjer je močno otežen transport obalnega dela in njenega neposrednega obalnega dela težkih tovorov na večje razdalje. Predstavljeni razla- province Dalmacije, kjer je delovalo večje kamnoseško galni model kamnoseške proizvodnje se zdi primeren proizvodno središče (Salona). 66 7. LITERATURA Kratice BASLER, Đ. 1988a, Crkvina (Grčko groblje), Donja Zgošća, Kakanj. – V: Čović (ur.) 1988/III, 16. AE = L’Année épigraphique. BASLER, Đ. 1988b, Crkvina, Podastinje, Kiseljak. – V: CIL = Corpus inscriptionum Latinarum. Čović (ur.) 1988/III, 16. EDH = Epigraphische Datenbank Heidelberg (skrbnik / BASLER, Đ. 1990, Krščanska arheologija. – Mostar. Service provider : Heidelberger Akademie der Wis- BEHRENS, G. 1951, Römische Grabsteine aus Mainz. senschaften [http://edh-www.adw.uni-heidelberg. – Mainzer Zeitschrift 44–45 (1949–1950), 38–57. de/home?&lang=de]. BETZ, A. 1939, Untersuchungen zur Militärgeschichte ILJug = A. et J. Šašel, Inscriptiones latinae quae in Iu- der römischen Provinz Dalmatien. – Abhandlungen goslavia inter annos MCMXL et MCMLX repertae des archäologisch-epigraphischen Seminars der et editae sunt (Situla 5), Ljubljana 1963; iidem, Universität Wien 3, Wien. Inscriptiones latinae quae in Iugoslavia inter annos BILOPAVLOVIĆ, V., S. PEKIČ, K. ŠARAVANJA 2004, MCMLX et MCMLXX repertae et editae sunt (Si- Characteristics of ’Tenelija’ and ’Miljevina’ stones. tula 19), 1978; iidem, Inscriptiones latinae quae in – V: Proceedings of ECRBM ‘04 European Confe- Iugoslavia inter annos MCMII et MCMXL repertae rence on Raw Materials and Coal. New Perspectives, et editae sunt (Situla 25), 1986. Sarajevo. lupa = UBI ERAT LUPA – F. und O. Harl, www.ubi- BIRKE, S. 2012, Carving Sarcophagi: Roman Sculp- -erat-lupa.org (Bilddatenbank zu antiken Stein- tural Workshops and their Organization. – V: T. denkmälern). Kristensen, B. Poulsen (ur.), Ateliers and Artisans in Roman Art and Archaeology, Journal of Roman Archaeology, Supplementary Series 92, 13–37. ABRAMIĆ, M. 1924, Militaria Burnensia. – V: Bulićev BOJANOVSKI, I. 1965, Arheološki pabirci sa područja zbornik (Strena Buliciana), 221 – 228, Zagreb, Split. antičke Domavije (Ager Coloniae Metalli Doma- ALAČEVIĆ, G. 1883, Iscrizioni inedite: Imota (Imotski). viani). – Članci i građa za kulturnu istoriju istočne – Bul etino di Archeologia e Storia Delmata 6, 65–66. Bosne 6, 101–110. ALFÖLDY, G. 1965, Bevölkerung und Gesel schaft der BOJANOVSKI, I. 1967, Rimski kameni spomenici iz römischen Provinz Dalmatien. – Budapest. Rogatice. Antički urbani centar u Rogatici. – Naše ALFÖLDY, G. 1969, Die Personennamen in der römi- starine 11, 143 – 164. schen Provinz Dalmatia. – Beiträge zur Namen- BOJANOVSKI, I. 1968, Municipium Malvesiatium. forschung Bh. 4, Heidelberg. Arheološko topografska rasprava. – Arheološki ATANACKOVIĆ-SALČIĆ, V. 1977, Gračine, Humac, radovi i rasprave 6, 241–262. Ljubuški, antički vojni logor sa naseljem. – Arheo- BOJANOVSKI, I. 1970, Nova epigrafska potvrda Delmi- loški pregled 19, 80–85. niuma sa Duvanjskog polja. – Glasnik Zemaljskog ATANACKOVIĆ-SALČIĆ, V. 1978, Gračine, Humac, muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, N. S. 25, Ljubuški, antički vojni logor sa naseljem. – Arheo- 5 – 18. loški pregled 20, 73–77. BOJANOVSKI, I. 1974, Dolabelin sistem cesta u rimskoj BASLER, Đ. 1960, Arheološko nalazište Crkvina u Mak- provinciji Dalmaciji (Dolabel ae systema viarum in ljenovcu kod Doboja. – Članci i građa za kulturnu provincia romana Dalmatia). – Djela ANUBiH 47 / istoriju istočne Bosne 4, 75 – 88. Centar za balkanološka ispitivanja 2. BASLER, Đ. 1972, Arhitektura kasnoantičkog doba u BOJANOVSKI, I. 1976, Gatačko polje u antici. – Tri- Bosni i Hercegovini. – Sarajevo. bunia 2, 17 – 44. 67 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE BOJANOVSKI, I. 1977, Rimski natpisi iz doline cegovine / The Typology of Roman Urns in the Trebišnjice . – Tribunia 3, 67 – 98. Antiquities Collection of the National Museum of BOJANOVSKI, I. 1978a, Stanje i problemi antičkih Bosnia and Hercegovina. – Godišnjak Centra za istraživanja u Hercegovini . – Tribunia 4, 161 – 187. balkanološka ispitivanja 45, 63–104. BOJANOVSKI, I. 1978b, Dva rimska vojnička natpisa BUSULADŽIĆ, A. 2016b, Predmeti i prikaz erotskog iz okolice Ljubuškog (Novi natpis veterana leg. XV sadržaja iz antičke zbirke Zemaljskog muzeja Bosne Apolinaris) . – Tribunia 4, 41 – 51. i Hercegovine (Objects and images of an erotic BOJANOVSKI, I. 1978c, Noviji rimski epigrafski nature in the antiquities collection of the National nalazi s Glamočkog polja. Epigraphica Salviatica Museum of Bosna and Herzegovina). – Godišnjak recentiora. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Centra za balkanološka ispitivanja 45, 127–204. Hercegovine u Sarajevu, N. S. 33, 115 – 125. CAMBI, N. 1975, Sarkofazi na istočnoj jadranskoj obali BOJANOVSKI, I. 1980, Arheološka istraživanja antičke (III–VII st.n.e.). – Neobjavljeno doktorsko delo, arhitekture sa ostacima objekata vojnog logora i Filozofski fakultet, Zagreb. naselja i njegovog razvoja od I. do V. vijeka nove ere CAMBI, N. 1982, Sarkofag iz Šipova (Le sarcophage de na lokalitetu Gračine kod Ljubuškog 1977–1979. Šipovo). – Godišnjak 20 / Centar za balkanološka – V: Naučno istraživački rad 3 , Izvještaj Zavod za ispitivanja 18, 91–109. zaštitu kulture BiH, Sarajevo. CAMBI, N. 1984, Sepulkralni spomenici antropo- BOJANOVSKI, I. 1981, Gračine, Ljubuški, rimski vojni morfnog karaktera kod Ilira. – V: A. Benac (ur.), logor. – Arheološki pregled 22, 63–66. Simpozijum Duhovna kultura Ilira, Herceg-Novi, BOJANOVSKI, I. 1982a, Antičko rudarstvo u 4-6. novembra 1982, Posebna izdanja ANUBiH 67 unutrašnjosti provincije Dalmacije u svjetlu / Centar za balkanološka ispitivanja 11, 105–117. epigrafskih i numizmatičkih izvora. – Arheološki CAMBI, N. 1988, Atički sarkofazi u Dalmaciji. – Split. radovi i rasprave 8–9, 89–120. CAMBI, N. 1989, Narona u odnosu prema bosansko- BOJANOVSKI, I. 1982b, Noviji rimski epigrafski hercegovačkom zaleđu u ranoj antici. – V: Bosna nalazi s Glamočkog polja. Epigraphica Salviatica i Hercegovina u tokovima istorijskih i kulturnih recentiora. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i kretanja u jugoistočnoj Evropi. Zemaljski muzej Hercegovine u Sarajevu, N. S. 36, 15 – 49. Sarajevo 6.–7. oktobar 1988, 39–56, Sarajevo. BOJANOVSKI, I. 1985a, Noviji rimski epigrafski nalazi CAMBI, N. 1989–1990, Two soldiers’ stelai from Salona. s Glamočkog polja. – Glasnik Zemaljskog muzeja – Römisches Österreich 17/18 (1991), 61–72. Bosne i Hercegovine u Sarajevu, N. S. 37, 79 – 108. CAMBI, N. 199a3, Rimski nagrobni spomenici iz Aserije. BOJANOVSKI, I. 1985b, Epigrafski i topografski nalazi – Radovi Filozofskog fakulteta Zadar 31/19, 25 – 51. sa područja antičke Bigeste (pagus Scunasticus). CAMBI, N. 1993b, New Attic sarcophagi from Dalma- – V: D. Vukojević (ur.), 100 godina Muzeja na tia. – V: G. Koch (ur.), Grabeskunst der römischen Humcu, 65–93, Ljubuški. Kaiserzeit, 77–90, Mainz am Rhein. BOJANOVSKI, I. 1988a, Bosna i Hercegovina u antičko CAMBI, N. 1994, Stele iz kasnoantičke grobnice u Dugo- doba. – Djela ANUBiH 66 / Centar za balkanološka polju. – Vjesnik za arheologijiu i povjest dalmatinsku ispitivanja 6. 86, 147 – 181. BOJANOVSKI, I. 1988b, Crkvina, Blaga, Kupres. – V: CAMBI, N. 1997, Die stadtrömischen Sarkophage in Čović (ur.) 1988/II, 174. Dalmatien. – Archäologischer Anzeiger 1997/3, BOJANOVSKI, I. 1988c, Gračine, Humac, Ljubuški. – V: 444–459. Čović (ur.) 1988/III, 325. CAMBI, N. 1998, Sarcophage aud salonitanischen Wer- BOJANOVSKI, I., D. ČELIĆ 1969, Kasnoantička bazilika kstätten. – V: G. Koch (ur.), Akten des Symposiums u Brezi. Problemi i konzervacija. – Naše starine '125 Jahre Sarkophag-corpus', 169–181, Mainz am 12, 7 – 25. Rhein. BRILLIANT, R. 1994, L’arte locale e non locale dal 600 CAMBI, N. 2001, Dugopolje u antici (Dugopolje in the a.C. al 500 d.C. – V: J. Guilaine, S. Settis (ur.), Sto- antiquty). – V: A. Gulin (ur.), Dugopolje, Zbornik ra- ria d’Europa 2, Preistoria e antichità, 1069–1094, dova obćine Dugopolje 1, 79–108, Zagreb, Dugopolje. Torino. CAMBI, N. 2003, Bilješka o japodskim urnama i sarko- BULIĆ, I. 1898, Prehistoričko groblje u Postranju Imot- fazima. – Senjski zbornik 30, 97 – 108. skoga. – Bul etino di Archeologia e Storia Dalmata CAMBI, N. 2005, Kiparstvo rimske Dalmacije / The 21, 152–157. Sculpture of the roman province of Dalmatia. – Bib- BUSULADŽIĆ, A. 2011, Rimske vile u Bosni i Herce- lioteka knjiga Mediterana 38, Split. govini ⁄ Roman Vil as in Bosnia and Herzegovina. CAMBI, N. 2010, Sarkofazi lokalne produkcije u rimskoj – Sarajevo. Dalmaciji (od 2. do 4. stoljeća) / Die Sarkophage der BUSULADŽIĆ, A. 2016a, Tipologija rimskih urni iz lokalen Werkstätten im römischen Dalmatien (2. bis antičke zbirke Zemaljskog muzeja Bosne i Her- 4. Jh. n. Chr.). – Split. 68 7. LITERATURA CAMBI, N. 2013, Razvoj nadgrobnih spomenika pred- G. Paci (ur.), Epigrafia Romana in area adriatica, rimskog doba na području istočne obale Jadrana. 303 – 332, Pisa, Roma. – V: S. Gluščevič (ur.), Batovičev zbornik. Zbornik CLARKE, W. 2008, Perspectives on Rome’s enigmatic radova posvećenih 85. obljetnici života i 60. obljet- marble trade: restudying the South Etruria survey nici rada u struci Šime Batovića, Diadora 26/27 data. – V: H. Patterson, F. Coarelli (ur.), Mecator (2012 – 2013), 395–419. placidissimus. The Tiber Val ey in Antiquity. New CAMBI, N., G. KOCH (ur.) 2013, Sepulkralna skulptura research in the upper and middle river val ey, Qua- zapadnog Ilirika i susjednih oblasti u doba Rim- derni di Evtopia 8, 687 – 703. skog Carstva / Funerary Sculpture of the western CLARKSON, C., BELLAS, A. 2014, Mapping Stone: Il yricum and Neighbouring Regions of the Roman using GIS spatial modelling to predict source zones. Empire. Proceedings of the International Scholarly – Journal of Archaeological Science 46, 324–333. Conference, Split from september, 27th, to september, CONLIN, D. A. 1997, The Artists of the Ara Pacis: The 30th, 2009, Split. Porcess of Hel enization in Roman Relief Sculpture. CAMPEDELLI, A. 2012, The Castrum of Burnum: – Chapel Hill. between old Excavation and new Researches / CVIJIĆ, J. 1987, Balkansko Poluostrvo. – V: Sabrana Kastrum Burnum: između starih iskopavanja i no- Dela Jovana Cvijića 2, Beograd. vih istraživanja. – Archaeologia Adriatica 5, 33 – 64. ČOVIĆ, B. 1976, Od Butmira do Ilira. – Sarajevo. CERMANOVIĆ, A. 1965, Die dekorierten Sarkophage ČOVIĆ, B. (ur.) 1988, Arheološki leksikon Bosne i Her- in den römischen Prowinzen von Jugoslawien. – cegovine I – III. – Sarajevo. Archaeologia Iugoslavica 6, 89 – 102. ČREMOŠNIK, G., D. SERGEJEVSKI 1930, Gotisches CERMANOVIĆ-KUZMANOVIĆ, A. 1967, Nekoliko und römisches aus Breza bei Sarajevo. – Novitates novih rimskih natpisa iz Komina (Quelques nou- Musei Sarajevoensis 9. velles inscriptions romaines de Komini). – Starinar ČREMOŠNIK, I. 1954a, Nešto o antičkim naseljima u 18, 201 – 206. okolini Konjica (Quelque chose sur les stations CERMANOVIĆ-KUZMANOVIĆ, A. 1969, Municipi- antiques aux environs de Konjic). – Glasnik Ze- jum S. i njegova problematika u svetlu arheoloških maljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, i epigrafskih spomenika. – Starinar 19, 101 – 107. N. S. 9, 179–188. CERMANOVIĆ-KUZMANOVIĆ, A. 1978, Rimsko‐ ČREMOŠNIK, I. 1954b, Izvještaj o iskopavanjima na ilirska plastika u Kominima (Die römisch-il yri- Crkvini u Lisičićima kod Konjica (Compte rendu sche Skulptur aus Komini). – Živa antika 28/1–2, sur les Fouilles de Crkvina à Lisičići près de Konjic). 325–330. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine CERMANOVIĆ-KUZMANOVIĆ, A. 1979, A new in- u Sarajevu, N. S. 9, 211 – 225. scription from Kolovrat. – Archaeologia Iugoslavica ČREMOŠNIK, I. 1956, Crkvina u Golubiću. – Glasnik 19, 46 – 48. Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, CERMANOVIĆ-KUZMANOVIĆ, A. 1980–1981, Die N. S. 11, 127 – 136. antike nekropole in Kolovrat. – Archaeologia Iugo- ČREMOŠNIK, I. 1957a, Rimski spomenici iz okoline slavica 20 – 21 (1981), 103 – 107. Bihaća. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Her- CERMANOVIĆ-KUZMANOVIĆ, A. 1990, Grobnica cegovine u Sarajevu, N. S. 12, 163 – 172. jedne ugledne porodice u Kolovratu kod Prijepolja ČREMOŠNIK, I. 1957b, Dalja istraživanja na rimskom (Die Gruft einer angesehenen Familie in Kolovrat naselju u Lisičićima. – Glasnik Zemaljskog Muzeja bei Prijepolje). – Arheološki vestnik 41, 227 – 234. Bosne i Hercegovine u Sarajevu, N. S. 12, 143 – 162. CERMANOVIĆ-KUZMANOVIĆ, A., D. SREJOVIĆ ČREMOŠNIK, I. 1959, Spomenik sa japodskim kon- 1965, Komini, Pljevlja – rimska nekropola. – janicima iz Založja kod Bihaća (Monument orné Arheološki pregled 7, 144 – 145. de cavaliers japodes de Založje près de Bihać). – CERMANOVIĆ-KUZMANOVIĆ, A., D. SREJOVIĆ, Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Č. MARKOVIĆ 1964, Komini, Pljevlja – rimska Sarajevu, N. S. 14, 103 – 109. nekropola. – Arheološki pregled 6, 105. ČREMOŠNIK, I. 1963, Nošnja na rimskim spomenicima CERMANOVIĆ-KUZMANOVIĆ, A., D. SREJOVIĆ, Č. u Bosni i Hercegovini (Trachtendarstel ungen auf MARKOVIĆ 1972, Nécropoles romaines à Komini römischen Denkmälern in Bosnien und der Her- près de Pljevlja (Municipium S...) . – Inventaria zegovina). – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Archaeologica. Jugoslavija, Fasc. 15. – Beograd. Hercegovine u Sarajevu, N. S. 18, 103 – 123. CHIESA, G. 1954, Tipologia e stile delle stele funerarie ČREMOŠNIK, I. 1970, Istraživanja u Mušićima i aquileiensi. – Aquileia Nostra 24 – 25 (1953 – 1954), Žabljaku i prvi nalaz najstarijih slavenskih naselja 72 – 86. kod nas. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Her- CHRISTOL, M., T. DREW-BEAR 1998, Vétérans et cegovine u Sarajevu, N. S. 25, 45 – 118. soldats légionnares à Antioche en Pisidie. – V: 69 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE DAUTOVA-RUŠEVLJAN, V. 1983, Rimska kamena DUŠANIĆ, S. 1977, Aspects of Roman mining in No- plastika u jugoslovenskom delu provincije Donje ricum, Pannonia, Dalmatia and Moesia Superior. Panonije. – Novi Sad. – V: Aufstieg und Niedergang der römischen Welt DAVIES, O. 1935, Roman Mines in Europe. – Cambridge. II/ 6, 52–94, Berlin, New York. DIETRICH, R. V., B. J. SKINNER 1979, Rocks and rock DZINO, D. 2017, Sculptor Maximinus and his images minerals. – New York. of the goddess Diana and the girl Lupa from the DJURIĆ, B. 1991, Noriško-panonska proizvodnja nagrob- Dalmatian hinterland. – V: D. Demicheli (ur.), Il- nih spomenikov in trgovina z marmornimi izdelki. lyrica Antiqua 2 in honorem Duje Rendić-Miočević, – Neobjavljeno doktorsko delo, Oddelek za arheo- Preceedings of the International Conference Šibenik logijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 12th–15th September 2013, 335–344, Zagreb. DJURIĆ, B., J. DAVIDOVIĆ, A. MAVER, H. W. DZIURDZIK, T., A. MECH, M. PISZ, M. RAŠIĆ 2016, MÜLLER 2006, Stone use in roman towns. Re- Gračine - central place in the hinterland of ancient sources, transport, products and clients. Case study Narona? Preliminary results of cultural landscape Sirmium. First report. – Starinar 56, 103 – 137. project in Ljubuški općina, West Herzegovina. DJURIĆ, B., J. DAVIDOVIĆ, A. MAVER, I. RIŽNAR – Landscape in the past & forgotten landscapes, 2007, Stone use in roman towns. Resources, trans- Cracow landscape monographs 2, 299–307. port, products and clients. Case study Sirmium. EVANS, A. J. 1885, Antiquarian Researchers in Ilyricum Second report. – Starinar 57, 83 – 100. III, IV. – Westminster. DODGE, H. 1991, Ancient marble studies: recent re- FANT, J. C. 1989, Cavum Antrum Phrygiae. The Or- search. – Journal of Roman Archaeology 4, 28–50. ganization and Operations of the Roman Imperial DODGE, H., B. WARD-PERKINS (ur.) 1992, Marble in Marble Quarries in Phrygia. – BAR. International Antiquity. Col ected Papers of J. B. Ward-Perkins. Series 482. – Archaeological Monographs of British School FANT, J. C. 1993, Ideology, gift, and trade: a distribution at Rome 6. model for the Roman imperial marbles. – V: W. V. DODIG, R. 2005a, Afterlife Ideas on Military Monu- Harris (ur.), The Inscribed Economy. Production ments in Narona Hinterlands. – V: M. Sanader, and distribution in Roman Empire in the light of A. Rendić Miočević (ur.), Religija i mit kao instrumentum domesticum . The proceedings of a poticaj rimskoj provincijalnoj plastici. Akti VIII. conference held at The American Academy in Rome međunarodnog kolokvija o problemima rimskog on 10-11 January 1992, Journal of Roman Archae- provincijalnog umjetničkog stvaralaštva / Religion ology Supplementary Series 6,145–170. and myth as an impetus for the Roman provincial FANT, J. C. 2001, Rome's marble yards. – Journal of sculpture. The Proceedings oft he 8th International Roman Archaeology 14, 167–198. Col oquium on Problems of Roman Provincial Art, FEJFER, J. 2008, Roman Portraits in Contex. – Image & 205–211, Zagreb. context 2, Berlin. DODIG, R. 2005b, The Seventh Legion’s Monuments in FERRIS, I. 2013, The Arch of Constantine: Inspired by the the Area of Ljubuški. – V: Il yrica antiqua. Ob hono- Divine. – Gloucestershire. rem Duje Rendić-Miočević. Radovi s međunarodnog FIALA, F. 1895, Prilozi k rimskoj arheologiji Herce- skupa s problemima antičke arheologije, Zagreb 6.–8. govine. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i XI. 2003), 209 – 215, Zagreb. Hercegovini VII/3, 365 – 378. DODIG, R. 2008a, Spomenik konjanika Cohors I FIALA, F., C. PATSCH 1895, Untersuchungen römischer Bracaraugustanorum iz Teskere kod Ljubuškog. – Fundorte in der Hercegovina. – Wissenschaftliche Hrvatka misao 32, 7 – 21. Mitteilungen aus Bosnien und der Herzegovina 3, DODIG, R. 2008b, Rimski vojni pečati na crijepu iz 257 – 283. Ljubuškog / Roman military stamps on tiles from FITTSCHEN, K., P. ZANKER 1983, Katalog der römi- Ljubuški. – Opuscula archaeologica 31 (2007), schen Porträts in der Capitolinischen Museen und 143 – 163. den andren kommunalen Sammlungen der Stadt DODIG, R. 2011, Rimski kompleks na Gračinama. Vojni Roma III. – Mainz. ili…? (Roman complex at Gračine. Military camp GABELMANN, H. 1972, Die Typen der römischen or … ?) – V: Arheološka istraživanja u Cetinskoj Grabstelen am Rhein. – Bonner Jahrbücher 172, krajini / Archaeological research in the Cetina 65 – 140. district, Izdanja Hrvatskog arheološkog društva GABELMANN, H. 1977, Zur Tektonik oberitalischer 27, 327–343. Sarkophage, Altäre und Stelen. – Bonner Jahrbücher DRECHSLER-BIŽIĆ, R. 1987, Japodska grupa. – V: A. 177, 199 – 244. Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, GABRIČEVIĆ, B. 1954, Sarajevski medaljon s prikazom Željezno doba, 391–441, Sarajevo. tračkog konjanika. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, N. S. 9, 41 – 46. 70 7. LITERATURA GABRIČEVIĆ, B. 1983, Antička nekropola u Sinju. JOVANOVA, L. 2013, Sepulchral monuments from Prilog proučavanju prapovijesnih vjerovanja Scupi (Colonia Flavia Scupinorum). – V: Cambi, (Nécropole antique de Sinj. Contribution aux Koch (ur.) 2013 , 709–745. recherches sur les croyances primitives). – Vjesnik JURKIĆ, V. 2005, Duhovna kultura antičke Istre 1. Kul- za arheologiju i historiju Dalmatinsku 76, 5–101. tovi u procesu romanizacije antičke Istre. – Zagreb. GARRISON, E. 2016, Techniques in Archaeological Ge- KATIČIĆ, R. 1962, Die il yrischen Personennamen in ology. – Berlin, Heidelberg. ihrem südöstlichen Verbreitungsgebiet. – Živa GLICKSMAN, K. 2005, Internal and external trade antika 12, 95 – 120. in the Roman province of Dalmatia. – Opuscula KATIČIĆ, R. 1963, Das mitteldalmatische Namengebiet. archaeologica 29, 189–230. – Živa antika 12, 255 – 292. GREENE, K. 1986, The Archaeology of the Roman KATIČIĆ, R. 1964, Suvremena istraživanja o jeziku Economy. – Berkerley., Los Angelos starosjedilaca ilirskih provincija. – V: A. Benac GUTIÉRREZ GARCIA-MORENO, A. 2009, Roman (ur.), Simpozijum o teritorialnom i hronološkom Quarries in the Northeast of Hispania (Modern razgraničenju Ilira u praistorijsko doba, Posebna Catalonia). – Documenta 10. izdanja / Naučno društvo SR Bosne i Hercegovine HAWKINS, C. 2016, Roman Artisans and the Urban 4 / Centar za balkanološka ispitivanja 1, 9 – 58. Economy. – Cambridge. KATIČIĆ, R. 1965, Zur Frage der keltischen und panno- HAYWARD, M. J. 2009, Roman Quarrying and Stone nischen Namengebieten im römischen Dalmatien. Supply on the Periphery, Southern England: A – Godišnjak 3 / Centar za balkanološka ispitivanja Geological Study of First-Century Funerary Mo- 1, 53–86. numents and Monumental Architecture. – BAR. KEMPE, D. R. C., A. P. HARVEY 1983, The Petrology of British Series 500. Archaeological Artefacts. – Oxford. HIRT, A. M. 2010, Imperial Mines and Quarries in the KOSTIĆ, M. 2008, Predstava daće na rimskim nad- Roman World. Organizational Aspects 27 BC-AD grobnim spomenicima u istočnom delu provincije 235. – Oxford Classical Monographs. Dalmacije. – Glasnik. Istorijski arhiv Valjevo 42, HOFFER, A. P. 1893, Rimski natpis iz Fazlića u Bili. – 161–172. Glasnik zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini KOVAČEVIĆ, K., P. MIRKOVIĆ 1890, Iskopine kod V/2, 321 – 323. Bišća u Jezerini niže Pritoke. – Glasnik Zemaljskog HOFFER, A. P. 1895, Nalazišta rimskih starina u muzeja u Bosni i Hercegovini II/4, 330 – 337. travničkom kotaru. – Glasnik Zemaljskog muzeja KOVAČEVIĆ, K., C. PATSCH 1895, Ruševina u selu u Bosni i Hercegovini VII/1, 43–62. Doljanima i rimski natpisi, ondje nađeni. – Glasnik HOFFER, A. 1897, Fundorte römischer Alterhümer im Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini VII/2, Bezirke Travnik. – Wissenschaftliche Mitteilungen 231–235. aus Bosnien und der Herzegowina 5, 242–258 KOVAČEVIĆ, S., C. PATSCH 1897, Die Ruine im HOFMANN, H. 1905, Römische Militärgrabsteine der Dorfe Doljani und dort aufgefundenen römischen Donauländer. – Wien. Inschriften. – Wissenschaftliche Mitteilungen aus HÖRMANN, K. 1890, Dva rimska natpisa iz Bosne. – Bosnien und der Herzegovina 5, 340 – 343. Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini KUKOČ, S. 1987, Histarska plastika u kontekstu umje- II/3, 306 – 308. tnosti jadranskog područja od. 7. do 5. stoljeća HOERNES, M. 1880, Römische Alterhümer in Bosnien pr. n. e. – Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru 26, und Hercegovina. – Archäologisch-epigraphische Razdio povjesnih znanosti 13, 75–112. Mitteilungen aus Österreich-Ungarn 4, 32 – 47, KUKOČ, S. 2009, Japodi - fragmenta symbolica. – Split. 184 – 207. LOMA, S. 2004, Domaće stanovništvo municipija S. HOERNES, M. 1895, Vorrömische Grabstein von Jeze- u svetlosti novih epigrafskih svedočanstva (Die rine. – Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien einheimische Bevölkerung des Munizipiums S. im und der Herzegowina 3, 516 – 518. Lichte neuer epigraphischer Zeugnisse). – Starinar IMAMOVIĆ, E. 1977, Antički kultni i votivni spomenici 53–54 (2003–2004), 35–60. na području BIH. − Sarajevo. LOZIĆ, S. 1959, Dva rimska spomenika iz okolice IMAMOVIĆ, E. 1979, Novopronađeni rimski nadgrobni Travnika. – Zbornik Zavičajnog muzeja Travnik natpis iz Ilidže kod Sarajeva. – Glasnik Zemaljskog 1/1, 37–42. muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, N. S. 33, LUNI, M., G. GORI 1986, 1756–1986. Il Museo Archeo- 127 – 131. logico nel Palazzo Ducale di Urbino. – Urbino. JONGSTRA, P. 1995, Het gebruik van marmer in de MAISCHBERGER, M. 1997, Marmor in Rom. Anlie- Romeinse samenleving. – Neobljavljeno doktorsko ferung, Lager- und Werkplätze in der Kaiserzeit. delo, Univerza v Leidnu. – Palilia 1, Wiesbaden. 71 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE MANDIĆ, M. 1930, Tragovi prastare kulture oko MESIHOVIĆ, S. 2011, ANTIQVI HOMINES BOSNAE. Glamoča. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i – Sarajevo [http://www.ff-eizdavastvo.ba/books/ Hercegovini XLII/2, 101–118. sm-antiqvi_homines_bosnae.pdf]. MANSUELLI, G. A. 1956, Gensi e caratteri del a stele MILETIĆ, Ž. 2013, Stelae from the workshops of the 7th funeraria padana. – V: Studi in onore di A. Calderini legion from Tilurium and Viminacium. – V: Cambi, e R. Paribeni 3, 365–384, Milano. Koch (ur.) 2013 , 419–442. MANSUELLI, G. A. 1963, Les monuments commé- MILETIĆ, Ž. 2015, Identification of Oriental figures moratifs romains de la vallée du Pô. – Monuments depicted on military stelae from a Tilurium work- Piot 53, 19–93. shop. – V: A. Nikolska, S. Müskens (ur.), Romani- MANSUELLI, G. A. 1967, Le stele romane del territorio sing Oriental Gods? Religious transformations in the ravennate e del basso Po. – Ravena. Balkan provinces in the Roman period. New finds MARIĆ. M. 2005, Još jedan prilog lociranju antičkog and novel perspectives / Romaniziranje na orientalni kultnog mjesta u selu Priluka kraj Livna i pokušaj bogovi? Religiski transformacii vo balkanskite pro- rekonstrukcije spomenika. – Opuscula archaeolo- vincii vo rimskiot period. Novi naodi i perspektivi. / gica 29, 159–171. Romanisation des dieux orientaux? Transformations MARIĆ, A. 2014, Servile caput. Prilog proučavanja rops- religieuses dans les provinces balkaniques à l’époque tva u unitrašnjosti provincije Dalmacije. – Godišnjak romaine. Nouvelles découvertes et perspectives. Centra za balkanološka ispitivanja 43, 135–148. Proceeding of the International Symposium 18–21 MARIĆ, A. 2016, Prva kohorta Belgâ i njeni pripadnici September 2013, Skopje, 357–370, Skopje. u ljubuškom kraju ( Cohors I Belgarum and its mem- MIRKOVIĆ, M. 1975, Iz istorije Polimja u rimsko doba. bers from the area of Ljubuški). – Godišnjak Centra – Godišnjak 14 / Centar za balkanološka ispitivanja za balkanološka ispitivanja 45, 105–118. N. S. 12, 95–108. MARJAN, B. 2000, Ploče rimskih urna na Grepcima MIRKOVIĆ, M. 2012, Municipium S (). A Roman Town kod Livna (Roman urn slabs in Grebci near Livno). in the Central Balkans, Komini near Pljevlja, Mon- – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 32–33 tenegro. – BAR. International Series 2357. (1999–2000), 165–186. MISILO, K. 1936, Rimski spomenici iz Bosne. – Glasnik MARIJANOVIĆ, I. 1988a, Kamenolom, Duvno. – V: Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini XLVIII/1, Čović (ur.) 1988/III, 268. 15–26. MARIJANOVIĆ, I. 1988b, Kuliješ, Kuliješ, Kiseljak. – V: PAPAZOGLU, F. 1957, Le municipium Malvesatium et Čović (ur.) 1988/III, 23. son territoire. – Živa antika 7, 114–122. MARIJANOVIĆ, I. 1988c, Runjići, Travnik. – V: Čović PAŠALIĆ, E. 1954, O antičkom rudarsvu u Bosni i (ur.) 1988/II, 204. Hercegovini. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i MARIJANOVIĆ, I. 1988d, Vitez, Vitez. – V: Čović (ur.) Hercegovine u Sarajevu, N. S. 9, 47–75. 1988/II, 205. PAŠALIĆ, E. 1960, Naselja i komunikacije u u Bosni u MARTINOVIĆ, J. J. 2011, Antički natpisi u Crnoj Gori. Hercegovini. – Sarajevo. / Corpus inscriptionum Latinarum et Graecarum PAŠALIĆ, E. 1984, Period rimske vladavine do kraja III. Montenegri . – Kotor. vjeka naše ere. – V: A. Benac, B. Čović, N. Miletić, MATIJAŠIĆ, R. 2009, Povljest hrvatskih zemalja u antici Đ. Basler, E. Pašalić, P. Anđelić (ur.), Kulturna do cara Dioklecijana. – Zagreb. istorija Bosne i Hercegovine, 191–307, Sarajevo. MATIJEVIĆ, I. 2011, Natpisi Prve kohorte Belgâ iz PAŠKVALIN, V. 1961, Rimski nadgrobni spomenik Salone / Inscriptions of the cohors I Belgarum iz Borasa. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i from Salona. – Vjesnik za arheologijiu i povijest Hercegovine u Sarajevu, N. S. 15–16 (1960–1961), dalmatinsku 104, 181–207. 325–327. MEDINI, J. 1984, Spomenici s Atisovim likom na PAŠKVALIN, V. 1983a, Sepulkralni spomenici rimskog području Sinjske krajine. – V: Ž. Rapanić (ur.), doba s područja Bosne i Hercegovine. – Neobjavlje- Cetinska krajina od prethistorije do dolaska Turaka, no doktorsko delo, Filozofska fakulteta Univerze Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 8, 107–126. v Zagrebu. MESIHOVIĆ, S. 2007, Dezitijati: kulturna i narod- PAŠKVALIN, V. 1983b, Kasnoantički objekti iz Osatice, nostno- politička zajednica u Iliriku i osvajanja Karahodže i Višnjice (Les Objects de l’ antiquité Oktavijanova doba. – Neobljavljeno doktorsko delo, rêcente provenant des localitê Ostatica, Karahodže Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu. et Višnjica). – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i MESIHOVIĆ, S. 2008, INSCRIPTIONES LATINARVM Hercegovine u Sarajevu, N. S. 38, 109–125. SARAEVONENSIS (sa kraćim pregledom ne- PAŠKVALIN, V. 1986, O utvrđenjima u Bosni i Her- seobinske kulture u antičko doba) – doprinos cegovini u rimsko doba. – V: P. Medović (ur.), historiji sarajevskog prostora u antičko doba . – V: Odbrambeni sistemi u praistoriji i antici na tlu Ju- Historijska traganja 1, 9–68, Sarajevo. goslavije / Verteidigungssysteme in der Vorgeschichte 72 7. LITERATURA und Antike im Gebiet von Jugoslawien, Materijali PATSCH, C. 1895a, Epigrafsko pabirčenje. – Glasnik 22, 153–162. Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini VII/2, PAŠKVALIN, V. 1988a, Domavia. Gradina-Sase, Srebre- 285–292. nica. – V: Čović (ur.) 1988/III, 69. PATSCH, C. 1895b, Epigrafski nahođaji iz godine 1895. PAŠKVALIN, V. 1988b, Vrtače, Bačevi, Mostar. – V: – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini Čović (ur.) 1988/III, 308. VII/4, 573–586. PAŠKVALIN, V. 1988c, Zukići, Zukići, Travnik. – V: PATSCH, C. 1896a, Archäologische-epigrafische Unter- Čović (ur.) 1988/III, 308. suchungen zur Geschichte der römischen Provinz PAŠKVALIN, V. 1988d, Varvara, Varvara, Prozor. – V: Dalmatien I. – Wissenschaftliche Mitteilungen aus Čović (ur.) 1988/III, 224–225. Bosnien und der Herzegowina 4, 243–295. PAŠKVALIN, V. 1988e, Bilimišće, Zenica. – V: Čović PATSCH, C. 1896b, Iapodi. – Glasnik Zemaljskog muzeja (ur.) 1988/II, 195. u Bosni i Hercegovini VIII/1, 113–140. PAŠKVALIN, V. 1988f, Brca, Fazlići, Travnik. – V: Čović PATSCH, C. 1897a, Archäologische-epigrafische Unter- (ur.) 1988/II, 196. suchungen zur Geschichte der römischen Provinz PAŠKVALIN, V. 1988g, Kamenjača, Breza. – V: Čović Dalmatien II. – Wissenschaftliche Mitteilungen aus (ur.) 1988/III, 21. Bosnien und der Herzegowina 5, 177–241. PAŠKVALIN, V. 1996a, Prilozi proučavanju ilirsko- pa- PATSCH, C. 1897b, Mali rimski nahođaji i posmatranja nonskog plemena Dezitijata i njegovog teritorija (IV. Nagrobni spomenik iz Kulješa). – Glasnik u krajevima srednje Bosne u predrimsko i rimsko Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini IX/4, doba. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Herce- 511–537. govine u Sarajevu 47, 93–116. PATSCH, C. 1898, Iapodi. – Glasnik Zemaljskog muzeja PAŠKVALIN, V. 1996b, Kulturnopovjesna problematika u Bosni i Hercegovini X/2–3, 335–364. sepulkralnih spomenika rimskog doba s područja PATSCH, C. 1899, Archäologische-epigrafische Unter- Bosne in Hercegovine. – Glasnik Zemaljskog mu- suchungen zur Geschichte der römischen Provinz zeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu 47, 117–146. Dalmatien III. – Wissenschaftliche Mitteilungen aus PAŠKVALIN, V. 2000, Skulpturske i klesarske radionice Bosnien und der Herzegowina 6, 154–256. u antičkim krajevima u zaleđu Salone i Narone. – PATSCH, C. 1900a, Die Lika in römischer Zeit. – Schrif- Godišnjak 31 / Centar za balkanološka ispitivanja ten der Balkankommission 1. – Wien. 29, 177–190. PATSCH, C. 1900b, Nove rimske epigrafske tečevine iz PAŠKVALIN, V. 2012, Antički sepulkralni spomenici s Bosne i Hercegovine. – Glasnik Zemaljskog muzeja područja Bosne i Hercegovine. – Djela ANUBiH 83 u Bosni i Hercegovini XII/2, 169–194. / Centar za balkanološka ispitivanja 9. PATSCH, C. 1900c, Archäologische-epigrafische Unter- PAŠKVALIN, V., N. MILETIĆ 1988, Karaula, Duvno. – suchungen zur Geschichte der römischen Provinz V: Čović (ur.) 1988/III, 268. Dalmatien IV. – Wissenschaftliche Mitteilungen aus PATSCH, C. 1893a, Bericht über eine Reise in Bosnien. Bosnien und der Herzegowina 7, 33–166. – Archäologisch- epigraphische Mittheilungen aus PATSCH, C. 1902a, Rimska mjesta u kojičkom kotaru. Österreich- Ungarn 16, 75–93; 125–141. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini PATSCH, C. 1893b, Die epigraphischen Denkmäler der XIV/3, 303–334. römischen Strassen in Bosnien und der Hercego- PATSCH, C. 1902b, Archäologische-epigrafische Unter- vina. – V: P. Ballif, Römischen Strassen in Bosnien suchungen zur Geschichte der römischen Provinz und der Herzegovina 1, 52–70, Wien. Dalmatien V. – Wissenschaftliche Mitteilungen aus PATSCH, C. 1893c, Rimski natpisi iz doline Lašve. – Bosnien und der Herzegowina 8, 61–130. Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini PATSCH, C. 1902c, Pojedini nalazi iz rimskog doba. – V/4, 700–707. Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini PATSCH, C. 1894a, Novi i revidirani natpisi. Rimski XIV/1, 1–16. ostaci iz doline Neretve (Lisičići i okolina). – Glas- PATSCH, C. 1904a, Archäologische-epigrafische Unter- nik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini VI/4, suchungen zur Geschichte der römischen Provinz 711–719. Dalmatien VI. – Wissenschaftliche Mitteilungen aus PATSCH, C. 1894b, Novi i revidirani natpisi. – Glasnik Bosnien und der Herzegowina 9, 171–300. Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini VI/2, PATSCH, C. 1904b, Prilog topografiji i povjesti Županjca 341–358. - Delminium. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni PATSCH, C. 1894c, Dva rimska natpisa iz Pecke. – i Hercegovini XVI/3, 307–366. Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini PATSCH, C. 1906, Arheološko-epigrafska istraživanja VI/4, 765–769. povjesti rimske proivncije Dalmacije VII. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini XVIII/2, 151–181. 73 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE PATSCH, C. 1907a, Zur Geschichte und Topographie PFLUG, H. 1989, Römische Porträtstelen in Oberitalien: von Narona. – Schriften der Balkankommission. Untersuchungen zur Chronologie, Typologie und Antiquarische Abteilung 5. – Wien. Ikonographie. – Mainz am Rhein. PATSCH, C. 1907b, Arheološko-epigrafska istraživanja POCHMARSKI, E. 1983–1984, Girlandenhaltende povjesti rimske provincije Dalmacije. – Glasnik Eroten in Noricum und Pannonien. – Römisches Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini XIX/4, Österreich 11/12 (1984), 225–278. 431–470. POCHMARSKI, E. 1985–1986, Nachtrag zu den ’gir- PATSCH, C. 1908, Kleinere Untersuchungen in und um landenhaltenden Eroten’. – Römisches Österreich Narona . – Jahrbuch für Altertumskunde 2, 87–117. 13/14 (1986), 243–262. PATSCH, C. 1909, Archäologisch-epigrapgische Unter- POCHMARSKI, E. 1988, Motiv und Typengeschichte suchungen zur Geschichte der römischen Provinz dionysischen Gruppen. – Mitteilungen der Archa- Dalmatien VII. – Wissenschaftliche Mitteilungen eologischen Gesel schaft 2, 198–219. aus Bosnien und der Herzegowina 11, 104–183. POCHMARSKI, E. 2011, Die girlandentragenden Ero- PATSCH, C. 1910, Prilozi našoj rimskoj povjesti. – ten vom Forum in Aquileia. Reliefs zwischen der Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini stadtrömischen und der provinzialrömischen Kunst. XXII/1, 177–208. – V: T. Nogales, I. Rodà (ur.), Roma y las provincias: PATSCH, C. 1912, Archäologisch-epigrapgische Unter- modelo y diffusion. Contè les actes del XI Coloquio suchungen zur Geschichte der römischen Provinz internacional de arte romano provincial, Hispania Dalmatien VIII. – Wissenschaftliche Mitteilungen Antigua, Serie Arqueológica 3, 111–119, Roma. aus Bosnien und der Herzegowina 12, 68–167. POCHMARSKI, E., M. POCHMARSKI-NAGELE 2013, PATSCH, C. 1914, Zbirke rimskih i grčkih starina u bos.- Die Sarkophage von Intercisa. – V: Cambi, Koch herc. zemaljskom muzeju. – Glasnik Zemaljskog (ur.) 2013 , 281–302. muzeja u Bosni i Hercegovini XXVI/1–2, 141–220. RADIMSKÝ, V. 1891, Rimski grad Domavija u Gradini PATSCH, C. 1915, Zbirke rimskih i grčkih starina u bos. - kod Srebrenice u Bosni i tamošnji iskopi. – Glas- herc. Zemaljskem muzeju. – Sarajevo. nik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini III/1, PEACOCK, D. P. S. 1994, Roman Stones. – Journal of 1–19. Roman Archaeology 7, 361–363. RADIMSKÝ, V. 1892a, Dalji predmeti, nagjeni kod PENSABENE, P. 1994, Le vie del marmo. I blocchi di rimske utvrde na Crkvenici kod Doboja. – Glasnik cava di Roma e di Ostia, il fenomeno del marmo Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini IV/2, nel a Roma Antica. – Roma. 190–192. PENSABENE, P. 1998, Il fenomeno del marmo nel a RADIMSKÝ, V. 1892b, Prehistoričke i rimske starine Roma tardo-repubblicana e Imperiale. – V: P. kod Bačevića blizu Mostara. – Glasnik Zemaljskog Pensabene (ur.), Marmi Antichi 2 . Cave e tecnica muzeja u Bosni i Hercegovini IV/4, 332–336. di lavorazione, provenienze e distribuzione, Studi RADIMSKÝ, V. 1892c, Prekopavanje u Domaviji kod Miscel anei 31, 333–391. Srebrenice godine 1891. – Glasnik Zemaljskog PENSABENE, P. 2002, Il fenomeno del marmo nel muzeja u Bosni i Hercegovini IV/1, 1–24. mondo romano. – V: M. De Nuccio, L. Ungaro (ur.), RADIMSKÝ, V. 1892d, Arheološke crtice. – Glasnik Marmi colorati della Roma imperiale, 3–68, Padua. Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini IV/2, PENSABENE, P. 2012, The quarries at Luni in the 1st 117–127. century AD: final consideration on some aspects of RADIMSKÝ, V. 1893, Nekropola na Jezerinama u Pritoci production, diffusion, and costs. – V: A. Guterrez kod Bišća. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni Garcia, P. Lapuente, I. Rodà (ur.), Interdisciplinary i Hercegovini V/1–3, 37–92, 237–308, 369–466, Studies on Ancient Stone. Proceedings of the IX 575–636. ASMOSIA Conference, Tarragona 2009, 731–743, RADIMSKÝ, W. 1894, Das Bišćepolje bei Mostar. Taragona. Archäologisch-topographische Studie. – Wis- PETRINEC, M., T. ŠEPAROVIĆ 1999, Izbor spome- senschaftliche Mitteilungen aus Bosnien und der nika iz arheološke zbirke Franjevačkog muzeja u Herzegowina 2, 3–34. Livnu. – V: A. Milošević (ur.), Arheološke zbirka RAUNIG, B. 1968, Fragment japodske urne iz Golubića Franjevačkog muzeja u Livnu, Katalozi i mono- kod Bihaća. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i grafije 7, 41–124. Hercegovine u Sarajevu, N. S. 23, 99–105. PETROVIĆ, J. 1961, Novi arheološki nalazi iz doline RAUNIG, B. 1974, Japodski kameni sepulkralni i sakral- Gornjeg Vrbasa. – Glasnik Zemaljskog muzeja ni spomenici / Monuments de pierre funéraires et Bosne i Hercegovine u Sarajevu, N. S. 15–16 (1960– cultuels japodes. – Starinar N. S. 23 (1972), 23–50. 1961), 229–234. RAUNIG, B. 1990, Nova interpretacija dva odlomka epigrafske urne japodskog oblika iz Golubića kod Bihaća (Neue Interpretation Zweier Fragmente der 74 7. LITERATURA epigraphischen Urne japodischer Form, entdeckt in RUSSELL, B. 2011, The Roman Sarcophagus 'Industry' a Golubić bei Bihać). – Arheološki vesnik 41, 653–662. Reconsideration. – V: J. Elsner, J. Huskinson (ur.), RAUNIG, B. 2001, Urna sa natpisom iz Založja. – Life, Death and Representation. Some New Work on Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Roman Sarcophagi, Milennium-Studien zu Kultur Sarajevu, N. S. 48–49 (1996–2000), 213–230. und Geschichte des ersten Jahrtausends n. Chr. RAUNIG, B. 2004, Umjetnost i religija prahistorijskih Ja- Bd. 29, 119–147. poda. – Djela ANUBiH 82 / Centar za balkanološka RUSSELL, B. 2013, The Economics of the Roman Stone ispitivanja 8. Trade. – Oxford Studies on the Roman Economy, RAUNIG, B. 2007, Sljemenasti poklopci iz Bihaćkog Oxford. polja. – Godišnjak 36 / Centar za balkanološka SAČIĆ BEĆA, A. 2018, Administrativne jedinice ne- ispitivanja 34, 97–124. poznatog imena iz istočne Bosne i Podrinja (Ad- REBECCHI, F. 1972, Considerazioni sul a stele di tipo ministrative units of unknown name from eastern scorniciato, in occasione di un nuovo rinvenimen- Bosnia and Podrinje). – Radovi Filozofskog fakulteta to. – Atti e Memorie. Deputazione di Storia patria u Sarajevu 5, 112–133. per le Antiche province modenesi 10/7, 181–210. SANADER, M. 2002, Tilurijum, Burnum, Bigeste. Novi RENDIĆ-MIOČEVIĆ, D. 1948, Ilirska onomastika na prilog pitanju datacije delmatskog limesa. – Arhe- latinskim natpisima Dalmacije. – Vjestnik za arhe- ološke studije i ogledi 6, 112–128. ologiju i historiju dalmatinsku 52, III. Prilog, 1–67. SANADER, M. 2003, Grabsteine der Legio VII aus RENDIĆ-MIOČEVIĆ, D. 1967, Dva antička signi- Tilurium. Versuch einer Typologie. – V: P. Noelke, rana reljefa iz radionice majstora Maksimina. – F. Naumann-Steckner, B. Schneider (ur.), Roma- Arheološki radovi i rasprave 4–5, 339–356. nisation und Resistenz in Plastik, Architektur und RENDIĆ-MIOČEVIĆ, D. 1982, O nekim zanemarenim Inschriften der Provinzen des Imperium Romanum. komponentama kod ’japodskih urni’. Uz problem Neue Funde und Forschungen. Akten des 7. Interna- njihova datiranja. – Vjesnik Arheološkog muzeja u tionalen Kol oquiums über des provinzialrömischen Zagrebu 15/1, 1–14. Kunstschaffens, 501–510, Mainz am Rhein. RENDIĆ-MIOČEVIĆ, D. 1987, Carmina epigraphica. SCHOBER, A. 1923, Die römischen Grabsteine von – Split. Noricum und Pannonien. – Sonderschriften des RENDIĆ-MIOČEVIĆ, D. 1989a, Dva antička signirana Österreichischen Archaeologischen Institutes 10. reljefa iz radionice majstora Maksimina. – Iliri i SCHÖNAUER, S. 2001, Odjeća, obuća i nakit u antičkoj antički svijet. Ilirološke studije. Povijest - arheo- Dalmaciji na spomenicima iz Arheološkog muzeja logija - umjetnost - numizmatika - onomastika, u Splitu. – Vjestnik za arheologiju i historiju Dal- 559−570, Split. matinsku 93, 223–515. RENDIĆ-MIOČEVIĆ, D. 1989b, Lika i japodska antro- SERGEJEVSKI, D. 1927, Rimski kameni spomenici sa ponimska tradicija. – Iliri i antički svjet. Ilirološke Glamočkog polja / Römische Stendenkmäler aus studije. Povijest - arheologija - umjetnost - numiz- Glamoč. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i matika - onomastika, 737–750, Split. Hercegovini XXXIX/2, 255–265. RENDIĆ-MIOČEVIĆ, D. 1989c, O jednom tipu ‘ilirskog’ SERGEJEVSKI, D. 1928, Rimski kameni spomenici nadgrobnog cipusa helenističkog i rimskog doba. – sa Glamočkog i Livanjskog polja i iz Ribnika / Iliri i antički svijet. Povijest - arheologija - umjetnost Römische Stendenkmäler aus Glamoč, Livno und - numizmatika - onomastika, 597−612, Split. Ribnik. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i RIGHINI, V. 1965, Forma e struttura delle porte ro- Hercegovini XL/2, 79–97. mane. Gli esempalri di Sarsina. – Studi Romagnoli SERGEJEVSKI, D. 1930, Epigrafski i arheološki nalasci. 16, 393–418. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini RINALDI TUFI, S. 1971, Stele funerarie con ritratti di età XLII/2, 157–166. romana nel Museo Archeologico di Spalato. Saggio SERGEJEVSKI, D. 1932, Spätantike Denkmäler aus di una tipologia strutturale. – Atti della Academia Zenica. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Nazionale dei Lincei 368, Memorie. Classe di Scienze Hercegovini XLIV/2, 35–56. morali, storiche e filologiche VIII/XVI/3, 87–166. SERGEJEVSKI, D. 1933, Novi nalasci na Glamočkom RIŽNAR, I., D. JOVANOVIĆ 2006, Stone Material of polju. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Her- Regional Provenance from Sirmium (Regionalno cegovini XLV/2, 7–14. poreklo kamena iz Sirmijuma). – Starinar 56, SERGEJEVSKI, D. 1934a, Rimska groblja na Drini. – 139–152. Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini ROSADA, G. 2002, Le Stele Funerarie a pseudoedicola XLVI, 11–42. (pseudoarchitettoniche) in area padano-adriatica. SERGEJEVSKI, D. 1934b, Rimski natpisi iz Bosne. – Ancora sul problema del a trasmissione del tipo. – Spomenik Srpske Kraljevske Akademije 78, 5–27. Histria Antiqua 8, 347–358. 75 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE SERGEJEVSKI, D. 1935, Iz rimske arheologije. – Glasnik 0005 [http://www.riha-journal.org/articles/2010/ Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini XLVII, stewart-geographies-of-provincialism]. 17–22. STIPČEVIĆ, A. 1963, Arte degli Iliri. – Milano. SERGEJEVSKI, D. 1936a, Neue Aschenkisten aus Ribić. SUIĆ, M. 1970, Noviji natpisi iz Burnuma. – Diadora – Praehistorische Zeitschrift 27/ 3-4, 214–218. 5, 93–130. SERGEJEVSKI, D. 1936b, Novi kameni spomenici iz ŠARIĆ, I. 1980, Antički kamenolom u Prozoru (Teh- Ustikoline i Rogatice. – Glasnik Zemaljskog muzeja nologija vađenja kamena) / The classical quarry at u Bosni i Hercegovini XLVIII/1, 3–14. Prozor (The technology of stone extraction). – V: SERGEJEVSKI, D. 1938, I. Rimski spomenici iz Bosne. M. Suić, M. Zaninović (ur.), Materijali, tehnike i II. Rimski natpisi iz Bosne. – Spomenik Srpske strukture predantickog graditeljstva na istočnom Kraljevske Akademije 88, 95–131. jadranskom prostoru. Znanstveni kolokvij održan u SERGEJEVSKI, D. 1939, Arheološki nalazi kod Bihaća i Zadru od 6–8. XII 1976, Odjel za arheologiju. Centar Bos. Novog (Archäologische Funde bei Bihać und za povijesne znanosti, 115–123, Zagreb. Bos. Novi). – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i ŠARIĆ I. 1984, Poklopac ’japodskog’ osuarija. – Vjesnik Hercegovini LI/1, 7–14. arheološkog muzeja u Zagrebu 16 – 17 (1983–1984), SERGEJEVSKI, D. 1940, Rimski natpisi iz Bosne, 111–118. Užičkog kraja i Sandžaka. – Spomenik Spomenik ŠARAVANJA, K., I. ČOLAK n. n., Mostovi Mostara - od Srpske Kraljevske Akademije 93, 133–160. rimskih mostova do Starog mosta (Mostar’s bridges SERGEJEVSKI, D. 1944, Nekoliko neizdanih antičkih from Romans bridges until the Old Bridge). – reliefa (Einige neue antike Reliefe). – Glasnik Objavljeni radovi IGH Mostar d.o.o., Mostar Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini LV, 1–20. [https://dokumen.tips/documents/mostovi-mostara- SERGEJEVSKI, D. 1948, Nove akvizitacije odjeljenja od-rimskih-mostova-do-starog-mosta.html [zad- klasične arheologije Zemaljskog muzeja. – Glasnik nji dostop 18. junij 2018]]. Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, ŠARAVANJA, K., A. GALIĆ 2001, Resursi i svojstva N. S. 3, 167–188. građevnog kamena Hercegovine za obnovu gradi- SERGEJEVSKI, D. 1949–1950, Japodske urne. – Glasnik teljske baštine / Stone’s Resources and Properties in Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, Herzegovina Region for the Reconstruction of the N. S. 4–5 (1950), 45–94. Architectural Heritage. – V: Seminar on Restora- SERGEJEVSKI, D. 1951, Novi i revidirani rimski natpisi. tion Principles in Počitelj, The Swedish Foundation – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine for Cultural Heritage without Borders, Počitelj, u Sarajevu, N. S. 6, 301–310. Čapljina, IX. 2001, Počitelj . SERGEJEVSKI, D. 1952, Kasno-antički spomenici iz ŠKEGRO, A. 1991, Antička ekonomika u Bosni i Šipova. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Her- Hercegovini (na osnovi epigrafskih izvora) / Die cegovine u Sarajevu, N. S. 7, 41–57. Antike Ökonomie in Bosnien und Herzegowina SERGEJEVSKI, D. 1965a, Equites bistuenses. – Glasnik (Aufgrund epigraphischer Quellen). – Godišnjak Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, 29 / Centar za balkanološka ispitivanja 27, 53–161. N. S. 20, 17–25. ŠKERGO, A. 1997, Inscriptiones latinae et graecae Bo- SERGEJEVSKI, D. 1965b, Umjetnost Ilira. Iz proble- sniae et Hercegovinae. – Opuscula archaeologica matike ilirske umjetnosti (Zur Problematik der 21, 85–116. illyrischen Kunst). – Godišnjak 3 / Centar za ŠKERGO, A. 1998, Ekspolotacija srebra na području balkanološka ispitivanja 1, 119–141. rimskih provincije Dalmacije i Panonije. – Opus- SKARIĆ, V. 1923, Iz rimske prošlosti. – Glasnik Zemalj- cula archaeologica 22, 89–117. skog muzeja u Bosni i Hercegovini XXXV, 81–84. ŠKERGO, A. 1999, Inschrift eines Veteranen von legio SKARIĆ, V. 1932, Altertümer von Gradac in der Le- I adiutrix / The inscription of the veteran of the penica (Bosnien) (Starine na Gradcu u bosanskoj Legio I adiutrix. – Radovi / Filozofski fakultet u Lepenici). – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Zadru 37/24, 15–25. Hercegovine u Sarajevu, N. S. 44/2, 1–21. ŠKEGRO, A. 2000, Bergbau der römischen Provinz Dal- SREJOVIĆ, D. 1962–1963, Rimske nekropole ranog matien (Rudarstvo rimske provincije Dalmacije). carstva u Jugoslaviji. – Starinar N. S. 13–14 (1965), – Godišnjak 31 / Centar za balkanološka ispitivanja 49–85. 29, 53–176. STEWART, P. 2008, The Social History of Roman Art. ŠKEGRO, A. 2003, Rimski spomenici iz Bosne i Her- – Cambridge. cegovine. – Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu STEWART, P. 2010, Geographies of Provincialism in 36, 135–164. Roman Sculpture. – Journal of the International As- ŠKERGO, A. 2005, Rimski spomenici iz Tomislavgrada. sociation of Research Institutes in the History of Art – Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu 38, 55–61. 76 7. LITERATURA ŠKEGRO, A. 2006, The economy of Roman Dalmatia. – V: VULIĆ, N. 1941–1948, Antički spomenici naše zem- D. Davison, V. Gaffney, E. Marin (ur.), Dalmatia. lje. – Spomenik Srpske Kraljevske Akademije 98. Research in the Roman Province 1970–2001. Papers –Beograd. in honour of J.J. Wilkes, BAR. International Series WAELKENS, M. 1982, Dokimeion. Die Werkstatt der 1576, 149–173. repräsentativen kleinasiatischen Sarkophage. Chro- ŠKERGO, A., M. ŠIMIĆ, M. MARIĆ 2008, Epigraphica nologie und Typologie ihrer Produktion. – Archäolo- nova Pelvensia. – Vjesnik Arheološkog muzeja u gische Forschungen 11. Zagrebu 41, 259–288. WAELKENS, M. 1985, From a Phrygian Quarry: The TAELMAN, D. 2014, Contribution to the use of marble Provenance of Statues of the Dacian Prisoners in in Central-Lusitania in Roman times: The stone Trajan’s Forum at Rome. – American Journal of architectural decoration of Ammaia (São Salvador Archaeology 89, 641–653. da Aramenha, Portugal) (Reflexiones sobre el uso WARD-PERKINS, J. B. 1951, The Art of Severan Agre de mármol en Lusitania central en época romana: in the Light of Tripolitanian Discoveries. – Procee- La decoración arquitectónica en piedra de Ammaia dings of the British Academy 37, 288–304. (São Salvador da Aramenha, Portugal)). – Archivo WARD-PERKINS, J. B. 1956, The Hippolytus Sarcop- Español de Arqueología 87, 175–194. hagus from Trinqueraille. – The Journal of Roman TONČINIĆ, D. 2011, Spomenici VII. legije na području Studies 46, 10–16. rimske provincije Dalmacije / Monuments of Legio WARD-PERKINS, J. B. 1957, Roman garland sarcophagi VII in the Roman Province of Dalmatia. – Split. from the quarries od Proconnesus (Marmara). TONKOVIĆ, S. 1998, Antičke stele iz Proložca (Imotski) – Annual Report of the Board of Regents of the / Ancient stele from the Proložac (Imotski). – Obav- Smithsonian Institution Publication 4314 (1958), jesti 3 (30/98), 88–95. 455–467. TOPOLOVAC, K. 1988a, Pazarić, Pazarić, Hadžići. – V: WARD-PERKINS, J. B. 1958, Four Roman garland Sar- Čović (ur.) 1988/III, 54. cophagi in America. – Archaeology 11/2, 98–104. TOPOLOVAC, K. 1988b, Centar 4, Sarajevo – Centar. WARD-PERKINS, J. B. 1963, Il commercio dei sar- – V: B. Čović (ur.) 1988/III, 42. cophagi in marmot fra Grecia e Italia settentri- TRUHELKA, Ć. 1890a, Rimski natpisi u Bosni i Her- onale. – V: Atti del I Congresso internazionale di cegovini. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i archaeologia dell' Italia settentrionale. Torino 1961, Hercegovini II/2, 188–191. 119–124, Milano. TRUHELKA, Ć. 1890b, Rimske starine. – Glasnik Ze- WARD-PERKINS, J. B. 1969, The Imported Sarcophagi maljskog muzeja u Bosni i Hercegovini II/1, 95–99. of Roman Tyre. – Bul etin du Musee de Beyrouth TRUHELKA, Ć. 1892a, Prilozi rimskoj arheologiji u 22, 109–145. Bosni i Hercegovini. – Glasnik Zemaljskog muzeja WARD-PERKINS, J. B. 1977, Workshops and Clients: u Bosni i Hercegovini IV/4, 340–365. the dionysiac sarcophagi in Baltimore. – Rendiconti TRUHELKA, Ć. 1892b, Arheološka ispitivanja jajačkog della Pontificia academia romana di archaeologia grada i najbližje okoline. – Glasnik Zemaljskog mu- 48 (1976), 191–238. zeja u Bosni i Hercegovini IV/4, 315–320. WARD-PERKINS, J. B. 1980a, The Marble Trade and TRUHELKA, Ć. 1893a, Iskopine u dolini Lašve. – Glas- Its Organization: Evidence from Nicomedia. – The nik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini V/4, Seaborne Commerce of Ancient Rome: Studies in 685–699. Archaeology and History, Memoirs of the American TRUHELKA, Ć. 1893b, Die römische Drinathalstrasse Academy in Rome 36, 325–338. im Bezirke Srebrenica. – Wissenschaftliche Mit- WARD-PERKINS, J. B. 1980b, Nicomedia and the teilungen aus Bosnien und der Herzegowina 1, Marble Trade. – Papers of the British School at 308–314. Rome 48 , 23–69. VASIĆ, M. 1977, O gradnji Starog mosta u Mostaru. – WARD-PERKINS, J. B. 1992a, Materials, quarries and Balcanica 8, 189 – 195. transportation (First Shuffrey Lecture). – V: Dodge, VASIĆ, R. 1967a, Hronološka podjela japodskih urni. Ward-Perkins (ur.) 1992, 13–22. – Živa antika 17, 217–231. WARD-PERKINS, J. B. 1992b, The Roman system in VASIĆ, R. 1967b, The date of Iapod Urns. – Arhaeologia operation (Second Shuffrey Lecture). – V: Dodge, Iugoslavica 8, 47–57. Ward-Perkins (ur.) 1992, 23–30. VERZÁR-BASS, M. 1985, Rapporti tra l’alto Adriatico e WARD-PERKINS, J. B. 1992c, The trade in sarcophagi la Dalmazia a proposito di alcuni tipi di monumneti (Third Shuffrey Lecture). – V: Dodge, Ward-Per- funerari, Aquileia, la Dalmazia e l’Ilirico. – An- kins (ur.) 1992, 31–38. tichità Altoadriatiche 26, 183–208. WARD-PERKINS, J. B. 1992d, Taste and technology: VULIĆ, N. 1933, Antički spomenici naše zemlje. – Spo- The Baltimore sarcophagy (Fourth Shuffrey Lec- menik Srpske Kraljevske Akademije 67. – Beograd. ture). – V: Dodge, Ward-Perkins (ur.) 1992, 39–54. 77 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE WARD-PERKINS, J. B. 1992e, Nicomedia and the Seznam uporabljenih listov marble trade. – V: Dodge, Ward-Perkins (ur.) Osnovne geološke karte Jugoslavije (= OGK) 1992, 61–105. WEYNAND, E. 1902, Form und Dekoration der römi- AHAC et al. 1977 = Ahac, A., J. Papeš, V. Raić 1977, OGK schen Grabsteine der Rheinlande im ersten Jahr- SFRJ 1: 100 000 list Glamoč L 33–142 . – Geološki hundert. – Bonner Jahrbücher 108/109, 185–238. zavod Sarajevo (1963–1965), Savezni geološki WILKES, J. J. 1969, Dalmatia. – London. zavod Beograd. WILKES, J. J. 2000, Army and Society in Roman Dalma- AHAC et al. 1978 = Ahac, A., J. Papeš, V. Raić 1978, OGK tia. – V: G. Alföldy, B. Dobson, W. Eck (ur.), Kaiser, SFRJ 1:100 000. Tumač za list Glamoč L 33–142 . – Heer und Gesel schaft in der Römischen Kaiserzeit, Geološki zavod Sarajevo (1965), Savezni geološki 327–342, Stuttgart. zavod Beograd. WOOLF, G. 1998, Becoming Roman: The Origins of Pro- BUZALJKO et al. 1982 = Buzaljko, R., E. Kulenović, J. vincial Civilization in Gaul. – Cambridge. Marić, Dž. Džonlagić, B. Stajević, J. Vrhovčić, P. WOOTTON, W., B. RUSSELL, P. ROCKWELL 2013, Mitrović, L. Marić, J. Buzaljko, M. Arežina 1982, Stoneworking Techniques and Processes (version OGK SFRJ 1: 100 000 list Foča K 34–14 . – Geoinžen- 1.0)’. – V: The Art of Making in Antiquity: Stonework- jering – Institut za geologiju Sarajevo (1965–1977), ing in the Roman World [http://www.artofmaking. Savezni geološki zavod Beograd. ac.uk/content/essays/3-stoneworking-techniques- ĆIRIĆ et al. 1979 = Ćirić, M. A., Z. Obradinović, D. and-processes-w-wootton-b-russell-p-rockwell/] Novković, A. Popević, L. Karaičić, B. J. Jović, R. (zadnji dostop 11. junij 2018). Serdar 1979, OGK SFRJ 1: 100 000 list Prijepolje ZANINOVIĆ, M. 1967, Ilirsko pleme Delmati II (The K 34–16 . – Zavod za geološka i geofizička istra- Illyrian Tribe of the Delmate). – Godišnjak Centra živanja Beograd (1965–1972), Savezni geološki za balkanološka ispitivanja 5/3, 5–101. zavod Beograd. ZANINOVIĆ, M. 1977, The Economy of Roman Dal- JOVANOVIĆ et al. 1977 = Jovanović, R., M. Mojićević, matia. – V: Aufstieg und Niedergang der römischen S. Tokić, L. Rokić 1977, OGK SFRJ 1: 100 000 list Welt II/6 , 767–809. Sarajevo K 34–1 . – Zavod za inženjersku geologiju ZANINOVIĆ, M. 1980. Područje Neretve kao vojni mo- i hidrogeologiju Građevinskog fakulteta u Sarajevu stobran rimske antike. – V: I. Marović, Z. Rapanić (1962–1967), Savezni geološki zavod Beograd. (ur.), Dolina rijeke Neretve od prethistorije do ranog JOVANOVIĆ et al. 1978 = Jovanović, R., M. Mojićević, srednjeg vijeka. HAD-Znanstveni skup Metkovići S. Tokić, L. Rokić 1978, OGK SFRJ 1:100 000. Tu- 1977, 173–181, Split. mač za list Sarajevo K 34–1 . – Institut za geološka ZANINOVIĆ, M. 1984, Vojni značaj Tilurija u antici. – istraživanja Sarajevo (1971), Savezni geološki zavod V: Ž. Rapanić (ur.), Cetinska krajina od prethistorije Beograd. do dolaska Turaka, Izdanja Hrvatskog arheološkog KUBAT et al. 1976 = Kubat, I., D. Reljić, D. Veljković, društva 8, 65–75. V. Strajin, F. Begić, P. Dimitrov, S. Mojsilović, D. ZOTOVIĆ, R. 2002, Population and Economy of the Baklaič, I. Đoković, M. Vukanović, V. Nastić 1976, Eastern Part of the Roman Province of Dalmatia. – OGK SFRJ 1:100 000 list Ljubovija L 34–135 . – BAR. International Series 1060. Institut za geološka istraživanja Sarajevo, Zavod ZOTOVIĆ, R. 2004, Romanisation of Population of the za geološka i geofizička istraživanja (1959–1963), Eastern Part of the Roman Province of Dalmatia. Savezni geološki zavod Beograd. – Balcanica 34, 19–38. MARINČIĆ et al. 1978 = Marinčić, S., N. Magaš, Đ. ZOTOVIĆ, R. 2008, Symbols on grave monuments in Benček 1978, OGK SFRJ 1:100 000 list Ploče K the eastern part of the Roman province of Dal- 33–35 . – Institut za geološka istraživanja Zagreb matia. – Glasnik Srbskog arheološkog društva 24, (1967–1971), Savezni geološki zavod Beograd. 431–444. MARINČIĆ et al. 1979 = Marinčić, S., N. Magaš, Đ. Benček 1979, OGK SFRJ 1: 100 000. Tumač za list Ploče K 33–35 . – Institut za geološka istraživanja Zagreb, Savezni geološki zavod Beograd. MARINKOVIĆ, R., A. AHAC 1980, OGK SFRJ 1:100 000 list Jajce L 33–131 . – Geoinženjering Sarajevo (1975), Savezni geološki zavod Beograd. MARINKOVIĆ, R., D. ĐORĐEVIĆ 1981, OGK SFRJ 1: 100 000. Tumač za list Jajce L 33–131 . – Geoin- ženjering Sarajevo (1975), Savezni geološki zavod Beograd. 78 7. LITERATURA MIRKOVIĆ et al. 1978 = Mirković, M., M. Pajović, M. geološka istraživanja Sarajevo, Savezni geološki Buzaljko, M. Kalezić, M. Živaljević 1978, OGK zavod Beograd. SFRJ 1:100 000 list Pljevlja K 34–15 . – Zavod za PAMIĆ et al. 1978 = Pamić, J., O. Sunarić-Pamić, J. geološka istraživanja Titograd, Institut za geološka Olujić, R. Milojević, D. Veljković, I. Kapeler 1978, istraživanja Sarajevo (1965–1972), Savezni geološki OGK SFRJ 1: 100 000. Tumač za list Vareš L 34–133 . zavod Beograd. – Geološki zavod Sarajevo, Savezni geološki zavod MOJIČEVIĆ, M., M. LAUŠEVIĆ 1971, OGK SFRJ 1:100 Beograd. 000 list Mostar K 33–24 . – Geološki zavod Sarajevo PAPEŠ, J. 1972, OGK SFRJ 1:100 000 list Livno K 33–11 . (1958–1969), Savezni geološki zavod Beograd. – Geološki zavod Sarajevo (1962–1967), Savezni MOJIČEVIĆ, M., M. LAUŠEVIĆ 1973, OGK SFRJ 1:100 geološki zavod Beograd. 000. Tumač za list Mostar K 33–24 . – Geološki PAPEŠ, J. 1975, OGK SFRJ 1: 100 000. Tumač za list zavod Sarajevo, Savezni geološki zavod Beograd. Livno K 33–11 . – Institut za geološka istraživanja MOJIĆEVIĆ, M., B. TOMIĆ 1982a, OGK SFRJ 1:100 000 Sarajevo (1967), Savezni geološki zavod Beograd. list Kalinovik L 34–13 . – Institut za geologiju Sara- PAPEŠ et al. 1984a = Papeš, J., N. Magaš, R. Marinković, jevo (1969–1977), Savezni geološki zavod Beograd. V. Sikirica, V. Raić 1984a. OGK SFRJ 1:100 000 MOJIĆEVIĆ, M., B. TOMIĆ 1982b, OGK SFRJ 1:100 list Sinj K 33–10 . – Institut za geologiju Sarajevo 000. Tumač za list Kalinovik L 34–13. – Geoin- (1968–1980), Geološki zavod za geologiju i pale- ženjering Sarajevo (1981), Savezni geološki zavod ontologiju Zagreb (1971–1976), Savezni geološki Beograd. zavod Beograd. MOJIČEVIĆ et al. 1978 = Mojićević, M., S. Maksimčev, PAPEŠ et al. 1984b = Papeš, J., N. Magaš, V. Sikirica, V. J. Vrhovčić 1978, OGK SFRJ 1:100 000 list Bosanska Raić 1984b. OGK SFRJ 1: 100 000. Tumač za list Sinj Krupa L 33–117 . – Institut za geološka istraživanja K 33–10 . – Institut za geološka istraživanja Zagreb Sarajevo (1964–1971), Savezni geološki zavod (1982), Savezni geološki zavod Beograd. Beograd. POLŠAK et al. 1977 = Polšak, A., M. Juriša, M. Šparica, MOJIČEVIĆ et al. 1979 = Mojičević, M., J. Pamić, S. Ma- A. Šimunić 1977, OGK SFRJ 1:100 000 list Bihać L ksimčev, J. Papeš 1979, OGK SFRJ 1:100 000. Tumač 33–116 . – Institut za geološka istraživanja Zagreb za list Bosanska Krupa L 33–117 . – Geoinženjering (1962–1967), Savezni geološki zavod Beograd. Sarajevo (1971), Savezni geološki zavod Beograd. POLŠAK et al. 1978 = Polšak, A., J. Crnko, An. Šimunić, MOJSILOVIĆ et al. 1976 = Mojsilović, S., I. Filipović, Al. Šimunić, M. Šparica, M. Juriša 1978, OGK SFRJ V. Rodin, M. Navala, D. Baklaić, I. Đoković, Č. 1: 100 000. Tumač za list Bihać L 33–116 . – Institut Jovanović, D. Živanović, M. Eremija, B. Cvetković za geološka istraživanja Zagreb (1967), Savezni 1976, OGK SFRJ 1:100 000 list Zvornik L 34–123 . geološki zavod Beograd. – Zavod za geološka i geofizička istraživanja Beo- RAIĆ, V., J. PAPEŠ 1977, OGK SFRJ 1:100 000. Tumač za grad (1960–1968), Institut za geološka istraživanja list Metković K 33–36 . – Geološki zavod Sarajevo, (1967) Sarajevo, Savezni geološki zavod Beograd. Savezni geološki zavod Beograd. MOJSILOVIĆ et al. 1977 = Mojsilović, S., I. Filipović, RAIĆ, V., J. PAPEŠ 1978, OGK SFRJ 1: 100 000. Tumač V. Rodin, M. Navala, D. Baklaić, I. Đoković, Č. za list Imotski L 33–23 . – Institut za geološka is- Jovanović, D. Živanović, M. Eremija, B. Cvetković traživanja Sarajevo (1968), Savezni geološki zavod 1977, OGK SFRJ 1:100 000. Tumač za list Zvornik Beograd. L 34–123 . – Institut za geološka istraživanja (1968) RAIĆ et al. 1975 = Raić, V., J. Papeš, S. Behilović, I. Cr- Sarajevo, Savezni geološki zavod Beograd. nolatac, M. Mojićević, M. Ranković, T. Slišković, OLUJIĆ, J., J. KAROVIĆ 1986, OGK SFRJ 1:100 000 list B. Đorđević, B. Golo, A. Ahac, P. Luburić, L. Marić Višegrad K 34–3 . – Institut za geologiju Sarajevo, 1975: OGK SFRJ 1:100 000 list Metković K 33–36 . Geološki institut Beograd, Savezni geološki zavod – Geološki zavod Sarajevo (1958–1971), Savezni Beograd. geološki zavod Beograd. OLUJIĆ, J., O. SUNARIĆ-PAMIĆ 1980, OGK SFRJ 1:100 RAIĆ et al. 1977 = Raić, V., A. Ahac, J. Papeš 1977, OGK 000 list Teslić L 33–132 . – Institut za geologiju Sara- SFRJ 1:100 000 list Imotski K 33–23 . – Institut za jevo (1963–1974), Savezni geološki zavod Beograd. geološka istraživanja Sarajevo (1962–1967), Savez- OLUJIĆ et al. 1977 = Olujić, J., O. Pamić, J. Pamić, R. ni geološki zavod Beograd. Mihajlović, D. Janković, I. Kapeler 1977, OGK SOFILIJ, J., M. ŽIVANOVIĆ 1979, OGK SFRJ 1:100 SFRJ 1:100 000 list Vareš L 34–133 . – Geološki 000 list Prozor K 33–12 . – Institut za geološka is- zavod Sarajevo (1958–1970), Savezni geološki traživanja Sarajevo (1965–1971), Savezni geološki zavod Beograd. zavod Beograd. PAMIĆ et al. 1973 = Pamić, J., O. Sunarić-Pamić, J. SOFILIJ et al. 1980 = Sofilij, J., M. Živanović, M. Pamić Olujić, I. Kapeler 1973, OGK SFRJ 1: 100 000. 1980, OGK SFRJ 1: 100 000. Tumač za list Prozor L Tumač za list Zavidovići L 34–121 . – Institut za 79 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 33–12 . – Institut za geološka istraživanja Sarajevo geološka istraživanja Zagreb, Savezni geološki (1971), Savezni geološki zavod Beograd. zavod Beograd. STRAJIN et al. 1978 = Strajin, V., M. Mojičević, J. Pa- VUJNOVIĆ, L. 1981, OGK SFRJ 1: 100 000. Tumač za mić, O. Sunarić-Pamić, J. Olujić, D. Veljković, D. list Bugojno L 33–143 . – Geoinženjering Sarajevo Đorđević, J. Kubat 1978, OGK SFRJ 1:100 000 list (1975), Savezni geološki zavod Beograd. Vlasenica L 34–134 . – Institut za geološka istraži- VUJNOVIĆ, L. 1983, OGK SFRJ 1: 100 000. Tumač za list vanja Sarajevo, Savezni geološki zavod Beograd. Prača K 34–2 . – Savezni geološki zavod Beograd. STRAJIN et al. 1980 = Strajin, V., M. Mojičević, J. Pamić, VUJNOVIĆ, L., J. MARIĆ 1982, OGK SFRJ 1:100 000 O. Sunarić-Pamić, D. Veljković, D. Đorđević 1980, list Prača K 34–2.– Institut za geologiju Sarajevo, OGK SFRJ 1: 100 000. Tumač za list Vlasenica L Savezni geološki zavod Beograd. 34–134 . – Institut za geološka istraživanja Sarajevo, VUJNOVIĆ et al. 1980 = Vujnović, L., J. Vrhovčić, R. Savezni geološki zavod Beograd. Jovanović, M. Živanović, J. Sofilij 1980, OGK SFRJ SUNARIĆ-PAMIĆ et al. 1971 = Sunarić-Pamić, O., J. 1:100 000 list Bugojno L 33–143 . – Geoinženjering Pamić, I. Kapeler, J. Olujić, F. Zec 1971, OGK SFRJ Sarajevo (1967–1975), Savezni geološki zavod 1:100 000 list Zavidovići L 34–121. – Institut za Beograd. geološka istraživanja Sarajevo, Savezni geološki ŽIVANOVIĆ, M., R. MILOJEVIĆ 1975, OGK SFRJ 1: zavod Beograd. 100 000. Tumač za list Zenica L 33–144. – Savezni ŠUŠNJAR, M., J. BUKOVAC 1978, OGK SFRJ 1:100 geološki zavod Beograd. 000 list Drvar L 33–129 . – Institut za geološka ŽIVANOVIĆ et al. 1971 = Živanović, M., J. Sofilij, R. istraživanja Zagreb (1969), Savezni geološki zavod Milojević 1971, OGK SFRJ 1:100 000 list Zenica Beograd. L 33–144 . – Institut za geologiju Sarajevo (1962– ŠUŠNJAR, M., J. BUKOVAC 1979, OGK SFRJ 1: 100 1967), Savezni geološki zavod Beograd. 000. Tumač za list Drvar L 33–129 . – Institut za 80 KATALOG SPOMENIKOV OPISI KATALOGA SPOMENIKOV Seznam kratic Vrstni red kataloga sledi prostorski delitvi iz Hrani: poglavja o makroskopski petrografski analizi. Najprej FMGGL: Franjevački muzej i galerija Gorica Livno so predstavljeni spomeniki iz severnega dela Bosne in FSV: Franjevački samostan i gimnazija Visoko Hercegovine, sledijo spomeniki iz severozahodnega, MiST: Muzej istočne Bosne Tuzla jugozahodnega, južnega, osrednjega in vzhodnega dela MSUK: Muzej Unsko- sansko kantona Bosne in Hercegovine. Nato so razvrščeni po ožjih pro- PVK: Park Varda Konjic storskih enotah, ki se vežejo na današnja naselja. Znotraj ZMBiH: Zemaljski muzej Bosne in Hercegovine enot so po tipoloških skupinah najprej obravnavane ZMT: Zavičajni muzej Travnik stele, nato pepelnice, pokrovi in ostalo. Posamezni spomenik je opredeljen s kataloško Mere: številko, sledijo podatki o najdišču, mestu hrambe d.: debelina in inventarni številki. Za spomenike, na katerih je dol.: dolžina bila opravljena makroskopska petrografska analiza, je pr. : premer naveden litotip kamnine, za ostale navajam podatke, š. : širina dostopne v objavah. v.: višina. Sledijo mere spomenika (neznani podatki so s. n. : brez podatka označeni s kratico s. n. ). Opis je oblikovan po eno- tnem sistemu z osnovno obliko spomenika na začetku in opisom okrasa v drugem delu. Sledijo tipološka opredelitev, datacija in prepis epigrafskih podatkov ter objave v spletnih digitalnih bazah in v literaturi (te po kronološkem zaporedju). Fotografije spomenikov so bile na novo posnete in digitalno obdelane. Samo pri spomenikih, ki niso bili dostopni, je bilo uporabljeno slikovno gradivo iz objav. 81 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE INDEKS NAJDIŠČ Bačevići: kat. št. 117, 118 Mihajlevići: kat. št. 174, 175 Borčani: kat. št. 88, 89, 90, 91, 97 Ostrožac: kat. št. 134 Bratunac: kat. št. 173 Otinovci: kat. št. 121 Brđani: kat. št. 127 Pazarić: kat. št. 141 Brekovica: kat. št. 5 Pljevlja: kat. št. 202, 203, 204, 205, 206 Breza: kat. št. 144, 145, 146, 147 Podastinje: kat. št. 148 Ćavkići: kat. št. 15, 16, 22, 25, 43, 44 Podcrkvina: kat. št. 172 Doboj: kat. št. 155 Priluka: kat. št. 64, 84 Doljani: kat. št. 17, 23 Pritoka: kat. št. 8, 12, 20, 31, 32, 33, 34, 39, 40 Donja Zgošča: kat. št. 154 Proboj: kat. št. 112 Drivuša: kat. št. 164 Radešine: kat. št. 124 Fakovići: kat. št. 181 Ribić: kat. št. 9, 10, 11, 18 Fazlić: kat. št. 168 Ripač: kat. št. 42 Glavice: kat. št. 192, 193 Rudo: kat. št. 194, 195 Golubić: kat. št. 3, 4, 6, 13, 19, 35, 36, 37, 38, 41 Sarajevo: kat. št. 143 Gornja Višnjica: kat. št. 151, 152, 153 Sase: kat. št. 176 Gornji Vakuf − Uskoplje: kat. št. 122 Sikirići: kat. št. 188 Gradina (Domavia): kat. št. 179 Šipovo: kat. št. 119 Greben: kat. št. 191 Skelani: kat. št. 180, 186, 187 Grkovci: kat. št. 50, 51 Smoljana: kat. št. 49 Gromiljak: kat. št. 150 Srebrenica: kat. št. 177 Hadžići: kat. št. 140 Štitarevo: kat. št. 190 Hardomilje: kat. št. 103, 104, 105, 106, 107, 109, 113, 114, 116 Stubo Vrelo: kat. št. 120 Homolje: kat. št. 125, 136, 137, 138, 139 Suhača: kat. št. 72, 73, 75 Humac: kat. št. 110, 115 Tegare: kat. št. 178, 182, 183, 184 Humačka Glavica: kat. št. 14, 24 Tomislavgrad: kat. št. 95 Isakovci: kat. št. 53, 54 Travnik: kat. št. 170 Janjići: kat. št. 159 Trbušće: kat. št. 196 Kablić Mali: kat. št. 70 Turbe: kat. št. 167 Karaula: kat. št. 86, 87, 92, 93, 94, 96, 98, 99, 100, 101, 102 Ustikolina: kat. št. 197 Kolovrat: kat. št. 207, 208 Varvara: kat. št. 123 Komini: kat. št. 198, 199, 200, 201 Vašarovine: kat. št. 55, 65, 66, 67, 81, 83 Konjic-Donje Selo: kat. št. 130 Vitez: kat. št. 166 Krnjeuša: kat. št. 45, 46, 47, 48 Vitina: kat. št. 108 Kuliješ: kat. št. 149 Voljevica: kat. št. 189 Kutac: kat. št. 111 Vrba: kat. št. 52 Letka: kat. št. 85 Založje: kat. št. 21, 26, 27, 28, 29, 30 Lisičići: kat. št. 126, 128, 129, 131, 132, 133, 135 Zenica-Bilimišće: kat. št. 156, 157, 158, 160, 163 Lištani: kat. št. 57, 58, 60, 61, 62, 63 Zenica: kat. št. 161, 162, 165 Livno: kat. št. 56, 59, 68, 69, 71, 74, 76, 77, 78, 79, 82 Zukići: kat. št. 169 Lukavica: kat. št. 142 Zvornik: kat. št. 171 Makljenovac: kat. št. 1, 2 Lokacija ni znana: kat. št. 7, 80, 185 82 KATALOG SPOMENIKOV Najdišča spomenikov (za kataloške številke k posameznim najdiščem glej indeks najdišč) 83 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE SEVERNA BOSNA IN HERCEGOVINA DOBOJ (1–2) 1. NAGROBNA STELA 2. NAGROBNA STELA Najdišče: Crkvina – Makljenovac Najdišče: Crkvina – Makljenovac Hrani: ZMBiH, inv. št. 166 Hrani: ZMBiH, inv. št. 73 Material: apnenec, litotip H Material: apnenec, litotip H Mere: v. 70 cm; š. 51 cm; d. 20 cm Mere: v. 140 cm; š. 61 cm; d. 18 cm Opis: Zgornji levi vogal in večji osrednji del napisnega Opis: Nagrobna stela ima po celotni dolžini odbit levi rob polja stele. Dvodelno strukturo stele nakazuje in spodnji desni vogal. Manjše poškodbe površine ostanek portretne niše nad zgornjim neokrašenim so vidne tudi na zgornjem robu. Po obliki gre za okvirjem napisnega polja. V njej so vidni sledovi enostavno profilirano ravno zaključeno stelo s pro- v reliefu upodobljenih naborkov oblačila portreti- filiranim trikotnim zatrepom, arhitravom in profi- ranca. C. Patsch je na odlomku prepoznal, da gre liranim napisnim poljem, ki ga od osnove (podija) za ostanek upodobitve osebe, ki v levi roki drži loči preklada. Arhitrav v celotni kompoziciji deluje svitek.303 V okvirju nad napisnim poljem je vrezana popolnoma samostojno, saj ga od zatrepa in okvirja nagrobna formula Dis Manibus. napisnega polja loči širok prazen medprostor in mu Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. daje vtis, da “plava” med strukturnimi elementi. Datacija: konec 2.–3. st. Akroterija sta obravnavana popolnoma dekora- Napis: D(is) M(anibus) / Septimio A [...] / veterano / tivno. Njuno obliko posnemajo štirje stilizirani listi an(nos) LII Titia /5 [m]arito pie[ntis] / [si]mo et v obliki črke S, izdelani v plitvem reliefu. V zatrepu si [bi... 304 je upodobljena rozeta v vencu. Na spodnjem delu Objava: lupa 23694; HD 58562; CIL III 14222 stele, na podiju, so v reliefu upodobljene tri plošče, (p. 2328,117); Patsch 1895b, 573–574, sl. 1; Patsch prva plošča pravokotne oblike je ožja od spodnjih 1897a, 226–227, sl. 103; Basler 1960, 81–82; dveh, ki se zaključita s trikotnim robom. Mesihović 2011, 643. Tipologija: stela tipa B1a Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / C(aius) Iulius Maxi/mus veter(anus) / coh(ortis) I Belg(arum) / 5 v(ivus) f(ecit) / sib(i) ed Avil(liae) / Amabili co/niugi su(a)e. Objava: lupa 23733; HD 43449; CIL III 8376b; CIL III 12750; AE 1890, 00105; AE 1893, 00132; Radimský 1892a, 191, sl. 3; Patsch 1914, 168, sl. 36; Basler 1960, 81; Mesihović 2011, 641–642; Paškvalin 2012, 100. << Kat. št. 1: Crkvina – Makljenovac (Risba po: Patsch 1895, 573, sl.1) 303 Patsch 1895b, 574. 304 Mesihović 2011, 643. 84 KATALOG SPOMENIKOV Kat. št. 2: Crkvina – Makljenovac 85 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE ZAHODNA BOSNA IN HERCEGOVINA BIHAĆ (3–44) 3. NAGROBNA STELA Najdišče: Golubić (glej sliko na prejšnji strani) Hrani: ZMBiH, inv. št. 256 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 200 cm; š. 67 cm; d. 17 cm Opis: Nagrobna stela je prelomljena na dva dela. Po obli- ki gre za enostavno profilirano ravno zaključeno nearhitektonsko stelo. Splošno oblikovno shemo sestavljata profilirani pravokotni polji. V večjem je napisno polje; v manjšem polju brez profilacije je v reliefu izdelan okras. Visoka osnova stele brez izdelanega vsadnika kaže na to, da je bila stela naj- verjetneje delno vkopana v tla. V zgornjem polju je upodobljen v reliefu izdelan motiv venca, ki obdaja vrtinčasto rozeto. V površino venca je vrezana vrsta manjših poševnih linij, ki želijo dati vencu vtis plastičnosti. Na vrhu venca je med okvirjem pra- vokotnega polja in zunanjim robom venca izrezan štirikotnik, v tega je vrezan križec, ki najverjetneje upodablja držalo, na katerega je obešen venec. V obeh zgornjih vogalih stele sta vrezani šestlistni rozeti v krogu. Pod obema je s tehniko vreza upo- dobljena po ena vrtinčasta rozeta. Med okvirjem zgornjega pravokotnega polja in napisnega polja je vrezan motiv treh koncentričnih polkrogov. Na podiju stele je vrezan motiv kladiva in klešč. Tipologija: stela tipa A1a Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Di (---) Anadri/an(norum) LXI[I] Gaius/Iulius Cer/tus amit(a)e/dignissi/m(a) e et nu/trici po/suit/h(ic) s(ita) e(st). Objava: lupa 23316; HD 56976; CIL III 10038 (p. 2169, 2328,16); Radimský 1893, 56; Patsch 1895b, 577–578; Alföldy 1965, 95; Alföldy 1969, 148; Bo- janovski 1988a, 310; Mesihović 2011, 407. Kat. št. 3: Golubić (glej opis na naslednji strani) 86 KATALOG SPOMENIKOV 4. NAGROBNA STELA Najdišče: Golubić Hrani: ZMBiH, inv. št. 246 Material: apnenec305 Mere: v. 190 cm; š. 67 cm; d. 21 cm Opis: Stela je v celoti ohranjena. Po obliki gre za enostav- no profilirano ravno zaključeno nearhitektonsko stelo. Shemo sestavljata pravokotni polji. V večjem je napisno polje. V manjšem je dekorativna kom- pozicija, sestavlja jo shematično prikazan zatrep, v katerem je vrisana šestlistna rozeta v krogu. Levo in desno od zatrepa sta vrisani po ena šestlistna rozeta v krogu. Okvir obeh polj je shematičen. Zgornje polje posnema obliko okvirja s profilacijo, spodnje obliko (pol)pilastrov. Ti strukturni elementi bi morda kazali na arhitektonsko oblikovno izhodišče, vendar je stela v svoji osnovi enostavna nearhitek- tonska stela. Stela nima oblikovanega vsadnika, kar bi pomenilo, da je bila vkopana v tla. Tipologija: stela tipa A1a Datacija: 3. st. Napis: D(is) M (anibus) / Aur(eli) / Ursi / an(norum) / LXXXV / 5 h(ic) s(itus) e(st). D(is) M(anibus) / Aur(eli) / Ursi / an(norum) LXXXV / h(ic) s(itus) e(st). Objava: HD 56986; CIL III 10037 = CIL III 10037, 2169 = CIL III 10037 (2328,16); Radimský 1893a, 56; Patsch 1895b, 579; Bojanovski 1988a, 311; Mesihović 2011, 375. 5. NAGROBNA STELA Najdišče: Brekovica Hrani: ZMBiH, inv. št. 96 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 152 cm; š. 63 cm; d. 18 cm Opis: Nagrobna stela ima po škodovan zgornji desni vogal. Po obliki gre za ravno zaključeno arhitek- tonsko stelo s profiliranim trikotnim zatrepom, arhitravom in pilastroma ob napisnem polju. Kat. št. 4: Golubić (Risba po: Patsch 1895, 579, sl. 9) Strukturni elementi so shematični. To je predvsem vidno pri zatrepu: oblika je definirana z vreza- nima linijama, ki posnemata obliko profiliranega okvirja. Podoben pristop je viden na pilastrih, kjer je oblika kapitela predstavljena z globokimi vrezi v obliki dveh črk V. Dekorativni elementi na steli so izdelani v tehniki vreza. Zatrep in levi zaklinek sta okrašena z enakim motivom šestlistne rozete v krogu. Nad rozeto v zatrepu sta vrezani vertikalni liniji, ki dajeta vtis, da rozeta “visi”. Na površini ovalno oblikovanih lističev obeh rozet se vidijo sledovi raz, ki bi, morda skupaj s sledovi vbodov v središču rozet, nakazovale na možnost izdelave okrasa s šablonami. Zanimiv okras, izdelan s teh- niko vreza, je viden na površini leve bočne stranice. 305 Paškvalin 2012, 97. 87 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Približno na sredini je upodobljena košuta ali jelen v(ictris) /5 p(iae) f(idelis) vi(v)us p(osuit) sib(i) / v gibanju z nazaj obrnjeno glavo. Desna bočna stran [— — —] a(?) et co[n]i(ugi) Ul(piae) Cris/pina(e) tovrstnih sledi nima. an(norum) LX / h(ic) s(ita) e(st). Tipologija: stela tipa B1b Objava: lupa 23736; HD 56469; CIL III 10036a (p. 1475); Datacija: 3. st. CIL III 13272; Hörmann 1890, 308; Patsch 1896b, Napis: D(is) M(anibus) / L(ucius) Lentidi(us) / 132; Čremošnik 1957a, 164; Bojanovski 1988a, 316; Saturnin(us) / vet(eranus) leg(ionis) p(rimae) Mesihović 2011, 433. Kat. št. 5: Brekovica 88 KATALOG SPOMENIKOV 6. NAGROBNA STELA Najdišče: Golubić Hrani: ZMBiH, inv. št. 421 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 77 cm; š. 83 cm; d. 15 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele. Po obliki gre za enostavno profilirano ravno zaključeno arhitek- tonsko stelo z arhitravom in polpilastroma ob napisnem polju. Polpilastra sta shematizirana in de- korativno obravnavana. Ker je večji del stele odbit, celotne oblikovne sheme ni bilo mogoče zanesljivo opredeliti. Bogata dekoracija, izdelana v tehniki vreza, zapolnjuje celoten prostor nad arhitravom. Vogala stele sta okrašena s petimi koncentričnimi polkrogi, ki slonijo na plošči ali arhitravu. Med vogalnimi koncentričnimi polkrogi potekata vzporedni pomožni liniji, med katerima so vri- sani trije polkrogi. Čez osrednji polkrog potekata Kat. št. 6: Golubić navpični liniji, na katerih “visi” motiv rozete. Nad arhitravom se ponovi motiv dveh vzporednih linij s štirimi polkrogi. Ob straneh sta vrisani šestlistni rozeti v dvojnem krogu. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: C(ais) Iulii(s) Celeri / [------ Objava: HD 58581/ HD 60210; CIL III 10039 (p. 2169, 2338,16) = ILJug I 217; Radimský 1893, 56; Patsch 1895b, 578, sl. 6; Mesihović 2011, 408. 7. NAGROBNA STELA Najdišče: okolica Bihaća Hrani: ZMBiH, inv. št. 416 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 111 cm; š. 83 cm; d. 33 cm Opis: Površina nagrobne stele je močno poškodovana. Ker je večji del stele odbit, celotne oblikovne sheme ni bilo mogoče zanesljivo opredeliti. Zagotovo lah- ko rečemo, da sodi v skupino ravno zaključenih stel. Splošno oblikovno shemo sestavljata plitva port- retna niša z dvojno arkado in pod njo umeščeno tridelno reliefno okrašeno polje. V portretni niši je na levi strani prikazana ženska z bujnimi lasmi. Detajli njenega obraza in oblačila niso več prepo- znavni. Ob njej je moški kratkih las. Oblečen je v tuniko dolgih rokavov z okroglim vratnim izrezom in plašč, ki ga na desnem ramenu zapenja fibula. V levi roki drži kratek meč ali svitek. V desni roki drži palico ( vitis), ki kaže, da gre najverjetneje za pripadnika vojske oziroma centuriona. Pod port- retno nišo je v centralnem tridelno zasnovanem polju upodobljen sedeči Silen, ki v rokah drži piščal ( syrinx). Desno polje je zgoraj zaključeno z noriško-panonsko voluto. V njej je prikazana oseba z iztegnjeno desno roko, v kateri drži kozarec, verjetno gre za upodobitev služabnika pri banketu. Kat. št. 7: Okolica Bihaća 89 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Levo polje je odbito. V zgornjem desnem vogalu okvirja portretne niše so vidni sledovi rastlinskega ornamenta in manjša niša z doprsjem. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Sergejevski 1948, 175–176, Tab. III, sl. 18, Paškvalin 2012, 125–126. 8. PEPELNICA Najdišče: Pritoka Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec, litotip A Mere: v. 49 cm; š. 40 cm; d. 10 cm Opis: Sprednja stran pepelnice z levo konzolo. Površina konzole je skoraj v celoti poškodovana. Po obliki sodi med pepelnice s tridelno vertikalno zasnovano sprednjo stranico s centralno ploščo in konzolama. Ohranjeni del površine razkriva, da sta bila leva konzola in zgornji rob okrašena z motivom pleteni- ne, izdelane v tehniki plitvega vreza. Na sprednji ploskvi pepelnice je prikazan vojak s kopjem v roki in čelado, na kateri je pritrjena široka perjanica. Tipologija: pepelnica tipa A1 Datacija: 1. st. pr. n. š.–1. st. Objava: Radimský 1893, 578, sl. 55; Sergejevski 1949– 1950, 47–48, št. 1; Busuladžić 2016a, 97, Tab. 5.1, 6. Kat. št. 8: Pritoka 9. PEPELNICA se prizor zaključi z obrisom predmeta, ki žal ni pre- Najdišče: Ribić poznaven. Centralni prizor vizualno poudarja okras, Hrani: ZMBiH, inv. št. 589 izdelan na obeh konzolah. Okrašeni so notranji rob, Material: apnenec, litotip A čelo in konkavni del površine. Čelni ploskvi konzol Mere: v. 52 cm; š. 97 cm; d. 101 cm krasi vrtinčasta rozeta v krogu (d). Na konkavnem Opis: Pepelnica ima tridelno vertikalno zasnovano spred- delu konzol je vrezan motiv dvotračne pletenine njo stranico s centralno ploščo in konzolama. Ti se v (d). Na notranji stani leve konzole sta prikazana loku spuščata proti dnu pepelnice in tvorita konka- ženska in otrok (b). Ženska je oblečena v dolgo krilo ven rob, viden v profilu bočnih stranic. V notranjost z naborki (nakazani s poševnimi linijami), zapeto z pepelnice sta bili izdolbeni pravokotni odprtini, ozkim pasom. V levi roki drži posodo z držajem, z namenjeni shranjevanju pepela. Odprtini imata desno drži otroka. Na notranji strani desne konzole izdelan plitev rob, ki je služil kot ležišče za tanko je upodobljen divji prašič, ki ima na plečih vrezan ploščo ali pokrov. Pepelnica je okrašena v tehniki štirikotnik, zapolnjen z vertikalnimi in valovitimi plitvega vreza, in sicer na vseh štirih zunanjih stra- linijami (c). Detajli delov telesa (smrček, oko, čekani, nicah in obeh notranjih robovih čelnega dela konzol. parklji, vzdignjen rep in ščetine na hrbtu) na divji Na sprednji strani pepelnice je vrezan centralni živali so v primerjavi z upodobitvijo ljudi veliko prizor (b). V njem je prikazana ženska (pokojnica, bolj natančno izdelani. Divji prašič je upodobljen boginja) z dvoročajno posodo v desni roki, sedi na v profilu tako, kot da se odmika od centralnega sedežu (stolu, prestolu) z naslonjalom. Pod njo je prizora (c); medtem ko je ženska z otrokom na levi upodobljena riba s hrbtnima in prsnima plavutma konzoli obrnjena proti centralnemu prizoru (b). Na ter razcepljeno repno plavutjo. Pred žensko stoji levi bočni stranici je v profilu upodobljenih pet žensk moški v bojni opremi. Na glavi ima čelado, obut je (f). Avtor si je pri prostorski organizaciji pomagal s v visoke škornje in v levi roki drži sulico, obrnjeno pomožnimi črtami, ki so vidne v pasu žensk in na s konico navzdol. Pod njegovim vratom je viden spodnjem robu krila oziroma linije nad nartom. detajl na oblačilu (morda fibula) v obliki zrcalno Prva ženska drži v desni roki dvoročajno posodo obrnjene črke S. Med njim in žensko je upodobljena (kantaros), z levo roko se drži ženske za seboj. Vse večja dvoročajna posoda kantaros. Na desni strani so oblečene v dolgo obleko z naborki. Zgornji del 90 KATALOG SPOMENIKOV a b c d e f g Kat. št. 9: Ribić: a − skrinja pepelnice; b − detalj na notranji strani leve bočne stranice, c − detajl na notranji strani desne bočne stranice, d − sprednja stran, e − zadnja stran, f − leva bočna stranica, g − desna bočna stranica. 91 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE obleke je sešit tako, da v celoti razkriva desno roko in rame. Linija kroja prek prsi poševno prehaja v krilo, ki se zapenja s širokim okrašenim pasom. Na glavi nosijo pokrivalo, ki se tesno prilega glavi. Na desni bočni stranici sta v profilu prikazana konjenika, ki v desni roki držita dolg in širok meč. Na konjih, ki jima sledi žrebe, so natančno prikazani detajli konjske opreme (psalije in uzda) ter pregrinjala na zadnjem delu hrbta (g). Na zadnji stranici pepelnice sta upodobljeni govedi, ki na hrbtu nosita ptici (krokarja). Ti imata navzdol spuščeno glavo; njuno perje je prikazano z vrisom dvojnih linij, ki potekajo prečno na telo (e). Ostanki rdeče barve, ki so vidni na likih žensk na levi bočni stranici, kažejo na to, da je imela pepelnica (vsaj delno) pobarvano površino. Tipologija: pepelnica tipa A1c Datacija: 1. st. pr. n. š.–1. st. Objava: Sergejevski 1936a, 214–218, sl. 2–9; Sergejev- ski 1948, 169–170, št. 2; Tab. II, sl. 1; Sergejevski 1949–1950, 51, Tab. III–IV, št. 4; Raunig 1974, Tab. 3, sl. 11; Paškvalin 2012, 349–350, kat. št. 1; Busuladžić 2016a, 97, Tab. 5.1, 5. 10. PEPELNICA Najdišče: Ribić Hrani: Pepelnica je izgubljena. Material: apnenec306 Mere: v. 50 cm; š. 60 cm; d. 60 cm Opis: Pepelnica je bila odkrita v prvotnem položaju, 90 cm pod površino skupaj s kamnitimi ploščami, ki so služile kot obloga za zaščito pepelnice.307 Razbita je na tri dele. Večje poškodbe so vidne na površini leve konzole in njenem zgornjem robu. Po obliki gre za pepelnico s tridelno vertikalno zasnovano sprednjo stranico s centralno ploščo in konzolama. Ob centralni plošči sta manjši notranji konzoli. Obe krasi motiv enotračne pletenine. Motiv dvojne pletenine krasi površino večjih konzol in spodnji rob centralne plošče z osrednjim motivom. Osrednji motiv prikazuje ženski, med katerima je postavljena visoka posoda na nogi. Kat. št. 10: Ribić (Foto: Sergejevski 1949–1950, 56, sl. 5) Ženska na levi strani ima dvignjeno desno roko, z levo se dotika manjše posode pred seboj. Njen obraz je prikazan v profilu, pri čemer je izrazito poudarjen nos, medtem ko so oči prikazane le z luknjico. Ženska na desni strani drži v desni roki Tipologija: pepelnica tipa A1b manjšo posodo, ki jo dviga visoko nad glavo. Ženski Datacija: 1. st. pr. n. š.–1. st. nosita dolgo krilo, detajli tega so nakazani z dvema Objava: Sergejevski 1939, 10, Tab. VII, sl. 8; Sergejevski navpičnima linijama, kar morda predstavlja širok 1949–1950, 56, sl. 5; Raunig 1974, Tab. 1, sl. 2; pas ali vezenino.308 Paškvalin 2012, 351, kat. št. 4. 306 Raunig 1974, 26. 307 Sergejevski 1949–1950, 56. 308 Sergejevski 1949–1950, 56. 92 KATALOG SPOMENIKOV 11. PEPELNICA Najdišče: Ribić Hrani: Pepelnica je izgubljena. Material: apnenec309 Mere: v. 58 cm; š. 84 cm; d. 12–20 cm Opis: Pepelnica je razbita na več delov. Poškodovana sta zgornji rob pepelnice in desna konzola. Poškodbe površine so vidne tudi na spodnjem robu. Po obliki gre za pepelnico s tridelno vertikalno zasnovano sprednjo stranico s centralno ploščo in konzolama. Pepelnico krasi motiv enotračne pletenine, izde- lan na površini leve konzole in zgornjem robu centralne plošče z osrednjim motivom. Desna konzola ni okrašena. Osrednji motiv v profilu prikazuje bojevnika z grebenasto ali grško-ilirsko Kat. št. 11: Ribić (Foto: Sergejevski 1949–1950, sl. 2, št. 3) čelado s perjanico.310 V desnici držita rog za pitje (riton). Pred njima je večji krater, ki ima s serijo koncentričnih krogov okrašen obod in ustje. Nad posodo je vrezan motiv koncentričnih krogov, od katerih je vidna samo spodnja polovica. Detajli oblačil so najbolje vidni na levem bojevniku, saj desnega v večji meri zakriva ovalen ščit, za katerega se zdi, da ima upodobljeno trakasto ščitno grbo. Levi bojevnik nosi srednje dolgo oblačilo zvončaste oblike brez rokavov, z resicami. Na boku so vrisani manjši krogi, ki morda predstavljajo našitke ali kovinske aplike. Pod kolenom levega vojaka je prikazana obutev ali pa so morda upodobljene knemide. Desni bojevnik prav tako nosi oblačilo z resicami.311 Tipologija: pepelnica tipa A1a Datacija: 1. st. pr. n. š.–1. st. Objava: Sergejevski 1936a, 213–214, sl. 1; Sergejevski 1949–1950, 50–51; Tab. I, sl. 2; Raunig 1974, Tab. 1, sl. 3; Paškvalin 2012, 350–351, kat. št. 3. 309 Raunig 1974, 26. 310 Sergejevski 1949–1950, 34. 311 Sergejevski 1949–1950, 50–51. 93 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 12. PEPELNICA Najdišče: Pritoka Hrani: Pepelnica je izgubljena. Material: apnenec312 Mere: v. 56 cm; š. 67 cm; d. 42 cm Opis: Pepelnica je oblikovana iz samo enega kamnitega bloka. Po obliki gre za pepelnico s tridelno ver- tikalno zasnovano sprednjo stranico s centralno ploščo in konzolama. Znotraj centralne ploskve je napisno polje, nad katerim je shematično pri- kazan profiliran trikoten zatrep. Konzoli se v loku spuščata proti dnu pepelnice in tvorita konkaven rob, viden v profilu bočnih stranic. V notranjosti pepelnice je izdolben prostor pravokotne oblike za shranjevanje pepela pokojnika. Dno pepelnice je postavljeno na nizko osnovo, ki se horizontalno povezuje s konzolama. Na sprednji stranici je na čelu obeh konzol motiv šestlistne rozete v dvojnem krogu. Pod njima je v globokem reliefu prikazana kača s trikotno glavo, ki se s telesom premika proti vrhu pepelnice. Risbi na bočnih stranicah sta izde- lani v tehniki vrezovanja, vendar zelo nenatančno v primerjavi z okrasom na sprednjem polju, kjer prevladujejo jasne geometrijske linije. Na levi bočni stranici je upodobljen človek, ki v rokah drži orodje s širokim rezilom na dolgem ročaju. Na desni bočni stranici je celotna površina prekrita z risbami. V sredini je upodobljena večja posoda (krater). Levo od posode je upodobljen človek, ki ima obe roki dvignjeni nad kraterjem. V levi roki drži riton, iz katerega vliva tekočino v krater. Desno od kraterja je vrisana vijugasta linija. Na podlagi primerjav scen na pepelnicah iz Ribića bi lahko sklepali, da gre morda za še eno upodobitev človeka. Upodobitev človeka, ki se sklanja proti Kat. št. 12: Pritoka (Foto: Sergejevski 1936a, 219–222) desni strani, je vidna tudi na zgornji levi strani plošče. Pred njim je risba v obliki črke A, kjer gre morda za upodobitev orodja (libele). Na desnem robu plošče je natančno vrezana oblika šestila. Nad njim je v zgornjem desnem kotu upodobljen pravokotnik. Glede na to, da sta upodobljena libela in šestilo, bi morda pravokotnik lahko razumeli kot upodobitev gradbenega materiala (kamnit blok ali lesena greda). Tipologija: pepelnica tipa A2a Datacija: 1. st. Napis: Ditius Sesteni/us Frontonis f(ilius) / an(norum) CV / h(ic) s(itus) e(st). Objava: HD 12608; ILJug I 245; Sergejevski 1936a, 219–222, sl. 11–14; Sergejevski 1949–1950, 57–59, Tab. VII, sl. 2; Raunig 1974, Tab. VI, sl. 12a–c; Boja- novski 1988a, 309; Mesihović 2011, 424; Paškvalin 2012, 351–352, kat. št. 5. 312 Raunig 1974, 26. 94 KATALOG SPOMENIKOV 13. PEPELNICA Najdišče: Golubić Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec313 Mere: v. 35 cm; š. 74 cm; d. 55 cm Opis: Pepelnica je razbita na dva dela. Ohranjena desna polovica kaže, da gre za pepelnico s tridelno verti- kalno zasnovano sprednjo stranico s centralno ploščo in konzolama. Znotraj centralne ploskve je umeščeno napisno polje, nad katerim je shematično prikazan trikoten zatrep. V notranjosti pepelnice je vdolbina pravokotne oblike, namenjena shranje- vanju pepela pokojnika. Pod poškodovanim čelom konzole so vidni sledovi okrasa v obliki dveh šestlistnih rozet v koncentričnem krogu. Tipologija: pepelnica tipa A2a Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Iuliae M(arci) f(iliae) Car(a)e anno[r]um XXV / Aelia Iu[sta?] ma/ter in[fel]ix / h(ic) [s(ita)] e(st). Objava: HD 24774; ILJug I 221 = ILJug I 224 = AE 1990, 0789; Čremošnik 1957a, 163, sl. 1 in 3; Raunig 1990, 653–661, sl. 2, 3; Paškvalin 2012, 353, kat. št. 9. Kat. št. 13: Golubić (Foto: Čremošnik 1957a, 163, sl. 1 in 3) 14. PEPELNICA Najdišče: Humačka Glavica Hrani: ZMBiH, inv. št. 1346 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 38 cm; š. 30 cm; d. 29 cm Opis: Spodnji levi rob pepelnice. Po obliki gre za pe- pelnico s tridelno zasnovo sprednje stranice, kjer sta centralno ploskev z napisnim poljem obdajali konzoli. Nizka osnova, na kateri je postavljena pe- pelnica, horizontalno povezuje konzoli in tvori stopničast rob na sprednji strani. Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 2.–3. st. Napis: [— — —Ae] l(i) / filio [pientiss(imo?)] / et si(bi) [posuit et] Titi [? — — —]. Objava: Patsch 1898, 349–350, sl. 28. Kat. št. 14: Humačka Glavica 313 Raunig 1990, 653. 95 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 15. PEPELNICA Najdišče: Ćavkići Hrani: ZMBiH, inv. št. 1333 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 24 cm; š. 29 cm; d. 12 cm Opis: Odlomek sprednjega levega dela centralne plošče pepelnice. Na odlomku je viden shematično pri- kazan trikoten zatrep s profiliranim okvirjem, pod katerim je napisno polje. Plitvo vrezan okras s sledovi vbodov v krogih in polkrogih kaže na to, da je izdelan s šestilom. V sredini zatrepa je motiv v obliki treh koncentričnih krogov, ki ima na levi strani vrezane tri polkroge. V levem zaklinku se motiv treh koncentričnih krogov ponovi. Motiv dveh koncentričnih krogov se pojavi tudi v ozkem pasu, ki poteka po celotnem levem robu odlomka. Oba kroga povezuje tanka linija, Kat. št. 15: Ćavkići ki se dotika levega roba zunanje krožnice zgornje rozete in v rahlem kotu povezuje desni rob zunanje krožnice spodnje rozete. Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is)[M(anibus) / Secu [nd... Objava: HD 58860; CIL III 14331; Patsch 1895b, 579, sl. 8; Mesihović 2011, 437; Paškvalin 2012, 354, kat. št. 14; Busuladžić 2016a, 102, Tab. 10.1, 3. 16. PEPELNICA Najdišče: Ćavkići Hrani: ZMBiH, inv. št. 1338 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 15 cm; š. 30 cm; d. 10 cm Opis: Odlomek sprednjega levega dela pepelnice. Shematično je prikazan trikoten zatrep s profi- liranim okvirjem, pod katerim je napisno polje. Okras je izdelan v tehniki plitvega vreza. V zatrepu in levem zaklinku sta vrezani vrtinčasti rozeti. Na levem robu odlomka je delno viden motiv treh koncentričnih krogov. Kat. št. 16: Ćavkići Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) Objava: Patsch 1898, 353–354, sl. 32; Patsch 1900c, 51, sl. 33; Paškvalin 2012, 354–355, kat. št. 15; Busuladžić 2016a, 102, Tab. 10.1, 4. 96 KATALOG SPOMENIKOV Kat. št. 17: Doljani: zgoraj pogled na skrinjo od zgoraj, v sredini sprednja in leva stranica, spodaj desna stranica. 17. PEPELNICA zasnovano sprednjo stranico s centralno ploščo in Najdišče: Doljani konzolama. V notranjosti je vdolbina pravokotne Hrani: ZMBiH, inv. št. 249 oblike, ki preide v polkrožno obliko z odprtino na Material: apnenec, litotip A dnu.314 Na centralni plošči sta upodobljena arhitek- Mere: v. 55 cm; š. 72 cm; d. 71 cm Opis: Pepelnica je oblikovana iz enega samega pravokot- 314 Oblika odprtine kaže na to, da spomenik morda nega kamnitega bloka. Čeli konzol sta poškodovani. ni služil za shranjevanje pepela pokojnika, ampak je bil Po obliki gre za pepelnico s tridelno vertikalno postavljen na grobu kot daritvena posoda, skozi katero so darovali tekočino (Sergejevski 1949–1950, 61). 97 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE tonska elementa. Zgoraj je shematično prikazan trikoten zatrep s profiliranim okvirjem. Pod njim je v reliefu izdelan polsteber z visoko bazo in stili- ziranim kapitelom, ki stoji na nizko izdelani osnovi. Pepelnica je okrašena na sprednji in levi bočni strani. Desna in zadnja stranica sta brez okrasa. Na sprednji strani trikoten zatrep krasi šestlistna rozeta v dveh koncentričnih krogih, na levi in desni strani ima vrisan po en dvojni polkrog. Telo polstebra je okrašeno s poševnimi linijami (kanelurami), ki na zgornji polovici potekajo od leve proti desni, v spodnji polovici od desne proti levi. Konzoli krasijo po tri rozete v dvojnem krogu. Te povezuje tanka vrezana linija, ki se dotika desnega roba zunanje krožnice zgornje rozete in v rahlem kotu povezuje levi rob zunanje krožnice spodnje rozete. Na levi bočni stranici pepelnice je stilizirano prikazan motiv lovorovega venca, v njem je upodobljena šestlistna rozeta v dvojnem krogu. Desno od venca je posoda polkrožne oblike, iz katere raste rastlina. Tipologija: pepelnica tipa A2b Datacija: 3. st. Napis: D(is) Man(ibus) / Aur(e)l(ia) / Cl(e)mae(n)/tin(a) (!) an(norum) / XL Sicu / filius. Objava: lupa 23940; HD 33283; CIL III 14015 (p. 2328,16; 2328,172); IlJug 228; Kovačević, Patsch 1895, 233-235; Kovačević, Patsch 1897, 340−344, sl. 4−6.; Sergejevski 1949–1950, 60–62, sl. 7; Bojanovski 1988a, 311; Mesihović 2011, 413; Paškvalin 2012, 352–353, kat. št. 8; Busuladžić 2016a, 97, Tab. 5.1, 4. 18. PEPELNICA Najdišče: Ribić Hrani: ZMBiH, inv. št. 1827 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 42 cm; š. 25 cm; d. 78 cm Opis: Sprednja stran pepelnice s tridelno vertikalno zasnovano sprednjo stranico, s centralno ploščo in konzolama ter izdelano nizko osnovo. Zgornji rob pepelnice in čeli konzol so odbiti v celoti. Znotraj centralne ploskve sta na nizkem podiju upodob- ljena polstebra z visoko bazo, ki uokvirjata napisno polje. Okras na konzolah je izdelan s tehniko plitvega vreza. Na desni konzoli je upodobljena trilistna rozeta v krogu. Na levi konzoli je zgoraj ohranjen motiv polmeseca, krajca sta obrnjena Kat. št. 18: Ribić proti napisnemu polju. Pod njim je vrisan motiv trilistne rozete v krogu. V napisnem polju so glo- boko vrezane dvojne pomožne linije, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. Tipologija: pepelnica tipa A2c Objava: lupa 23345; HD 58286; CIL III 15081 = ILJug Datacija: druga polovica 1. st. I, 246; Patsch 1898, 354–355, sl. 34; Sergejevski Napis: Sene/ca Ses(tenius?) / Rus(tici) fil(ius) / an(norum) 1949–1950, 62–63, sl. 8; Bojanovski 1988a, 309; XXXXV / h(ic) s(itus) e(st). Mesihović 2011, 425; Paškvalin 2012, 352, kat. št. 6; Busuladžić 2016a, 99, Tab. 7.1, 3. 98 KATALOG SPOMENIKOV 19. PEPELNICA Najdišče: Golubić Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec315 Mere: v. 40 cm; š. 70 cm; d. 75 cm Opis: Desna polovica pepelnice ima izdelano vdolbino pravokotne oblike za shranjevanje pepela pokojni- kov. Po obliki gre za pepelnico s tridelno vertikalno zasnovano sprednjo stranico, s centralno ploščo in konzolama ter izdelano nizko osnovo. V osrednjem polju med konzolama je shematično prikazan trikoten zatrep, pod njim je nekoliko poglobljeno napisno polje, ki ga uokvirja polsteber z izdelanim kvadratnim kapitelom in bazo.316 Tipologija: pepelnica tipa A2c Datacija: 2. st. Napis: [---] PHO/ [---] AEV / [--- an] n(o-) L(?)XXV / [h(ic) s(it-)] e(st). Objava: HD 33274; ILJug I 223; Čremošnik 1957a, 163, sl. 1; Raunig 1974, Tab. VII, sl. 15; Mesihović 2011, 383; Paškvalin 2012, 353, kat. št. 10. 20. PEPELNICA Kat. št. 19: Golubić (Risba po: Čremošnik 1957a, 164, sl. 1) Najdišče: Pritoka Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec317 Mere: v. 48 cm; š. 39 cm; d. 39 cm Opis: Desni zgornji vogal pepelnice s čelnim delom kon- zole. Po obliki gre za pepelnico s tridelno vertikalno zasnovano sprednjo stranico s centralno ploščo in konzolama. V osrednjem polju med konzolama je shematično prikazan trikoten zatrep, pod njim je nekoliko poglobljeno napisno polje, ki ga uokvirja polsteber z valjastim kapitelom. V zatrepu so vidni sledovi okrasa v obliki dveh krožnic. Čelo konzole je okrašeno z motivom vrezane šestlistne rozete v dvojnem krogu. Pod njo je vrezan okras v obliki polmeseca, ki ima navzgor obrnjena krajca. Na spodnjem delu konzole je z dvojnim vrezom izde- lan pravokoten okvir.318 Tipologija: pepelnica tipa A2c Datacija: 1.–2. st. Objava: Sergejevski 1936a, 222, Abb. 15; Sergejevski 1949–1950, 63, Tab. XII, sl. 1; Paškvalin 2012, 352, kat. št. 7; Raunig 1974, Tab. VI, sl. 23. Kat. št. 20: Pritoka (Risba po: Raunig 1974, tab. VI, sl. 23) 315 Raunig 1974, 26. 316 Čremošnik 1957, 164. 317 Raunig 1974, 26. 318 Raunig 1974, 40–41. 99 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 21. PEPELNICA Najdišče: Založje Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec319 Mere: v. 85 cm; š. 90 cm; d. 90 cm Opis: Pepelnica je oblikovana iz enega kamnitega bloka. Zgornji rob leve in desne konzole je odbit. Večje poškodbe so vidne tudi na desni bočni stranici pepelnice. Zgoraj je vsekana poglobitev za pepel pokojnika brez izdelanega ležišča za pokrov. Po obliki gre za pepelnico s tridelno vertikalno zasnovano sprednjo stranico s centralno ploščo in konzolama. Konzoli pepelnic sta v tem primeru prikazani kot polpilastra, med katerima je v re- Kat. št. 21: Založje (Foto: Raunig 2001, 228) liefu upodobljena fasada templja. Sestavljata jo polstebra z izdelano bazo in kapitelom, ki nosita arhitrav z dentikularnim vencem. Nad arhitravom je shematično prikazan polkrožno oblikovan zatrep z izdelano profilacijo. Med polstebra je umeščeno napisno polje. Konzoli sta okrašeni z vrezanim motivom šest- listnih rozet. Na levi konzoli je delno ohranjena šestlistna rozeta v koncentričnem krogu, pod kate- ro sta druga nad drugo vrezani šestlistni vrtinčasti rozeti v krogu. Tanka linija povezuje notranji rob zgornje rozete in zunanji rob spodnje rozete. De- korativna kompozicija se ponovi na desni konzoli, na dnu ima dodano manjšo vrtinčasto rozeto. Na levi bočni stranici je prikazan motiv lova na mer- jasca. Lovec, oborožen z dolgo sulico, in trije psi napadajo merjasca. Ob lovcu stoji ženska, ki desno roko polaga na njegovo ramo. Ozadje celotnega prizora je poglobljeno, nad glavo lovca in ženske se polkrožno zaključuje in tako daje prostorski vtis. Na desni bočni stranici je v tehniki vreza upodo- bljena velika dvoročajna posoda. Zadnja stranica pepelnice ni okrašena.320 Tipologija: pepelnica tipa A2d Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) Aur(elio) Felicio Ages Prisciani an(norum) LXX ET Iernvarie compare ( ali coniugi) pari/an(norum) LX Vivi sibi posuerunt. Objava: Raunig 2001, 213–230. Kat. št. 22: Ćavkići 22. PEPELNICA Najdišče: Ćavkići V sredini zatrepa je vrezan geometrijski okras v Hrani: ZMBiH, inv. št. 1337 obliki rozete v koncentričnem krogu. Material: apnenec, litotip A Tipologija: pepelnica tipa A2 Mere: v. 20 cm; š. 22 cm; d. 9 cm Datacija: 1.–2. st. Opis: Del pepelnice z napisnim poljem. Na odlomku je Napis: Vend[es) ali Vend[o) viden shematično prikazan trikoten zatrep s pro- Objava: lupa 23782; Patsch 1898, 352, sl. 31; Patsch filiranim okvirjem, pod katerim je napisno polje. 1900c, 51, sl. 32; Paškvalin 2012, 354, kat. št. 13, Busuladžić 2016a, 102, Tab. 10.1, 2. 319 Raunig 2001, 213. 320 Raunig 2001, 214–219. 100 KATALOG SPOMENIKOV 23. PEPELNICA Najdišče: Doljani Hrani: ZMBiH, inv. št. 1322 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 38 cm; š. 16 cm; d. 12 cm Opis: Odlomek spomenika z delno ohranjenim napisnim poljem, ki je najverjetneje pripadal pepelnici. V napisnem polju so vrezane pomožne linije, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisnih vrstic. Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 1.–2. st. Napis: D(is) [M(anibus)] / Urs [---] / posu [---]. Objava: lupa 23799; HD 59927; CIL III 14017 (p. 2328,16; 2328,172); Kovačević, Patsch 1895, 233, sl. 2; Ko-vačević, Patsch 1897, 341, sl. 2. >> Kat. št. 23: Doljani 24. PEPELNICA Najdišče: Humačka Glavica Hrani: ZMBiH, inv. št. 1318 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 20 cm; š. 11 cm; d. 13 cm Opis: Čelo konzole pepelnice z vrezanim okrasom šestlistne rozete v dvojnem krogu. Pod njo je viden stopničast rob, ki je ločeval čelo in telo konzole. Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 1.–3. st. Objava: Raunig 1974, Tab. VI, sl. 24. >> Kat. št. 24: Humačka Glavica 25. PEPELNICA Najdišče: Ćavkići Hrani: ZMBiH, inv. št. 1501 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 16 cm; š. 13 cm; d. 5 cm Opis: Odlomek čela pepelnice in del telesa konzole. Čelo konzole je okrašeno z vrezano šestlistno rozeto v dvojnem krogu. Na ohranjenem delu telesa konzole je viden vrezan zgornji rob pravokotnega okvirja. Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 1.–3. st. Objava: Sergejevski 1949–1950, 63–64, št. 13, Tab. XII, Sl. 2. >> Kat. št. 25: Ćavkići 101 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 26. PEPELNICA Najdišče: Založje Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec321 Mere: v. 25 cm; š. 13 cm; d. 22 cm Opis: Odlomek čela pepelnice in zgornji del telesa konzole, med katerima je rahel pregib. Čelo kon- zole je okrašeno s tremi koncentričnimi krogi. Na telesu v spodnjem delu konzole je vrezan pravo- koten okvir, ki uokvirja motiv vrtinčaste rozete v koncentričnem krogu. Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 1.–3. st. Objava: Raunig 1974, Tab. VI, sl. 26. >> Kat. št. 26: Založje (Foto: Raunig 1974, tab. VI, sl. 26) 27. PEPELNICA Najdišče: Založje Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec322 Mere: v. 24 cm; š. 11 cm; d. 26 cm Opis: Odlomek čela pepelnice in zgornji del telesa kon- zole, med katerima je rahel pregib. Čelo konzole je okrašeno z motivom šestlistne rozete v krogu, pod njo so vrisani trije koncentrični krogi. Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 1.–3. st. Objava: Raunig 1974, Tab. VI, sl. 27. >> Kat. št. 27: Založje (Foto: Raunig 1974, tab. V, sl. 27) 28. PEPELNICA Najdišče: Založje Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec323 Mere: v. s. n. cm; š. s. n. cm; d. s. n. cm Opis: Odlomek čela pepelnice in zgornji del telesa konzole, ločuje ju stopničast prehod. Čelo konzole je okrašeno s šestlistno rozeto v dvojnem krogu. Na spodnjem delu konzole je vrezan pravokoten okvir, v katerem je motiv dveh vrtinčastih rozet. Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 1.–3. st. Objava: Raunig 1974, Tab. VI, sl. 29. >> Kat. št. 28: Založje (Foto: Raunig 1974, tab. VI, sl. 29) 321 Raunig 1974, 26. 322 Raunig 1974, 26. 323 Raunig 1974, 26. 102 KATALOG SPOMENIKOV 29. PEPELNICA Najdišče: Založje Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec324 Mere: v. 34 cm; š. 12 cm; d. 27 cm Opis: Odlomek čela pepelnice in zgornji del telesa kon- zole, ločuje ju stopničast prehod. Čelo konzole je okrašeno s šestlistno rozeto v dvojnem krogu. Na spodnjem delu konzole je vrezan pravokoten okvir. Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 1.–3. st. Objava: Raunig 1974, Tab. VI, sl. 30. >> Kat. št. 29: Založje (Foto: Raunig 1974, tab. VI, sl. 30) 30. PEPELNICA Najdišče: Založje Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec325 Mere: v. 23 cm; š. 13 cm; d. 11 cm Opis: Del telesa konzole z okrasom dveh vrtinčastih rozet. Tipologija: pepelnica tipa A2 Datacija: 1.–3. st. Objava: Raunig 1974, Tab. VI, sl. 31. 31. NAGROBNIK V OBLIKI POKROVA Najdišče: Pritoka Hrani: ZMBiH, inv. št. 1345 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 20 cm; š. 56 cm; d. 57 cm Opis: Desna polovica nagrobnika v obliki pokrova. Večje poškodbe površine so vidne tudi na spodnjem robu in desni bočni stranici. Spomenik sodi med Kat. št. 30: Založje (Foto: Raunig 1974, tab. VI, sl. 31) slemenaste pokrove brez izdelanih akroterijev. Na sprednji strani je v trikotnem zatrepu napisno polje z izdelanimi pomožnimi linijami, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. V sredini in desnem vogalu zatrepa je vrezan motiv šestlistne rozete v dvojnem krogu. Tipologija: pokrov tipa A Datacija: 1. st. ali prva polovica 2. st. Napis: [---]us Den/ [--- ann(orum)] XC h(ic) e(st) s(itus). Objava: lupa 23773; HD 58256; CIL III 13279 (p. 2328,16); Kovačević, Mirković 1890, 333; Radimský 1893, 578, sl. 54; Mesihović 2011, 436; Raunig 2007, 105; Paškvalin 2012, 355–356, kat. št. 19; Busuladžić 2016a, 100, Tab. 8.1, 8. Kat. št. 31: Pritoka 324 Raunig 1974, 26. 325 Raunig 1974, 26. 103 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 32. NAGROBNIK V OBLIKI POKROVA Najdišče: Pritoka Hrani: ZMBiH, inv. št. 1445 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 15 cm; š. 47 cm; d. 55 cm Opis: Po obliki gre za slemenast pokrov brez izdelanih akroterijev. Na sprednji stranici je shematično prikazan trikoten zatrep, pod katerim je napisno polje. Notranjost trikotnega zatrepa krasi vrezana Kat. št. 32: Pritoka šestlistna rozeta v dveh koncentričnih krogih. Tipologija: pokrov tipa A Datacija: 1.–2. st. Napis: Lic(aia) Dena an(norum) L H(ic) S(ita) E(st). Objava: Radimský 1893, 578; Paškvalin 2012, 356, kat. št. 21; Busuladžić 2016a, 100, Tab. 8.1, 6. 33. NAGROBNIK V OBLIKI POKROVA Najdišče: Pritoka Hrani: ZMBiH, inv. št. 1446 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 14 cm; š. 54 cm; d. 60 cm Opis: Po obliki gre za slemenast pokrov brez izdelanih akroterijev. Na sprednji strani je v trikotnem za- trepu napisno polje z izdelanimi pomožnimi lini- jami, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. Tipologija: pokrov tipa A Datacija: 1.–2. st. Napis: (a)nn(orum) (a)nn (is ali os)? XX di(es).../Andi(d) issm...? Objava: Radimský 1893, 90–91, sl. 48; Paškvalin 2012, 357, kat. št. 27; Busuladžić 2016a, 104, Tab. 12.1, 1. Kat. št. 33: Pritoka 34. NAGROBNIK V OBLIKI POKROVA Najdišče: Pritoka Hrani: ZMBiH, inv. št. 1343 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 15 cm; š. 46 cm; d. 48 cm Opis: Po obliki gre za slemenast pokrov brez izdelanih akroterijev. Na sprednji strani je v trikotnem zatrepu napisno polje z izdelanimi pomožnimi linijami, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. Nad napisom je shematično vrezan motiv rozete v krogu. Spomenik je pokrival žgani grob. Tipologija: pokrov tipa A Datacija: 1.–2. st. Napis: [---?] S(?)lator Oep(li) filius an(norum) X. Objava: lupa 23760; HD 58941/ HD 59920; CIL III 13275 (p. 2274); Radimský 1893, 88, sl. 46; Patsch 1894b, Kat. št. 34: Pritoka 354–355; Bojanovski 1988a, 308; Mesihović 2011, 410; Paškvalin 2012, 356, kat. št. 20; Busuladžić 2016a, 100, Tab. 8.1, 7. 104 KATALOG SPOMENIKOV 35. NAGROBNIK V OBLIKI POKROVA Najdišče: Golubić Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec326 Mere: v. 18 cm; š. 79 cm; d. 89 cm Opis: Po obliki gre za slemenast pokrov brez izdelanih akroterijev. Na sprednji strani je v trikotnem zatrepu napisno polje z izdelanimi pomožnimi linijami, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. Sprednja stranica je okrašena z vrezanimi tremi rozetami znotraj koncentričnih krogov.327 Tipologija: pokrov tipa A Kat. št. 35: Golubić (Risba po: Raunig 2007, tab. 2, sl. 2) Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Privato servo h(ic) s(itus) e(st). Objava: HD 33974; ILJug III 1671; Sergejevski 1940, 135, sl. 1; Bojanovski 1988a, 316; Mesihović 2011, 386; Paškvalin 2012, 356, kat. št. 23. 36. NAGROBNIK V OBLIKI POKROVA Najdišče: Golubić Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec328 Mere: v. 20 cm; š. 68 cm; d. 91 cm Opis: Po obliki gre za slemenast pokrov brez izdelanih akroterijev. Na sprednji strani je v trikotnem zatre- pu napisno polje z izdelanimi pomožnimi linijami, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. 329 Tipologija: pokrov tipa A Datacija: 2.–3. st. D(is) M(anibus) / Ven(eto) Diti an(norum) XXV. Objava: HD 33977; ILJug III 1674; Sergejevski 1940, Kat. št. 36: Golubić (Risba po: Raunig 2007, tab. 2, sl. 3) 135, sl. 2; Raunig 2007, 108; Mesihović 2011, 388; Paškvalin 2012, 357, kat. št. 28. 37. NAGROBNIK V OBLIKI POKROVA Najdišče: Golubić Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec330 Mere: v. 30 cm; š. 60 cm; d. 140 cm Opis: Po obliki gre za slemenast pokrov brez izdelanih akroterijev. Na sprednji strani je v trikotnem zatre- pu napisno polje. Večji del zatrepa zavzema vrezan motiv venca, v katerem sta vrisana koncentrična kroga.331 Tipologija: pokrov tipa A Datacija: 3. st. Napis: [D(is)] / M(anibus) / Aur(eliae)(?) an(norum) XXX / [S]ecunda[e] // co[ni]u/gi piae p(osuit). 326 Raunig 2007, 97. Kat. št. 37: Golubić (Risba po: Raunig 2007, tab. 2, sl. 6) 327 Raunig 2007, 108. 328 Raunig 2007, 97. 329 Raunig 2007, 108. 330 Raunig 2007, 97. 331 Čremošnik 1957a, 164–165. 105 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Objava: HD 33265; ILJug I 219 = ILJug I 220; Sergejevski 1951, 303–304, sl. 4; Čremošnik 1957a, 164–165, sl. 3; Bojanovski 1988a, 311; Raunig 2007, 110; Paškvalin 2012, 355–356, kat. št. 22. 38. NAGROBNIK V OBLIKI POKROVA Najdišče: Golubić Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec332 Mere: v. 25 cm; š. 41 cm; d. 68 cm Opis: Levi spodnji vogal pokrova je odbit. Po obliki gre za slemenast pokrov z nekoliko vzdignjenim grebe- nom brez izdelanih akroterijev. Na sprednji strani je v trikotnem zatrepu napisno polje z izdelanimi pomožnimi linijami, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. Tipologija: pokrov tipa A Datacija: 1. st. ali prva polovica 2. st. Napis: Seneca / [---] SCREIB an(norum) XXV. Objava: HD 63646; AE 2007, 1116; Raunig 2007, 110. Kat. št. 38: Golubić (Risba po: Raunig 2007, 122, tab. 2, sl. 8) 39. OKROGLA PLOŠČA Najdišče: Pritoka Hrani: ZMBiH, inv. št. 408 Material: apnenec, litotip A Mere: d. 12 cm; pr. 171 cm Opis: Odlomka plošče okrogle oblike. Verjetno gre za pokrov pepelnice. Na obodu plošče sta s tehniko vreza izdelana motiv delfina in napis. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1.–2. st. Napis: IuliaE(?) [--- Iu?]li Nigri uxorI(?) I(?) [---]. Objava: HD 58255; CIL III 13274 = CIL III 13342,8; Kovačević, Mirković 1890, 333; Radimský 1893, 577; Patsch 1894b, 354, sl. 18; Patsch 1896a, 259, sl. 25; Mesihović 2011, 435. Kat. št. 39: Pritoka 40. ODLOMEK ZATREPA EDIKULE Najdišče: Pritoka Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec, litotip A Mere: v. 38,5 cm; š. 77 cm; d. 27 cm Opis: Desna polovica zatrepa je pripadala večjemu nagrobnemu spomeniku, verjetno edikuli. Večje poškodbe površine so vidne na sprednji strani in spodnjem robu. V sredini zatrepa je v reliefu prika- zana glava Meduze z bujnimi, na prečko počesanimi lasmi. Meduza ima ovalen, skoraj okrogel obraz z neizrazitimi ličnicami, nos je širok, nosni greben ostro prehaja v izrazit nadočesni lok, pod katerim so upodobljene velike mandljasto oblikovane oči. Zenici nista izdelani. Usta so majhna in neizrazito Kat. št. 40: Pritoka 332 Raunig 2007, 97. 106 KATALOG SPOMENIKOV oblikovana. Okrogel obraz obkrožajo bujni valoviti nazaj počesani lasje, ki so razdeljeni na čelu in se v nizih kratkih pramenov spuščajo od vrha glave do dna brade. Pod brado se v vozel prepletata kači, od katerih je na desni strani viden le ostanek kačjega repa. Na vrhu glave sta vidni Meduzini krili. Iz starejših objav izhaja, da je v desnem vogalu zatrepa v reliefu bila upodobljena – danes komaj vidna – ptica, obrnjena z glavo proti Meduzi. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Sergejevski 1939, 10, št. 8; Tab. V, sl. 6; Paškvalin 2012, 472. 41. PRAVOKOTNA PLOŠČA Z RELIEFNO UPODO- BITVIJO Najdišče: Golubić Hrani: ZMBiH, inv. št. 50 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 170 cm; š. 50 cm; d. 15 cm Opis: Plošča je verjetno pripadala delu edikule. Desni rob plošče je v celoti odbit. Poškodbe so vidne tudi na njenem spodnjem robu. Polje s profiliranim okvirjem zapolnjuje reliefna upodobitev z močno poškodovano površino, kar otežuje njeno interpre- tacijo. Kljub temu lahko prepoznamo satira, ki stoji na ozki prekladi. Na njegovi desni strani je veja, ki se razrašča iz dvoročajne posode (kantarosa). Zdi se, da ob kantarosu stojita krilata genija, ki z roko segata v posodo. Desni genij je skoraj v celoti odbit. Kantaros in genija so upodobljeni na ozkem, stopničasto oblikovanem pravokotnem podstavku. Kat. št. 41: Golubić Zunanji rob okvirja plošče je reliefno okrašen z rastlinskim motivom. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Radimský 1893, 54, sl. 36. 42. TRIJE TORDIRANI STEBRIČKI Najdišče: Ripač Hrani: ZMBiH, inv. št. 195 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 53 cm; š. 15 cm Opis: Trije manjši stebrički s tordirano površino in sti- liziranim kapitelom. Na spodnji strani baze stebra je oblikovan manjši polkrožni čep. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1.–3. st. Objava: neobjavljeno >> Kat. št. 42: Ripač 107 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 43. NAGROBNA PLOŠČA Najdišče: Čavkići Hrani: ZMBiH, inv. št. 1321 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 15 cm; š. 30 cm; d. 10 cm Opis: Odlomek nagrobne plošče z delno ohranjenim napisnim poljem. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1.–3. st. Napis: ------] / IIV S / SIETIS / h(ic) s(it--) [e(st)]. Objava: lupa 23778; HD 59922; CIL III 13280; Radimský Kat. št. 43: Čavkići 1893, 53, sl. 32. 44. NAGROBNA PLOŠČA Najdišče: Čavkići Hrani: ZMBiH, inv. št. 1320 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 15 cm; š. 15 cm; d. 12 cm Opis: Odlomek nagrobne plošče z delno ohranjenim napisnim poljem. V njem so vidne pomožne linije, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1.–3. st Napis: ------] ANE [---?] / [--- Fabi?] a Luc [a? ---?] / [--- leg(ionis) IIII] F(laviae) f(elicis) [------. Objava: lupa 23781; HD 58874; CIL III 14329; Patsch 1895b, 579, sl. 9. Kat. št. 44: Čavkići 108 KATALOG SPOMENIKOV BOSANSKI PETROVAC (45−49) 45. NAGROBNA STELA Najdišče: Krnjeuša Hrani: ZMBiH, inv. št. 205 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 134 cm; š. 64 cm; d. 12 cm Opis: Zgornji desni del nagrobne stele. Po obliki gre za nearhitektonsko ravno zaključeno stelo z napisnim poljem. To ima profiliran okvir, ki se zgoraj zaključi z dvojno polkrožno nišo. Centralni motiv dvojnega venca s šestlistno rozeto zavzema prostor med zgornjim robom stele in okvirjem napisnega polja. Ponazarjanje plastične napetosti površine vencev je bilo doseženo z gostim vrezovanjem poševnih linij v površino obeh venčnih obročev. Z zunanjega roba večjega venca “visita” srčasto oblikovan list s pecljem in polmesec. Motiv manjše šestlistne rozete v vencu se ponovi v desnem vogalu stele. Goste poševne linije, ki ponazarjajo plastičnost, potekajo v nasprotni smeri urnega kazalca tako kot na os- rednjem vencu. Z desnega roba visita srčasta lista na pecljih. Pod manjšo rozeto je upodobljen pred- met, ki spominja na glasbeni inštrument s šestimi strunami (morda gre za liro). Vzdolž napisnega polja je vrezan motiv smrekovih vejic. S pomožne vrezane vodoravne linije ob zgornjem robu visi girlanda z okrasom v obliki visečih srčastih listov. Najverjetneje celotna kompozicija posnema obliko girlande, ki krasi zgornji rob stele. Na srčasto obli- kovanih listih na pecljih, ki krasijo girlando, so ohranjeni sledovi rdeče barve. V napisnem polju so vidne pomožne linije, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. Tipologija: stela tipa A2a Datacija: 3. st. Napis: [D (is)] M(anibus) / [Ulp]ia/ (?) Urs/[ina]infe/[lic] issim[o] / 5 [f]ilio Ur[si]no an(norum) VII / [be]ne m[e]ren[ti]. Kat. št. 45: Krnjeuša Objava: lupa 23767; HD 8431; CIL III 14974; Patsch 1900b, 175, sl. 6; Patsch 1902b, 106–107, sl. 44; Bojanovski 1988a, 259; Mesihović 2011, 452. 109 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 46. NAGROBNA STELA Najdišče: Krnjeuša (glej sliko na sosednji strani) Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec333 Mere: v. 190 cm; š. 75 cm; d. 13 cm Opis: Nagrobna stela ima poškodovano površino v zgornjem levem in spodnjem desnem robu. Večje poškodbe površine so vidne tudi na desnem robu napisnega polja. Po obliki gre za nearhitektonsko ravno zaključeno stelo z napisnim poljem. To ima profiliran okvir, ki se zgoraj zaključi z dvojno polkrožno nišo. Pra- vokotno oblikovanega polja nad napisnim poljem nisem opredelila kot del splošne oblikovne sheme, saj se v tem primeru zdi verjetneje, da je nastal v drugi stopnji proizvodnje stele, tj. skupaj z okra- som in napisom. Osrednji motiv je sestavljen iz dvojnega venca s šestlistno rozeto v sredini. Okras dveh plitvo vrezanih polkrožnih linij, ki se dotikata zunanjega roba večjega venca, dajeta vtis, da je venec “pripet” na zgornji rob nagrobne plošče. Plastičnost površine obeh vencev je dosežena z gostim vrezovanjem linij v obliki črke V, ki posne- majo tesno prepletene veje venčnega obroča. Vrezi pri večjem vencu potekajo v smeri urnega kazalca, pri manjšem vencu so vrezi obrnjeni v nasprotni smeri. Prostor med pravokotnim poljem in zu- nanjim robom večjega venca je okrašen z vrsto polkrogov, obrnjenih proti vencu. Enak okras je vrezan med obema vencema. Polje z osrednjim motivom obkrožajo motivi rozet v krogu: rozeta v obliki kvadrata z vboklimi stranicami, vrtinčasta rozeta ter svastika. Pod rozeto s svastiko je zrezan Kat. št. 46: Krnjeuša (Foto: Sergejevski 1934b, 10, št. 8) srčast list na peclju. Vrsta gosto vrezanih linij v obliki črke V med napisnim poljem in robom stele posnema obliko polpilastra. V napisnem polju so dobro vidne pomožne linije, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. Tipologija: stela tipa A2a Datacija: 3. st. Napis: D (is) M(anibus) / Maximu/s Diti an(n)o/rum LXX / 5 p(ius?) v(ixit?) f(ecit) / h(ic) s(itus) e(st). Objava: ILJug III 1664; Sergejevski 1934b, 9–10; Boja- novski 1988a, 259; Mesihović 2011, 448; Paškvalin 2012, 126. 47. NAGROBNA STELA Najdišče: Krnjeuša Hrani: MSUK, inv. št. s. n. Material: apnenec334 Mere: v. 82 cm; š. 75 cm; d. 23 cm Opis: Zgornji levi in osrednji del nagrobne stele. Desni rob plošče je poševno odbit. Po obliki gre 333 Paškvalin 2012, 126; Sergejevski 1934b, 9. 334 Paškvalin 2012, 127; Sergejevski 1934b, 10. Kat. št. 47: Krnjeuša (Foto: Sergejevski 1934b, 10, št. 9) 110 KATALOG SPOMENIKOV za enostavno ravno zaključeno stelo z napisnim poljem, ki je zgoraj zaključena z dvojno polkrožno nišo. Da gre za del napisnega polja, kažejo ostanki napisne vrstice, vidne pod desnim lokom. Osrednji okrasni motiv predstavlja venec s šestlistno rozeto v sredini. Na zgornjem robu stele je shematično upo- dobljen motiv girlande z okrasnimi srčastimi lističi. Ob vencu sta vrezana vrtinčasta rozeta in motiv svastike. Nad napisnim poljem sta vrezani vejici, iz katerih izraščajo srčasti listi na pecljih. Enak motiv se ponovi v obeh nišah napisnega polja.335 Tipologija: stela tipa A2a Datacija: 3. st. Napis: D (is)] M(anibus) / [ Objava: ILJug III 1665; Sergejevski 1934b, 10; Mesihović 2011, 449; Paškvalin 2012, 127. 48. NAGROBNA STELA Najdišče: Krnjeuša Hrani: ZMBiH, inv. št. 419 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 62 cm; š. 48 cm; d. 18 cm Opis: Osrednji del profiliranega napisnega polja na- grobne stele z dvema polstebroma. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: ] d(efuncto?) an(norum) / LX et filio/ M(arcus) Ul- Kat. št. 48: Krnjeuša (Foto: Patsch 1900, 175, sl. 4) pius (?) Rusti/cus sit(?) rel(?) / 5 an(norum) X p(lus) m(inus) t(itulum) / p(ecunia) s(ua) p(osuit).336 Objava: lupa 23762; CIL III 14973a; Patsch 1900b, 174–175, sl. 4; Patsch 1902b, 106–107; Bojanovski 1988a, 259; Mesihović 2011, 450–451. 49. NAGROBNA PLOŠČA Najdišče: Smoljana Hrani: ZMBiH, inv. št. 62 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 62 cm; š. 87 cm; d. 18 cm Opis: Nagrobna napisna plošča (titulus) pravokotne oblike ima na zgornji in spodnji strani ohranjena po dva plitva utora za pritrditev. Na sprednji strani je v profiliranem okvirju napisno polje. Stranska robova in zgornji rob plošče so okrašeni z motivom vreza- nih manjših koncentričnih krogov. Ti se razlikujejo Kat. št. 49: Smoljana v natančnosti in stopnji izdelave. Na zgornjem in desnem robu okvirja so koncentrični krogi izdelani Datacija: 3. st. bolj natančno, krožnice so globlje in številnejše Napis: D(is) M(anibus) / Aureli s Fortunioni et Felicis/ kot tiste na levem robu. Na levem stranskem robu sim(a)e qui vixerunt(!) an(n)us(!) XC fecit en em- plošče so od teh vidne plitve (morda nedokončane) mimoriam Aurelia / 5 Quarta Aurelio [P]rocino krožnice. Na desnem robu napisnega polja je ozek caris/simo marito et sibi ipsaius / qui vixserunt [i]n friz, ki ga krasi v reliefu izdelan cikcak motiv. uno annos [1] XIX Rocinus vix(it) an(n)os LXXX. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Objava: lupa 23759; HD 58936; CIL III 14014; Patsch 1896a, 256–257, sl. 20; Bojanovski 1988a, 259; 335 Sergejevski 1934b, 10. 336 Branje po Mesihović 2011, 450–451. Mesihović 2011, 454–455; Paškvalin 2012, 38. 111 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE JUGOZAHODNA BOSNA IN HERCEGOVINA BOSANSKO GRAHOVO (50–51) 50. PEPELNICA Najdišče: Grkovci Hrani: ZMBiH, inv. št. 406 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 40 cm; š. 61 cm; d. 39 cm Opis: Spodnji del pepelnice pravokotne oblike. Prelom- ljena je na dva dela, spodnja vogala sta odbita. Na sprednji strani je v profiliranem okvirju napisno polje, ki ga obdaja v reliefu izdelana okrasna bor- dura z motivom dvojnih suličasto oblikovanih akantovih listov. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2. st. Napis: ] / P(ublius) Aeli(ius) Fir/mus fil(ius) / b(ene) m(erenti?) p(osuit). Objava: lupa 23766; HD 34077; IlJug III 1810; Patsch Kat. št. 50: Grkovci 1906, 180–181, sl. 32; Patsch 1909, 138; Bojanovski 1988a, 234; Mesihović 2011, 476. 51. NAGROBNA PLOŠČA Najdišče: Grkovci Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec, litotip A Mere: v. 54 cm; š. 67 cm; d. 18 cm Opis: Napisna plošča je razbita na več delov. Srednji in desni spodnji del manjkata. Na sprednji strani je na- pisno polje. Poleg profiliranega okvirja ga krasi friz kimationa, ki ima lističe obrnjene na notranjo stran napisnega polja. Celoten okvir poudarja okrasna bordura z motivom vinske vitice s srčastimi listi, ki izhaja iz centralnega kantarosa. Osrednje stebelce vitice se v sinusoidnem loku razteza levo in desno od kantarosa, kjer se izmenično znotraj loka pojav- lja posamičen grozd ali list vinske trte. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2. st. Napis: Eximiae laudis sum[m] / ae integritatis P(ublius) [A]/el(ius) Ursus dec(urio) mun(icipii) [Sa]/lv(io) omnibus ho[nor]/ 5 [i]bus functus f [— — —] / [l] em [— — —] / [— — —] /[— — —] / [— — — ] ae [— — —] /10 filae infelic[iss(imae) q(uae)] / vix (it) ann(os) XVIII [men(es)— — —] / vivus sibi et [suis] / memoriam fec[it]. Objava: lupa 23314; HD 34074; IlJug III 1806; Patsch 1906, 162–163, sl. 9; Patsch 1909, 118–120; Bojanovski 1988a, 234; Mesihović 2011, 471–472. Kat. št. 51: Grkovci 112 KATALOG SPOMENIKOV GLAMOČ (52–54) 52. NAGROBNA STELA Najdišče: Vrba Hrani: ZMBiH, inv. št. 464 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 63 cm; š. 57 cm; d. 19 cm Opis: Zgornja polovica nagrobne stele z ravnim za- ključkom. Osnovno oblikovno shemo sestavljata plitva polkrožno oblikovana niša in profiliran okvir napisnega polja. Lok portretne niše sega visoko pod zgornji rob stele. Levo in desno od napisnega polja je okrasna bordura s stilizirano upodobljeno palmeto, ki ne presega višine napisnega polja. V niši sta upodobljeni doprsji. Levo je nekoliko manjše od desnega. Detajlov oblačil in obraznih potez zaradi poškodb ni mogoče prepoznati. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st.337 Napis: D(is) M(anibus) / Aelio Varroni f/ilio an(n)o/ [rum]. Objava: lupa 23761; HD 33127; IlJug 156; Sergejevski 1938, 119, št. 23; Bojanovski 1988a, 240; Paškvalin 2012, 124–125. Kat. št. 52: Vrba 53. NAGROBNA STELA Najdišče: Isakovci Hrani: ZMBiH, inv. št. 1428 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 100 cm; š. 67 cm; d. 19 cm Opis: Nagrobna stela je razbita na osem delov. Obli- kovne sheme v celoti ni mogoče prepoznati, vendar kaže, da je bila sestavljena iz najmanj treh delov: portretne niše, manjšega medpolja s profiliranim okvirjem in napisnega polja. Profiliran okvir je verjetno v celoti obdajal robove stele. V portretni niši so delno vidni sledovi v reliefu upodobljenih naborkov oblačila, ki se zapenja na desni rami. Verjetno gre za upodobitev moškega doprsja. V medpolju so bile v reliefu prikazane štiri osebe, obrnjene proti desni. Delno sta ohranjeni dve, oblečeni v kratko tuniko z rokavi. Moški na levi v levi roki drži posodo, z desno pa večji predmet, ki ga zaradi poškodb ni mogoče prepoznati. Moški na desni drži v levi roki predmet, podoben tablici za pisanje, in z desno roko kaže nanj. Verjetno gre za upodobitev motiva banketa s služabniki. Okvir stele je okrašen z motivom vinske vitice, iz katere v loku izhajajo suličasto oblikovani listi in grozdi.338 Spo- daj je napisno polje z delno ohranjenim napisom. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Napis: [...] Crobia co(n)iu [x — — —] / [— — —] maicon [ Kat. št. 53: Isakovci (Foto: Sergejevski 1933, 9, sl. 6) 337 Paškvalin 2012, 125. 338 Sergejevski 1933, 9. 113 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Objava: lupa 23741; HD 33943; IlJug III 1637; Mandić 1930, 108, sl. 7; Sergejevski 1933, 9, št. 6; Mesihović 2011, 484. 54. NAGROBNA STELA Najdišče: Isakovci Hrani: ZMBiH, inv. št. 330 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 32 cm; š. 30 cm; d. 13,5 cm Opis: Odlomek spomenika, ki je najverjetneje pripa- dal nagrobni steli. Na odlomku je ohranjen del portretne niše, v kateri sta prikazana zakonca. Na desni strani je moški, od katerega sta ohranjeni le leva stran glave in desna rama. Moški ima kratko postriženo brado. Na njegovem desnem ramenu je vidna sled fibule, ki zapenja oblačilo. Ženska je na levi. Na njej lahko prepoznamo del pričeske nad levim ušesom in levo ramo. Na ramenu so vidni naborki oblačila, ki ga krasi vezenina. Med njima je vrezan dvovrstični napis. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: Sperant/io filio Objava: lupa 23763; HD 56474; CIL III 13986; ILJug III, Kat. št. 54: Isakovci 01636; Patsch 1894b, 356; Patsch 1896a, 260; Ser- gejevski 1933, 10–11, št. 8; Mesihović 2011, 488. LIVNO (55–84) 55. PEPELNICA Najdišče: Vašarovine Hrani: ZMBiH, inv. št. 400 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 43 cm; š. 32 cm; d. 49 cm Opis: Spodnji levi rob kamnite pepelnice. Na sprednji strani odlomka je v reliefu upodobljena ženska v oblačilu z dolgimi rokavi. Nosi širok nabran pas, ki se zavezuje zadaj. Ramena in roki ima pokrite z ogrinjalom. Ogrinjalo in pas sta okrašena z ena- kim rebrastim vzorcem. Okrog vratu ima bogato okrašeno ogrlico z velikim okroglim obeskom, ki ji pada na prsi. Na zapestju desne roke nosi široko zapestnico. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3.–4. st. Objava: Patsch 1906, 171–177, sl. 21; Patsch 1909, 129–130, sl. 22; Paškvalin 2012, 392, kat. št. 5; Busuladžić 2016a, 99, Tab. 7.1, 6. Kat. št. 55: Vašarovine 114 KATALOG SPOMENIKOV 56. PEPELNICA Najdišče: Livno Hrani: ZMBiH, inv. št. 247 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 58 cm; š. 80 cm; d. 90 cm Opis: Pepelnica z odlomljenim zgornjim robom in zadnjo stranico. V notranjosti je izdelana plitva polkrožna poglobitev za shranjevanje pepela ali žare. Po obliki gre za pepelnico, katere bočni stranici prehajata v rizalita, ta okvirjata sprednjo stranico s centralno ploščo. Na sprednjih ploskvah bočnih stranic sta v reliefu upodobljena kanelirana pilastra z izdelano bazo. Centralno ploskev krasi v globokem reliefu izdelan motiv dveh erotov, ki prek ramen nosita dolgo girlando. Levi erot v levi roki drži girlando visoko nad vratom, z iztegnjeno desno roko v višini bokov drži sredino girlande. Erot se naslanja na desno nogo, levo nogo ima iztegnjeno. Desni erot je upodobljen v zrcalno enaki pozi. Kat. št. 56: Livno Tipologija: pepelnica tipa B Datacija: začetek/sredina 3. st. Objava: Patsch 1906, 177; Patsch 1909, 135; Paškvalin 2012, 391; Busuladžić 2016b, 188, Tab. 11, kat. št. 35; Busuladžić 2016a, 98, Tab. 6.1, 1. 57. PEPELNICA S POKROVOM Najdišče: Lištani Hrani: FMGGL, inv. št. s. n. Material: apnenec339 Mere: v. 40 cm; š. 45 cm; d. 55 cm (pepelnica); v. 16,5 cm; š. 59 cm; d. 71 cm Opis: Pepelnica s pripadajočim pokrovom je bila odkrita v prvotnem položaju v jami okrogle oblike. Obli- kovana je iz pravokotnega kamnitega bloka, ki ima na zgornji strani odprtino pravokotne oblike, v njej so bile najdene kosti pokojnika . Po obliki gre za pepelnico, katere bočni stranici prehajata v rizalita, ta okvirjata sprednjo stranico s centralno ploščo. Na sprednji ploskvi bočnih stranic je v reliefu iz- delano pravokotno polje z nizoma koncentričnih polkrogov, ki morda posnemajo rastlinski motiv. Centralno ploskev krasi plitvo vrezan pravokoten okvir, v njem so štiri profilirana pravokotna polja, ki morda upodabljajo motiv vrat ( porta Inferi). Pokrov pepelnice sodi med slemenaste pokrove z izdelanimi akroteriji na vseh štirih vogalih. Spred- nja stranica pokrova je arhitektonsko razčlenjena na arhitrav in trikoten zatrep z vogalnimi akroteriji. Na sprednji strani so zatrep in akroterija reliefno okrašeni. V središču trikotnega zatrepa je upo- dobljena natančno oblikovana šestlistna rozeta v krogu. Notranji zatrepni stranici sta okrašeni z Kat. št. 57: Lištani (Foto: Škergo et al. 2008, 274, sl. 24a–d) 339 Škegro et al. 2008, 285. 115 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE dentikuli. Vsak akroterij je okrašen z motivom polpalmete.340 Tipologija: pepelnica tipa B Datacija: 3. st. Objava: Škegro et al. 2008, 274–275, kat. št. 23 (sl. 24a–d). 58. PEPELNICA Najdišče: Lištani Hrani: FMGGL, inv. št. s. n. Material: apnenec341 Mere: v. 40 cm; š. 44 cm; d. 60 cm Opis: Pepelnica je oblikovana iz enega kamnitega bloka, zadnja in desna bočna stranica sta odbiti. Na zgornji strani je odprtina pravokotne oblike, v njej so bili shranjeni ostanki pokojnika. Po obliki gre za pepelnico, katere bočni stranici prehajata v rizalita, ta okvirjata sprednjo stranico s centralno ploščo. Bolje ohranjena sprednja leva ploskev bočne stranice ima v reliefu izdelano pravokotno polje z nizoma koncentričnih polkrogov, ki morda posnemajo rastlinski motiv. Centralno ploskev je krasil plitvo vrezan pravokoten okvir, v katerega so bila umeščena štiri profilirana pravokotna polja, od katerih sta se ohranili le spodnji dve. Najverjetneje gre za upodobitev motiva vrat ( porta Inferi).342 Tipologija: pepelnica tipa B Kat. št. 58: Lištani (Foto: Škergo et al. 2008, 275, sl. 25a) Datacija: 3. st. Objava: Škegro et al. 2008, 266–267, kat. št. 24a–b. 59. PEPELNICA Najdišče: Livno Hrani: ZMBiH, inv. št. 250 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 41 cm; š. 53 cm; d. 75 cm Opis: Pepelnica s poševno odbitima zgornjim robom in levo bočno stranico. Po obliki gre za pepelnico, ki ima na sprednji strani izdelan dvojni okvir. V notranjem profiliranem okvirju je napisno polje. Zunanji okvir brez izdelane profilacije je reliefno okrašen z motivom akantovih listov. Tipologija: pepelnica tipa C Datacija: 3. st. Napis:] / [— — —] antu /Aur(elius) Litus Zuni / coniugi karissi/mae p(osuit) et sibi et // suis Objava: lupa 23755; HD 34045; IlJug III 1771; Patsch 1906, 177, sl. 31; Patsch 1909, 135, sl. 32; Bojanovski 1988a, 241; Mesihović 2011, 554; Paškvalin 2012, 392, kat. št. 7; Busuladžić 2016a, 99, Tab. 7.1, 2. Kat. št. 59: Livno 340 Škegro et al. 2008, 285. 341 Škegro et al. 2008, 285. 342 Škegro et al. 2008, 285. 116 KATALOG SPOMENIKOV 60. PEPELNICA Najdišče: Lištani Hrani: ZMBiH, inv. št. 304 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 33 cm; š. 35 cm; d. 35 cm Opis: Pepelnica z odbitima zgornjim robom in desno bočno stranico. Po obliki gre za pepelnico, ki ima na sprednji strani izdelan dvojni okvir. V notranjem profiliranem okvirju je napisno polje. Zunanji okvir brez izdelane profilacije je reliefno okrašen z mo- tivom simetrično postavljene stilizirane palmete. Tipologija: pepelnica tipa C Datacija: 3. st. Napis: /…/ ilarus Gra[eci] f(ilius?) / [p]osuit sepulcr/um Lavoni fili(a)e / defun(c)t(a)e annoru/m septem sibi et suis. Objava: lupa 23765; HD 58909; CIL III 2761 (p. 2270); CIL III 9846; Patsch 1894b, 341; Patsch 1896a, Kat. št. 60: Lištani 254, sl. 16; Patsch 1904a, 248, sl. 9; Paškvalin 2012, 392–393, kat. št. 8; Busuladžić 2016a, 99, Tab. 7.1, 3. 61. PEPELNICA Najdišče: Lištani Hrani: FMGGL, inv. št. s. n. Material: apnenec343 Mere: v. 39 cm; š. 49,5 cm; d. 46 cm Opis: Leva bočna stranica pepelnice je razbita na več kosov. Desna bočna in zadnja stranica v celoti manjkata. Po obliki gre za pepelnico, ki ima na sprednji strani izdelan dvojni okvir. V notranjem profiliranem okvirju je napisno polje. Zunanji okvir brez izdelane profilacije je reliefno okrašen z motivom stilizirane palmete.344 Tipologija: pepelnica tipa C Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus)/ Aur(elius) Messiv[s]/ [—] CIRBINVI sibi/ et Aur(eliae) Sur(a)e caris/ sim(a) e coniugi p(o)s(uit). Objava: Škegro et al. 2008, 264–266, kat. št. 4a–c (sl. 5a–c). Kat. št. 61: Lištani (Foto: Škergo et al. 2008, 265, sl. 5a–c) 343 Škegro et al. 2008, 285. 344 Škegro et al. 2008, 285. 117 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 62. PEPELNICA Najdišče: Lištani Hrani: FMGGL, inv. št. s. n. Material: apnenec345 Mere: v. 37 cm; š. 47 cm; d. 53,5 cm Opis: Leva bočna stranica pepelnice je razbita na več ko- sov. Manjkajo večji del sprednje stranice ter desna bočna in zadnja stranica v celoti. Po obliki gre za pepelnico, ki ima na sprednji strani dvojni okvir. V notranjem profiliranem okvirju je napisno polje. Zunanji okvir brez izdelane profilacije je reliefno okrašen z motivom stilizirane palmete.346 Tipologija: pepelnica tipa C Datacija: začetek 3. st. Napis: — — — — / def(inctae) ann(orum) XL/ pos(uit) Kat. št. 62: Lištani (Foto: Škergo et al. 2008, 266, sl. 6a) Ael(ia) Ursa filia/ matri pientissim(a)e. Objava: Škegro et al. 2008, 266–267, kat. št. 5. 63. PEPELNICA Najdišče: Lištani Hrani: FMGGL, inv. št. s. n. Material: apnenec347 Mere: v. 34 cm; š. 52 cm; d. 49,5 cm Opis: Pepelnica z odbitim zgornjim robom. Delno je ohranjen poglobljen prostor, namenjen shranje- vanju pepela pokojnikov. Po obliki gre za pepelnico, ki ima na sprednji strani dvojni okvir. V notranjem profiliranem okvirju je napisno polje. Zunanji okvir brez izdelane profilacije je reliefno okrašen z motivom stilizirane palmete. V napisnem polju so dobro vidne pomožne linije, ki so služile kot pomoč pri organizaciji napisa. Napis ni bil izdelan.348 Kat. št. 63: Lištani (Foto: Škergo et al. 2008, 267, sl. 7) Tipologija: pepelnica tipa C Datacija: 3. st. Objava: Škegro et al. 2008, 267, kat. št. 6. 64. PEPELNICA Najdišče: Priluka Hrani: ZMBiH, inv. št. 336 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 45 cm; š. 60 cm; d. 57 cm Opis: Zgornji del pepelnice je v celoti odbit. Glede na grobo obdelavo površine morda lahko dom- nevamo, da gre za nedokončano pepelnico. Po obliki sodi med pepelnice, ki imajo na sprednji strani izdelan dvojni okvir. V tem primeru je bil dokončan le profiliran notranji okvir, v katerem je napisno polje. Zunanji okvir z reliefnim okrasom ni bil nikoli izdelan. Tipologija: pepelnica tipa C Kat. št. 64: Priluka 345 Škegro et al. 2008, 285. 346 Škegro et al. 2008, 286. 347 Škegro et al. 2008, 285. 348 Škegro et al. 2008, 267. 118 KATALOG SPOMENIKOV Datacija: konec 2. in začetek 3. st. Napis: [— — —] / v Diani (?)/ Plator fil(ius) patri p(osuit). Objava: lupa 23757; HD 58934; CIL III 9859 (p 2270); Patsch 1896a, 255, sl. 19. 65. PEPELNICA Najdišče: Vašarovine Hrani: FMGGL, inv. št. s. n. Material: apnenec349 Mere: v. 50,7 cm; š. 48,7 cm; d. 6,7 cm Opis: Plošča kvadratne oblike ima odbit spodnji rob. Naj- verjetneje gre za del sestavljene pepelnice. Plošča je okrašena s štirimi kvadratnimi profiliranimi polji, kjer gre morda za upodobitev motiva vrat v podzemlje ( porta Inferi).350 Po celotni površini sprednje stranice so plitvo vrezane vodoravne in pravokotne linije v obliki mreže. Na zgornjem robu plošče je pet plitvo vrezanih krogov. Verjetno gre za pripravljalno risbo nedokončanega spomenika.351 Tipologija: plošča pepelnice tipa D Datacija: konec 2. st. Objava: Marjan 2000, 169, št. 3 (sl. 10). Kat. št. 65: Vašarovine (Risba po: Marjan 2000, 175, sl. 10) 66. PEPELNICA Najdišče: Vašarovine Hrani: FMGGL, inv. št. s. n. Material: apnenec352 Mere: v. 45,3 cm; š. 59,7 cm; d. 8 cm Opis: Odlomek plošče pravokotne oblike. Najverjetneje gre za del stranske plošče sestavljene pepelnice. Plošča ima na notranji strani ohranjena žlebova, eden je v obliki črke L, drugi v obliki črke U. Na zgornjem delu plošče je vsekan utor v obliki črke U, ki je verjetno služil kot nosilec (lesene) preklade, s katero so dodatno utrdili konstrukcijo. V reliefu izdelan rastlinski motiv je viden na sprednji strani plošče. Na zunanji bočni strani plošče so vidni sledovi klesarskega orodja, ki mrežasto potekajo po celotni površini plošče.353 Tipologija: plošča pepelnice tipa D Datacija: konec 2. st. Objava: Marjan 2000, 168, št. 1 (sl. 8). Kat. št. 66: Vašarovine (Risba po: Marjan 2000, 173, sl. 8) 349 Marjan 2000, 168. 350 Marjan 2000, 177. 351 Marjan 2000, 169. 352 Marjan 2000, 168. 353 Marjan 2000, 173. 119 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 67. PEPELNICA Najdišče: Vašarovine Hrani: FMGGL, inv. št. s. n. Material: apnenec354 Mere: v. 86,4 cm; š. 57,7 cm; d. 7,7 cm Opis: Trije odlomki kamnite plošče pravokotne oblike. Najverjetneje gre za del stranske plošče sestavljene pepelnice. Plošča ima na notranji strani ohranjena žlebova, eden je v obliki črke L, drugi v obliki črke U. Na sprednji strani je v reliefu upodobljen polsteber, okrašen s stiliziranim rastlinskim mo- tivom. Zunanja stran plošče je okrašena s serijo istosrediščnih pravokotnikov.355 Tipologija: plošča pepelnice tipa D Datacija: konec 2. st. Objava: Marjan 2000, 169, št. 2 (sl. 9). 68. PEPELNICA Najdišče: Livno Hrani: FMGGL, inv. št. 16 Kat. št. 67: Vašarovine (Risba po: Marjan 2000, 174, sl. 9) Material: apnenec356 Mere: v. 63 cm; š. 74 cm; d. 7,8 cm Opis: Kamnita plošča pravokotne oblike. Površina zgornje in spodnje stranice je poškodovana. Naj- verjetneje gre za del stranske plošče sestavljene pe- pelnice. Plošča ima na zgornji strani ohranjen žleb v obliki črke U. Verjetno je služil kot nosilec (morda lesene) preklade, s katero so dodatno utrdili kon- strukcijo. Na sprednji stranici je v reliefu izdelan tordiran polsteber. Na zunanji bočni strani je okras izdelan s tehniko vreza. V pravokotnem okvirju je najverjetneje upodobljeno stilizirano stebrišče. Iz vsakega vogala pravokotnega okvirja (pod kotom 60°) izhaja okras v obliki srčastega lista na peclju. Nad okvirjem je vrezan niz rombov. Zunanji konici skrajno levega in desnega romba sta oblikovani kot lastovičji rep. Levo in desno od okvirja sta vrezani šestlistni rozeti v krogu.357 Tipologija: plošča pepelnice tipa D Datacija: 3. st. Objava: Petrinec, Šeparović 1999, 69, kat. št. 141. Kat. št. 68: Livno (Foto: Petrinec, Šeparović 1999, 69, kat. št. 141) 354 Marjan 2000, 168. 355 Marjan 2000, 174. 356 Petrinec, Šeparović 1999, 69. 357 Petrinec, Šeparović 1999, 69. 120 KATALOG SPOMENIKOV 69. PEPELNICA Najdišče: Livno Hrani: FMGGL, inv. št. 17 Material: apnenec358 Mere: v. 48 cm; š. 61 cm; d. 9 cm Opis: Kamnita plošča pravokotne oblike. Manjše poškodbe površine so vidne na spodnjem robu plošče. Najverjetneje gre za del stranske plošče sestavljene pepelnice. Plošča ima na zgornji strani ohranjen žleb polkrožne oblike. Na zunanji bočni strani je okras izdelan s tehniko vreza. V pra- vokotnem okvirju je najverjetneje upodobljeno stilizirano stebrišče. Nad okvirjem je vrezan niz rombov. Zunanji konici skrajno levega in desnega romba sta oblikovani kot lastovičji rep. Desno od Kat. št. 69: Livno (Foto: Petrinec, Šeparović 1999, 69, kat. št. 141) okvirja je vrezana šestlistna rozeta v krogu.359 Tipologija: plošča pepelnice tipa D Datacija: 3. st. Objava: Petrinec, Šeparović 1999, 69, kat. št. 142. 70. POKROV IN SPODNJA PLOSKEV SESTAVLJENE PEPELNICE Najdišče: Kablić Mali Hrani: ZMBiH, inv. št. 1357 (pokrov); ZMBiH, inv. št. 252. Material: apnenec, litotip H Mere: v. 17 cm; š. 91 cm; d. 120 cm (pokrov); v. 16 cm; š. 80 cm; d. 121 cm Opis: Pokrov in spodnja ploskev sestavljene pepelnice sta bila odkrita skupaj leta 1897 v naselju Malem Kablić. Pokrov ima po celotni dolžini poševno odbito levo stranico. Po obliki gre za slemenast pokrov z nekoliko vzdignjenim grebenom. Na levem in desnem skrajnem robu sprednje zgornje c a d b Kat. št. 70: Kablić Mali; a − risba pokrova (po Patsch 1909, 358 Petrinec, Šeparović 1999, 65. sl. 23), b − fotografija pokrova, c − fotografija zgornje strani 359 Petrinec, Šeparović 1999, 69. podstavka, d − spodnja stran podstavka. 121 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE strani pokrova ter na vrhu trikotnega zatrepa so ohranjeni utori, ki so najverjetneje nosili akrote- rije. Deli akroterijev, ki bi lahko pripadali temu pokrovu, se niso ohranili. Na spodnji stranici pokrova je vsekano plitvo ležišče za pokrivanje pepelnice pravokotne oblike, pred katero sta bila postavljena stebrička (premera 11 cm). Na sprednji strani je ohranjen napis. Kamnita plošča pravokotne oblike ima odbit zadnji levi vogal. Najverjetneje gre za spodnji del sestav- ljene pepelnice. Na zgornji strani plošče je vse- kano ležišče za štiri pravokotne plošče in stebrička (premera 11 cm). Na sprednji in zadnji strani so ohranjeni utori pravokotne oblike. Površina spod- nje stranice je le grobo obdelana. Tipologija: pokrov pepelnice tipa D Datacija: 2.–3. st. Napis: D[is] Manibus/ ...filia[e] , vixit annos XVI, Plator Carvius Batonis/ posuit. Objava: ILJug III 1807; Patsch 1906, 173–174, sl. 23; Patsch 1909, 131, sl. 24; Bojanovski 1988a, 242; Mesihović 2011, 578; Paškvalin 2012, 400; Busuladžić 2016a, 103, Tab. 11.1, 5. 71. POKROV PEPELNICE Najdišče: Livno Hrani: ZMBiH, inv. št. 1358 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 22 cm; š. 86 cm; d. 78 cm Opis: Pokrov pepelnice ima na zadnji strani odlomljena oba vogala. Poškodbe površine so vidne tudi na desnem akroteriju na sprednji strani. Po obliki gre za slemenast pokrov z nekoliko vzdignjenim grebenom in z izdelanimi akroteriji. Na sprednji strani je v profiliranem trikotnem zatrepu napisno polje. Na spodnji stranici pokrova je vsekano plitvo ležišče za pokrivanje pepelnice pravokotne oblike, pred katero sta bila postavljena stebrička (premera 11 cm). V zatrepnem polju pokrova je v plitvem reliefu upodobljena rozeta v krogu. Plitvo vrezan motiv stilizirane polpalmete krasi akroterij. Tipologija: pokrov pepelnice tipa D Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Maximus Beusantis vixit an(is) LX, posuerunt fili pientissi(mo) ben(e) merenti. Objava: ILJug III 1772; Patsch 1906, 176, sl. 29; Patsch 1909, 134, sl. 30; Mesihović 2011, 555; Paškvalin 2012, 398, kat. št. 32; Busuladžić 2016a, 100, Tab. 8.1, 4. Kat. št. 71: Livno; pokrov in spodnja ploskev spomenika 122 KATALOG SPOMENIKOV 72. POKROV PEPELNICE Najdišče: Suhača Hrani: FMGGL, inv. št. 300 Material: apnenec360 Mere: v. 13 cm; š. 98 cm; d. 118 cm Opis: Slemenast pokrov pepelnice z nekoliko vzdig- njenim grebenom brez izdelanih akroterijev. Na spodnji stranici pokrova je vsekano plitvo ležišče za pokrivanje pepelnice pravokotne oblike, pred katero sta bila postavljena stebrička (premera 11,5 cm). Na sprednji strani je ohranjen enovrstični napis.361 Tipologija: pokrov pepelnice tipa D Datacija: 2.–3. st. Napis: Arri Rufi veter(ani) leg(ionis) I Adiutricis. Objava: AE 1998, 1028; Škegro 1999, 15–25; Petrinec, Šeparović 1999, 65, kat. št. 129; Mesihović 2011, 574. 73. POKROV PEPELNICE Najdišče: Suhača Hrani: ZMBiH, inv. št. 1324 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 18 cm; š. 75 cm; d. 37 cm Opis: Slemenast pokrov ima v celoti odbito zadnjo desno bočno stranico. Na pokrovu so bili najverjetneje Kat. št. 72: Suhača (Risba po: Škegro 1999, 24; sl. 2; foto: Petrinec, Šeparović 1999, 65, kat. št. 129) izdelani vsi štirje akroteriji, delno se je ohranil le sprednji levi akroterij. Na sprednji strani je izde- lan profiliran okvir zatrepa. V zatrepnem polju je v reliefu upodobljen motiv rozete v obliki treh koncentričnih krogov, pod katerim je vrezan na- pis. Akroterij na levi strani je okrašen z motivom stilizirane palmete. Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Aelia Pai o nepote/ s aviae vixit annos LXXX posuerunt. Objava: lupa 23754; HD 58930; CIL III 9850 (p. 2270); Patsch 1894b, 349, sl. 10; Patsch 1896a, 254, sl. 17; Patsch 1906, 176, sl. 29; Patsch 1909, 134, sl. 30; Paškvalin 2012, 398, kat. št. 31; Busuladžić 2016a, 100, Tab. 8.1, 3. Kat. št. 73: Suhača 360 Petrinec, Šeparović 1999, 65. 361 Petrinec, Šeparović 1999, 65. 123 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 74. POKROV PEPELNICE Najdišče: Livno Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec, litotip H Mere: v. 18 cm; š. 68 cm; d. 44 cm Opis: Slemenast pokrov pepelnice ima poševno od- bita oba vogala leve bočne stranice. Poškodbe so vidne tudi na vogalu sprednje desne stranice. Iz ohranjenega dela pokrova ni mogoče oceniti, ali sta bila oblikovana akroterija na sprednji in zadnji strani. Najverjetneje sta bila izdelana akroterija na sprednji strani. Zdi se, da akroterija na zadnji strani nista bila izdelana. Na sprednji strani je iz- delan profiliran okvir zatrepa. V zatrepnem polju je v reliefu upodobljen motiv preproste rozete Kat. št. 74: Livno v koncentričnem krogu, ob njej sta shematično upodobljena delfina. V spodnji polovici zatrepnega polja je napisno polje. Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) [coniu]x et fili sui Aelio Varron Lo/ [isci posuerunt] qui vixit annis XXXX. Objava: lupa 23753; HD 34044; IlJug III 1771; Patsch 1906, 176, sl. 28; Patsch 1909, 134, sl. 29; Alföldy 1969, 231; Bojanovski 1988a, 241; Mesihović 2011, 533; Paškvalin 2012, 397, kat. št. 27; Busuladžić 2016a, 100, Tab. 8.1, 2. 75. POKROV PEPELNICE Najdišče: Suhača Hrani: Lokacija spomenika danes ni znana. Material: apnenec362 Mere: v. 18 cm; š. 55 cm; d. 100 cm Opis: Slemenast pokrov pepelnice ima na sprednji strani poševno odbit levi in desni vogal. Poškodbe so vidne tudi na levi bočni stranici. Ohranjeni del pokrova ne omogoča oceniti, ali je pokrov imel oblikovana akroterija na sprednji in zadnji strani. Najverjetneje sta bila izdelana akroterija na sprednji strani. Na sprednji strani je delno ohranjen profi- liran zatrepni okvir. V zatrepnem polju je v reliefu upodobljen motiv rozete v obliki koncentričnih krogov, ob njej sta shematično upodobljena delfina. V spodnji polovici zatrepnega polja je napisno Kat. št. 75: Suhača (Foto: Sergejevski 1938, 123) polje.363 Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) S(acrum)/ — — —] Secundi [p] o[s]uit filiae Qui [— — — —] / — — —con]iugi et suis. Objava: ILJug III 1781; Sergejevski 1938, 123; št. 28; Mesihović 2011, 560; Paškvalin 2012, 397–398, kat. št. 28. 362 Paškvalin 2012, 397. 363 Paškvalin 2012, 397. 124 KATALOG SPOMENIKOV 76. POKROV PEPELNICE Najdišče: Livno Hrani: FMGGL, inv. št. s. n. Material: apnenec364 Mere: v. 24 cm; š. 93 cm; d. 59 cm Opis: Slemenast pokrov pepelnice ima odbito levo bočno stranico. Najverjetneje so bili izdelani vsi štirje akroteriji, ohranil se je le sprednji desni. Na sprednji strani je izdelan profiliran okvir zatrepa. V zatrepnem polju je v reliefu upodobljen motiv rozete v obliki treh koncentričnih krogov, ob njej sta shematično upodobljena delfina. Akroterij je Kat. št. 76: Livno (Foto: Patsch 1906, 176, sl. 27) okrašen z motivom stilizirane palmete. V spodnji polovici zatrepnega polja je napisno polje.365 Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) …qu] i [v]ixit anis LXV posuit Ael(ius) Titus Batonis et sibi. Objava: ILJug III 1769; Patsch 1909, 133–134, sl. 28; Bojanovski 1988a, 241; Mesihović 2011, 552, Paškvalin 2012, 397. 77. POKROV PEPELNICE Najdišče: Livno Hrani: ZMBiH, inv. št. 251 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 21 cm; š. 50 cm; d. 52 cm Opis: Leva polovica pokrova pepelnice. Po obliki gre za slemenast pokrov z nekoliko vzdignjenim grebenom in z izdelanimi akroteriji na vseh štirih vogalih. Na sprednji strani je trikoten zatrep, pod njim poteka dentikularni venec, ki se nadaljuje ob robovih bočnih stranic. Na akroteriju na levi strani je shematično prikazan motiv palmete. V trikotnem zatrepu je v plitvem reliefu upodobljena kompozicija amfore v edikuli, ob kateri je ptica oziroma delfin. Pilastra edikule z oblikovanim kapitelom nosita dvokapno vbočeno streho. Na spodnjem robu zatrepnega okvirja je vrezan delno ohranjen napis. Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2. st. Napis: D(is)] [M(anibus] / Iaet(ius) (?) Var(ro)(?) Pinn[etis](?) 366 Objava: ILJug III 1773; Patsch 1906, 175, sl. 24; Patsch 1909, 132–133, sl. 25; Paškvalin 2012, 396, kat. št. 22; Busuladžić 2016a, 100, Tab. 8.1, 5. Kat. št. 77: Livno; sprednja stran, stranski pogled, spodnja 364 Paškvalin 2012, 397. stran 365 Patsch 1909, 133. 366 Mesihović 2011, 556. 125 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 78. POKROV PEPELNICE Najdišče: Livno Hrani: ZMBiH, inv. št. 253 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 20 cm; š. 76 cm; d. 80 cm Opis: Slemenast pokrov z akroteriji na vseh štirih vo- galih. Na sprednji strani je oblikovan profiliran petkoten zatrep. V njem je upodobljen motiv amfore v edikuli, ob njej sta zrcalno postavljena delfina in koncentrična kroga. Kanelirana pilastra edikule z oblikovanim kapitelom nosita dvokapno vbočeno streho. Ob edikuli sta upodobljena delfina z velikim navzgor zavihanim kljunom. Njuno dolgo in ozko telo se konča z razcepljeno repno plavutjo, ki sega vse do zatrepnega okvirja. Prsna in hrbtna plavut sta dolgi in koničasto oblikovani. Akroteriji imajo okrašen sprednji in stranski rob z motivom stilizirane palmete. Na bočnih stranicah je upo- dobljen motiv treh vodoravno postavljenih pro- filiranih pravokotnih polj, med katerimi je motiv v obliki koncentričnega kroga. Na spodnjem robu zatrepnega okvirja je vrezan in le delno ohranjen enovrstični napis. Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2.–3. st. Napis: [— — —vi]xit an(nos) XX Objava: ILJug III 1775; Patsch 1909, 135, sl. 27; Mesihović 2011, 557; Paškvalin 2012, 394–395; Busuladžić 2016a, 104, Tab. 12.1, 4. Kat. št. 78: Livno; pogled od zgoraj, sprednja stran, leva stranica 79. POKROV PEPELNICE Najdišče: Livno Hrani: FMGGL, inv. št. 73 (pokrov) in 72 (odlomek napisa) Material: apnenec367 Mere: v. 18 cm; š. 54 cm; d. 40 cm Opis: Slemenast pokrov z akroteriji na vseh štirih voga- lih. Na sprednji strani je oblikovan petkoten zatrep, ki ga uokvirja profiliran rob z dentikuli na notranji strani. V zatrepu je upodobljen motiv amfore, ob kateri sta zrcalno postavljena delfina. Med delfi- noma in amforo sta plitvo vrezana koncentrična kroga in polmeseca z navzgor obrnjenimi krajci.368 Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 1.–2. st. Kat. št. 79: Livno (Foto: Petrinec, Šeparović 1999, 64, kat. Objava: Petrinec, Šeparović 1999, 64, kat. št. 123. št. 123) 367 Petrinec, Šeparović 1999, 64. 368 Petrinec, Šeparović 1999, 64. 126 KATALOG SPOMENIKOV 80. POKROV PEPELNICE Najdišče: Neznano Hrani: FMGGL, inv. št. 304 Material: apnenec369 Mere: v. 33 cm; š. 60 cm; d. 41 cm Opis: Slemenast pokrov z akroteriji na vseh štirih voga- lih. Na sprednji strani je oblikovan petkoten zatrep, ki ga uokvirja profiliran rob z dentikuli na notranji strani. Dentikularni venec se nadaljuje pod robom zatrepnega okvirja. V zatrepu je upodobljen motiv amfore v edikuli, ob kateri sta zrcalno postavljena delfina. Kanelirana pilastra edikule z izdelano bazo in oblikovanim kapitelom nosita dvokapno vbočeno streho. Med delfinoma in edikulo sta plitvo vrezana koncetrična kroga. Na spodnjem robu zatrepnega okvirja je vrezan in le delno ohranjen enovrstični napis, nagrobna formula je Kat. št. 80: Neznano (Foto: Petrinec, Šeparović 1999, 64, kat. vrezana v zatrepu.370 št. 125) Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2.–3. st. Napis: DM /A M ...INTVA ...OPAN D(is) M(anibus) Objava: Petrinec, Šeparović 1999, 64, kat. št. 125; Paškvalin 2012, 395. 81. POKROV PEPELNICE Najdišče: Vašarovine Hrani: FMGGL, inv. št. 303 Material: apnenec371 Mere: v. 27 cm; š. 66 cm; d. 74 cm Opis: Slemenast pokrov z akroteriji na vseh štirih voga- lih. Na sprednji strani je oblikovan petkoten zatrep, ki ga uokvirja profiliran rob z dentikuli na notranji strani. Dentikularni venec se nadaljuje pod robom zatrepnega okvirja. V zatrepu je upodobljen motiv amfore v edikuli, ob kateri sta zrcalno postavljena delfina. Pod desnim delfinom je plitvo vrezan polmesec z navzgor obrnjenimi krajci. Na spod- njem robu zatrepnega okvirja je vrezan in le delno ohranjen enovrstični napis.372 Kat. št. 81: Varašovine (Foto: Petrinec, Šeparović 1999, 64, Tipologija: pokrov tipa C kat. št. 124) Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) [......] o posuerun [t] fili(i) patri[s] uo. Objava: Petrinec, Šeparović 1999, 64, kat. št. 124; Paškvalin 2012, 395. 369 Paškvalin 2012, 395; Petrinec, Šeparović 1999, 64. 370 Petrinec, Šeparović 1999, 64. 371 Paškvalin 2012, 395; Petrinec, Šeparović 1999, 64. 372 Petrinec, Šeparović 1999, 64. 127 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 82. POKROV PEPELNICE Najdišče: Livno Hrani: ZMBiH, inv. št. 254 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 20 cm; š. 38 cm; d. 60 cm Opis: Pokrov pepelnice z dvojnim križnim slemenom in akroteriji. Desni akroterij in del bočne stranice sta odbita. Poškodbe so vidne tudi na desnem zadnjem akroteriju. Odlomljeni deli spomenika so bili rekonstruirani. Sprednja stran pokrova je reliefno okrašena. V profiliranem okvirju zatrepa je plitva niša z žensko doprsno podobo. Ob portretni niši je prostor zapolnjen z okrasom v obliki niza spiralasto zvitih črt oziroma t. i. motivom pasjih skokov. Pod okvirjem zatrepa je okrasna bordura, v kateri je upodobljen motiv morskih valov. Sprednja ploskev akroterijev je okrašena z motivom pal- mete. V portretni niši je upodobljena pokojnica, njeno telo je neproporcionalno oblikovano. Glava portretiranke ni v sorazmerju z velikostjo rok in ramenskega obroča. Na glavi so upodobljeni detajli mandljasto oblikovanih oči z zenicami, ozek in dolg nosni greben, majhna usta in spuščena lica. Pokojnica na glavi nosi pokrivalo. Kat. št. 82: Livno; zgoraj sprednja stran, spodaj pogled na Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. celoto Datacija: 2.–3. st. Objava: Paškvalin 2012, 393, kat. št. 9; Busuladžić 2016a, 99, Tab. 7.1, 1. 83. AKROTERIJ POKROVA PEPELNICE Najdišče: Vašarovine Hrani: ZMBiH, inv. št. 455 in 1614 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 22 cm; š. 19 cm; d. 17 cm Opis: Odlomek akroterija pokrova pepelnice. Sprednja stran akroterija je okrašena z motivom palmete. Pod njo je viden zaključek trikotnega zatrepa, ki ga zapolnjuje rastlinski motiv. Spodnji rob zavzema dvotračna bordura. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Paškvalin 2012, 399, kat. št. 37; Busuladžić 2016a, 103, Tab. 11.1, 3. Kat. št. 83: Vašarovine 128 KATALOG SPOMENIKOV 84. NAGROBNA PLOŠČA Najdišče: Priluka Hrani: ZMBiH, inv. št. 59 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 61 cm; š. 42 cm; d. 13 cm Opis: Nagrobna plošča je kvadratne oblike. Spodnji levi del okvirja in desni rob napisnega polja sta odbita. Na sprednji strani je v plitvem okvirju umeščena niša, pod katero je vrezan napis. V plitvi niši sta v reliefu upodobljena pokojnika, moški in ženska, v avtohtoni noši.373 Na levi strani je ženska, ki hodi in prede volno. Oblečena je v tuniko z dolgimi rokavi, ki ji sega čez kolena. V dvignjeni desni roki drži vreteno, v levi roki pa predivo. Na nogah ima visoke dokolenke in zaprte čevlje. Glavo ji pokriva kapuca. Na desni strani stoji moški, ki v desni roki pred seboj drži košaro. Zdi se, da ima na glavi pokrivalo. Oblečen je v hlače, ki segajo do stopal, in tuniko z dolgimi rokavi. Čez hlače nosi debele nogavice, ki segajo do kolen. Na nogah ima zaprte čevlje z debelim podplatom. Čez ramena ima ogrnjen plašč ( sagum), ki se zapenja na desni rami. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) v(i)v(us)o / Iucundomerin / Ilpsuuli Vale/ntinus socro s(uo).374 D(is) M(anibus). / Iucundo Amerin / i l(iberto?) P. Su(u) li(us) Vale / ntinus socro su(u)o(?). Kat. št. 84: Priluka Objava: lupa 23311; HD 57754; CIL III 2760 (p. 2270) = CIL III 9858; Hoernes 1880, 204; Patsch 1894b, 349–350, sl. 1; Patsch 1896a, 255, sl. 18; Paškvalin 2012, 159, kat. št. 92. TOMISLAVGRAD (85–102) 85. NAGROBNA STELA Najdišče: Letka Hrani: ZMBiH, inv. št. 66 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 88 cm; š. 62 cm; d. 17 cm Opis: Nagrobna stela je vertikalno prelomljena na dva dela. Oblikovne sheme v celoti ni mogoče prepo- znati, ker sta zgornji in spodnji rob odbita. Ohran- jeni del kaže, da je stela sestavljena iz napisnega in reliefno okrašenega polja s širokim profiliranim okvirjem. Po robu stele potekata navpična, reliefno okrašena pasova. Centralna ploskev v profiliranem okvirju je raz- deljena na večje napisno polje in manjše reliefno okrašeno polje. V plitvi pravokotni niši nad na- pisnim poljem je upodobljen moški, oblečen v kratko tuniko, verjetno gre za služabnika s čašo. Pred njim je trinožna miza, na kateri so postavljene 373 Čremošnik 1963, 105. 374 Mesihović 2011, 568. Kat. št. 85: Letka 129 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE ena večja in dve manjši posodi. Na desni strani je upodobljena večja valjasta posoda, ki jo objemajo trije obroči (sodček). Pasove ob robovih stele krasi friz z motivom vinske trte. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2. st. Napis: D(is) M(anibus). Severo inffelicissimo [q]ui decid(i)t in Pannonia cum duo[b]us fili s Misaucis Varronianus [t]ata patronis be(ne) [m]er[t]is posuit. Objava: lupa 23747; HD 58850; CIL III 9740 (p. 2161, 2328, 160); CIL III 13185; Patsch 1893b, 61, Tab. IX, sl. 17. 86. PEPELNICA Najdišče: Karaula Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 46 cm; š. 50 cm; d. 61 cm Opis: Pepelnica štirikotne oblike je razbita na dva dela. Spodnja ploskev je v celoti odbita. Poškodbe so vidne tudi na zadnji stranici. Na zgornji strani je plitva vdolbina kvadratne oblike, ki kaže, da gre za nedokončan izdelek. To potrjujejo tudi ostanki vrezane primarne risbe na stranskih ploskvah. Po obliki gre za pepelnico kvadratne oblike, ki ima verjetno na vseh štirih stranicah aplicirano nepre- kinjeno zaporedje pollokov na polstebrih (slepe arkade). Med polstebri so štiri profilirana pravo- kotna polja (kasetoni), ki najverjetneje prikazujejo motiv vrat ( porta Inferi). Pepelnica ima izdelan širok rob za postavitev ležišča pokrova. Tipologija: pepelnica tipa E Datacija: sredina 2. st.–začetek 3. st. Objava: Patsch 1899, 233–234; sl. 58, št. 21; Patsch 1904a, 216, sl. 80; Patsch 1904b, 354, sl. 80; Paškvalin Kat. št. 86: Karaula (Risba po: Patsch 1899, 233–234, št. 21, 2012, 391. sl. 58, foto: Patsch 1904, 354, sl. 80.) 87. PEPELNICA Najdišče: Karaula Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: s. n. Mere: v. 37 cm; š. 19 cm; d. 53 cm Opis: Odlomek verjetno pripada pepelnici. Po primerjavi s spomenikom iz Borčanov ( kat. št. 86) lahko skle- pamo, da odlomek oblikovno sodi med pepelnice kvadratne oblike, ki so verjetno imele na vseh štirih stranicah aplicirano neprekinjeno zaporedje pollo- kov na polstebrih (slepe arkade). Na sprednji strani so štiri profilirana pravokotna polja (kasetoni), ki najverjetneje prikazujejo motiv vrat ( porta Inferi). Tipologija: pepelnica tipa E Datacija: sredina 2. st.–začetek 3. st. Kat. št. 87: Karaula (Risba po: Patsch 1899, 233–234, št. 22, Objava: Patsch 1899, 233–234, št. 22, sl. 59. sl. 59) 130 KATALOG SPOMENIKOV 88. PEPELNICA Najdišče: Borčani Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec375 Mere: v. 31 cm; š. 26 cm; d. 11 cm Opis: Odlomek verjetno pripada pepelnici. Viden je del, na katerem je upodobljeno stebrišče. Po primerjavi z drugimi spomeniki iz Borčanov lahko sklepamo, da odlomek oblikovno sodi med pepelnice kvadratne oblike, ki imajo na vseh štirih stranicah aplicirano neprekinjeno zaporedje pollokov na polstebrih. Tipologija: pepelnica tipa E Datacija: sredina 2. st.–začetek 3. st. Objava: Patsch 1904a, 218, št. 10, sl. 86; Patsch 1904b, 356, št. 10, sl. 86. Kat. št. 88: Borčani (Risba po: Patsch 1904a, 218, sl. 86) 89. PEPELNICA Najdišče: Borčani Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec376 Mere: v. 28 cm; š. 20 cm; d. 12 cm Opis: Odlomek verjetno pripada pepelnici. Na sprednji strani je ohranjen polsteber s kapitelom, ki nosi arhitrav. Površino med polstebri zapolnjujejo pra- vokotna profilirana polja (kasetoni). Površini stebra sta okrašeni s plitvo kaneluro. Po primerjavi z drugimi spomeniki iz Borčanov lahko sklepamo, da odlomek oblikovno sodi med pepelnice kvadratne oblike, ki imajo na vseh štirih stranicah aplicirano neprekinjeno zaporedje pollokov na polstebrih. Tipologija: pepelnica tipa E Datacija: sredina 2. st.–začetek 3. st. Objava: Patsch 1904a, 217, št. 5, sl. 82; Patsch 1904b, 355, št. 5, sl. 82. Kat. št. 89: Borčani (Risba po: Patsch 1904a, 217, sl. 82) 90. PEPELNICA Najdišče: Borčani Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec377 Mere: v. 32 cm; š. 46 cm; d. 15 cm Opis: Odlomek verjetno pripada pepelnici. Vidna je vrsta kaneliranih stebrov s polkrožnimi nazobčanimi loki (shematiziranimi dentikuli). Po primerjavi z drugimi spomeniki iz Borčanov lahko sklepamo, da odlomek oblikovno sodi med pepelnice kvadratne oblike, ki imajo na vseh štirih stranicah aplicirano neprekinjeno zaporedje pollokov na polstebrih. Tipologija: pepelnica tipa E Datacija: sredina 2. st.–začetek 3. st. Objava: Patsch 1904a, 217, št. 9, sl. 85; Patsch 1904b, 355, št. 9, sl. 85. Kat. št. 90: Borčani (Risba po: Patsch 1904a, 217, sl. 85) 375 Patsch 1904a, 220; Patsch 1904b, 369. 376 Patsch 1904a, 220; Patsch 1904b, 369. 377 Patsch 1904a, 220; Patsch 1904b, 369. 131 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 91. PEPELNICA Najdišče: Borčani Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec378 Mere: v. 33 cm; š. 17 cm; d. 9 cm Opis: Ohranjeni odlomek verjetno pripada pepelnici. Na odlomku je viden del okrasa v obliki profiliranega roba niše. Po primerjavi z drugimi spomeniki iz Borčanov sklepamo, da odlomek oblikovno sodi med pepelnice kvadratne oblike, ki imajo na vseh štirih stranicah aplicirano neprekinjeno zaporedje pollokov na polstebrih. Tipologija: pepelnica tipa E Datacija: sredina 2. st.–začetek 3. st. Objava: Patsch 1904a, 218, št. 11, sl. 87; Patsch 1904b, 356, št. 11, sl. 87. Kat. št. 91: Borčani (Risba po: Patsch 1904a, 218, sl. 87) 92. POKROV PEPELNICE Najdišče: Karaula Hrani: ZMBiH, inv. št. 1335 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 36 cm; š. 46 cm; d. 33 cm Opis: Sprednja desna stran pokrova pepelnice. Po obliki gre za slemenast pokrov s figuralnimi akroteriji. Ostanek levje tace na slemenu pokrova kaže na to, da sta akroterija imela obliko en face ležečih akrote- rialnih levov. Na sprednji strani je viden širok delno ohranjen okvir zatrepa. V njegovem desnem vogalu je v reliefu upodobljena široko odprta rozeta. Na lateralni strani je izdelan dentikularni venec, pod katerim je izdelan profiliran okvir pravokotnega polja. Delno ohranjen enovrstični napis je viden na spodnjem robu zatrepnega okvirja. Tipologija: pokrov tipa B Datacija: 2.–3. st. Napis: Au]r(elius) Ing(enuus) Objava: Patsch 1897a, 237–238, sl. 12; Patsch 1899, 231, sl. 50; Bojanovski 1988a, 221; Mesihović 2011, 613; Paškvalin 2012, 394, kat. št. 13; Busuladžić 2016a, 104, Tab. 12.1, 6. >> Kat. št. 92: Karaula; zgoraj sprednja stran, v sredini spodnja stran, spodaj pogled na celoto 378 Patsch 1904a, 220; Patsch 1904b, 369. 132 KATALOG SPOMENIKOV 93. POKROV PEPELNICE Najdišče: Karaula Hrani: Lokacija hrambe ni znana. Material: lapor379 Mere: v. 26 cm; š. 31 cm; d. 44 cm Opis: Leva stran pokrova pepelnice. Po obliki gre za slemenast pokrov s figuralnimi akroteriji. Ostanek levje figure na slemenu pokrova kaže na to, da sta akroterija imela obliko en face ležečih akroterialnih levov. Na sprednji strani je izdelan zatrep s profili- ranim okvirjem, v katerem je upodobljena človeška glava. Na lateralni strani je izdelan dentikularni venec. Delno ohranjen enovrstični napis je viden na spodnjem robu zatrepnega okvirja.380 Tipologija: pokrov tipa B Datacija: 2.–3. st. Napis: SC Objava: Patsch 1897a, 238, sl. 13; Patsch 1899, 230, sl. 51; Paškvalin 2012, 393, kat. št. 11. Kat. št. 93: Karaula (Risba po: Patsch 1897, 238, sl. 13) 94. POKROV PEPELNICE Najdišče: Karaula Hrani: ZMBiH, inv. št. 454 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 39 cm; š. 45 cm; d. 43 cm Opis: Leva stran pokrova pepelnice. Po obliki gre za sle- menast pokrov s figuralnimi akroteriji. Ostanek levje figure na slemenu pokrova kaže na to, da sta akrote- rija imela obliko en face ležečih akroterialnih levov. Na sprednji strani je izdelan zatrep s profiliranim okvirjem. Spodnja ploskev pokrova je ravna in nima vsekanega ležišča. V središču zatrepa je en face upo- dobljen moški doprsni lik. Neproporcionalno velika glava z ušesi je brez vratu združena z rameni. Moški ima golo, neporaščeno brado in kratko postrižene lase. Pod polkrožno linijo lasišča je rahlo nakazan očesni lok, pod katerim so neproporcialno velike, mandljasto oblikovane oči. Notranja linija očesnega loka enakomerno prehaja v linijo nosnega grebena. Oblika ust je rahlo nakazana. V plitvo izdelanem reliefu so nakazane gube oblačila, ki potekajo od leve proti desni strani ramena. Levo od človeškega lika je v reliefu upodobljena široko odprta rozeta. Delno ohranjen napis na spodnji stranici zatrepnega okvirja je sestavljen iz ene napisne vrstice. Tipologija: pokrov tipa B Datacija: 1.–2. st. Napis: I]ulio Teutmeitis fil[i]o Pla[tori?].... Objava: Patsch 1899, 231–232, sl. 53; Paškvalin 2012, 393; Busuladžić 2016a, 104, Tab. 12.1, 2. 379 Paškvalin 2012, 393. 380 Paškvalin 2012, 393. Kat. št. 94: Karaula; pogled na celoto in sprednja stran 133 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 95. POKROV PEPELNICE Najdišče: Tomislavgrad Hrani: ZMBiH, inv. št. 1828 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 25 cm; š. 61 cm; d. 42 cm Opis: Slemenast pokrov s figuralnimi akroteriji. Ohra- njena akroterija imata obliko en face prikazanih levov v polležečem položaju. Na sprednji strani je izdelan zatrep s profiliranim okvirjem. Spodnja ploskev pokrova je ravna in nima vsekanega ležišča. Plastično oblikovana akroterialna leva sta prika- zana s širokim ploščatim gobcem, grozečo podobo jima daje cikcakasto oblikovano zversko zobovje. V zatrepu je v reliefu upodobljena dvoročajna posoda, ob njej sta na vsaki strani postavljeni široko odprti rozeti. Napis ni ohranjen. Tipologija: pokrov tipa B Datacija: 2.–3. st. Objava: Paškvalin 2012, 394, 743, kat. št. 12; Busuladžić 2016a, 101, Tab. 9.1, 4. 96. POKROV PEPELNICE Najdišče: Karaula Kat. št. 95: Tomislavgrad; sprednja stran in detajl leve figure Hrani: ZMBiH, inv. št. 1353 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 18 cm; š. 34 cm; d. 13 cm Opis: Sprednja leva polovica pokrova pepelnice. Po obli- ki gre za slemenast pokrov z izdelanimi akroteriji, ti se niso ohranili. Na sprednji strani je delno viden profiliran okvir zatrepa. V zatrepu je upodobljen motiv amfore v edikuli, od katere se je ohranil le levi steber. Ob njej je delfin z dolgo hrbtno plavutjo in koncentrični krog. Napis ni ohranjen. Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2.–3. st. Objava: Patsch 1904a, 206, sl. 59; Patsch 1904b, 355, sl. 58; Paškvalin 2012, 396; Busuladžić 2016a, 103, Tab. 11.1, 2. Kat. št. 96: Karaula 97. POKROV PEPELNICE Najdišče: Borčani Hrani: ZMBiH, inv. št. 440 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 21 cm; š. 34 cm; d. 24 cm Opis: Sprednja desna polovica pokrova pepelnice. Po obliki gre za slemenast pokrov z izdelanimi akroteriji, ti se niso ohranili. Na sprednji strani je viden delno ohranjen okvir zatrepa, pod katerim je dentikularni venec. V zatrepu je v reliefu motiv amfore v edikuli, ob njej sta postavljena delfina in motiv koncentričnega kroga. Kanelirana pilastra edikule z izdelano bazo in oblikovanim kapitelom nosita dvokapno vbočeno streho. Delfin na desni Kat. št. 97: Borčani 134 KATALOG SPOMENIKOV strani ima velik, navzgor zavihan gobec ter dolgo in ozko telo, ki se konča z razcepljeno repno pla- vutjo. Koničasto oblikovana hrbtna plavut je ostro ločena od delfinovega telesa. Delno ohranjen napis je umeščen na spodnji rob zatrepnega okvirja. Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 3. st. Napis: [— — —]va matri infel(icissimae) Aureli(a)e M [— — —]. Objava: CIL III 14976,6; Patsch 1904a, 218, sl. 89; Patsch 1904b, 356, sl. 89; Bojanovski 1988a, 221; Mesihović 2011, 609; Paškvalin 2012, 396, kat. št. 21; Busuladžić 2016a, 103, Tab. 11.1, 1. 98. POKROV PEPELNICE Najdišče: Karaula Hrani: ZMBiH, inv. št. 1346 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 24 cm; š. 66 cm; d. 35 cm Opis: Pokrov pepelnice je razbit na dva dela. Zadnji del pokrova je v celoti odbit. Po obliki gre za slemenast pokrov z izdelanimi akro- teriji. Na spodnji strani pokrova je ležišče za pokri- vanje pepelnice pravokotne oblike. Spodnja ploskev je polkrožno poglobljena, kar verjetno pomeni, da je bila v pravokotni pepelnici shranjena kamnita ali keramična žara s pokrovom polkrožne oblike. Na sprednji strani je oblikovan petkoten zatrep, ki ga uokvirja profiliran rob z dentikuli na notranji strani. Dentikularni venec je izdelan pod spodnjim robom a pokrova na sprednji in bočnih stranicah. V zatrepu je v reliefu upodobljena amfora v edikuli, ob kateri sta bila zrcalno postavljena delfina in polmeseca. Kanelirana pilastra edikule z izdelano bazo in obliko- vanim kapitelom nosita dvokapno vbočeno streho. Delfina imata velik, navzgor zavihan gobček in dolgo telo, ki se konča z razcepljeno repno plavutjo. Prsna in hrbtna plavut sta dolgi in koničasto oblikovani. Pod vsakim delfinom je vrezan motiv polmeseca z navzgor obrnjenimi krajci. Bočni stranici sta okra- šeni s pravokotnim profiliranim poljem, na njem je na levi in desni strani upodobljen motiv polmeseca z navzgor obrnjenimi krajci. Na spodnjem robu b zatrepnega okvirja je vrezan napis. Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2.–3. st. Napis: Tei(us?) Ursio Lavoni con[iug]i b(ene) m(erenti) def(unotne) an(norum) XXX pos(uit). Objava: CIL III 14320, 08 (p. 23238,159); Patsch 1899, 227–228, sl. 47; Mesihović 2011, 614; Paškvalin 2012, 395–396; Busuladžić 2016a, 104, Tab. 12.1, 5. >> Kat. št. 98: Karaula; a − rekonstrukcija, b −leva polovica, c − desna polovica (Rsba po: Patsch 1899, 228, sl. 47) c 135 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 99. POKROV PEPELNICE Najdišče: Karaula Hrani: Spomenik je izgubljen. Material: apnenec381 Mere: v. 20 cm; š. 23 cm; d. 26 cm Opis: Odlomek sprednjega desnega dela pokrova. Po ohranjeni ikonografski kompoziciji je mogoče skle- pati, da sodi v skupino slemenastih pokrovov z iz- delanimi akroteriji. Na sprednji strani je upodob ljen motiv edikule, od katere se je ohranil le desni steber. Ob njej je delfin z dolgo razcepljeno repno plavutjo in koničasto hrbtno plavutjo. Ob glavi delfina sta manjša koncentrična kroga. Na spodnjem robu zatrepnega okvirja je vrezan delno ohranjen napis. Kat. št. 99: Karaula (Risba po: Patsch 1899, 229, sl. 48) Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2.–3. st.382 Napis: Vict[o]r a[n(norum)???...] Objava: Patsch 1897a, 237–239, sl. 10; Patsch 1899, 228, sl. 48; Mesihović 2011, 609; Paškvalin 2012, 396–397, kat. št. 24. 100. POKROV PEPELNICE Najdišče: Karaula Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec383 Mere: v. 18 cm; š. 44 cm; d. 36 cm Opis: Odlomek zadnjega dela pokrova. Po ohranjeni ikonografski kompoziciji lahko sklepamo, da sodi v skupino slemenastih pokrovov z izdelanimi akro- teriji. Spodnji rob leve stranice je okrašen z denti- kularnim vencem. Površina stranskega zunanjega roba akroterija je shematično okrašena z motivom palmete. Med akroterijem in dentikularnim ven- cem je vrezan motiv koncentričnega kroga. Kat. št. 100: Karaula (Risba po: Patsch 1899, 232, sl. 55) Tipologija: pokrov tipa C Datacija: 2.–3. st. Objava: Patsch 1893a, 140, sl. 16; Patsch 1899, 232, sl. 50; Paškvalin 2012, 394, kat. št. 16. 101. POKROV PEPELNICE Najdišče: Karaula Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec384 Mere: v. 19,5 cm; š. 17,5 cm; d. 21 cm Opis: Odlomek leve bočne stranice pokrova. Na njej je ohranjen v reliefu izdelan motiv dveh profiliranih pravokotnih polj (kasetoni), ki z daljšo stranico sledita robu pokrova. Med njimi je postavljen motiv koncentričnega kroga. Ohranjeni odlomek je najverjetneje del slemenastega pokrova z akroteriji. Kat. št. 101: Karaula (Risba po: Patsch 1899, 232, sl. 54) 381 Paškvalin 2012, 396. 382 Paškvalin 2012, 397. Tipologija: pokrov tipa C 383 Patsch 1904a, 220; Patsch 1904b, 369. Datacija: 2.–3. st. 384 Patsch 1904a, 220; Patsch 1904b, 369. Objava: Patsch 1899, 232, sl. 54. 136 KATALOG SPOMENIKOV 102. POKROV PEPELNICE Najdišče: Karaula Hrani: ZMBiH, inv. št. 1311 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 17 cm; š. 22 cm; d. 16 cm Opis: Odlomek slemenastega pokrova pepelnice. Na sprednji strani je profiliran okvir zatrepa. Pod zatre- pom je pravokoten okvir, v katerem je vrezan napis. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Napis: Aplis Ledietis Sini f.385 Objava: Patsch 1899, 231, sl. 52; Paškvalin 2012, 399– 400; Busuladžić 2016a, 103, Tab. 11.1, 4. Kat. št. 102: Karaula JUŽNA BOSNA IN HERCEGOVINA LJUBUŠKI (103–116) 103. NAGROBNA STELA Najdišče: Hardomilje Hrani: ZMBiH, inv. št. 425 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 199 cm; š. 67 cm; d. 35 cm Opis: Nagrobna stela je prelomljena na dva dela. Po obli- ki gre za enostavno profilirano ravno zaključeno nearhitektonsko stelo. Splošno oblikovno shemo sestavljata profilirani pravokotni polji. V spodnjem večjem polju je napisno polje; v zgornjem je v re- liefu izdelan motiv rozete v vencu. Visoka osnova stele brez izdelanega vsadnika kaže na to, da je bila stela najverjetneje delno vkopana v tla. Tipologija: stela podtipa A1a Datacija: 3. st. Napis: D(is) [M(anibus] s(acrum)/ Iuliae B [— — —] / coniugi be[ne] /merent[i] qv(a)e/ vixit /mecum an- nos XXII et /tulit a[et]atis/ suae annos XL /Fl(avius) Aurelianus /dec(urio) coh(ortis) I Belg/arum posuit /natione Pan/nonia. Objava: lupa 24058; HD 27219; AE 1923, 00139; IlJug III 1924; Patsch 1910, 181–182, sl. 3; Paškvalin 2012, 170–171, kat. št. 109. >> Kat. št. 103: Hardomilje 385 Patsch 1899, 231. 137 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 104. NAGROBNA STELA Najdišče: Hardomilje Hrani: ZMBiH, inv. št. 69 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 175 cm; š. 72 cm; d. 18 cm Opis: Nagrobna stela je v celoti ohranjena. Po obliki gre za trikotno zaključeno arhitektonsko stelo s profi- liranim trikotnim zatrepom, arhitravom in pol- pilastroma ob napisnem polju, ki stojita na visoki osnovi (podiju). Stela nima izdelanega vsadnika. Greda arhitrava je razdeljena na fascije; pilastra sta okrašena s korintskimi kapiteli in profilirano bazo. Trikotno oblikovana baza nosi reliefno okrašena prostostoječa akroterija, ki ne presegata slemena stele. V zatrepu je v reliefu upodobljena glava Meduze z bujnimi lasmi. Akroterija sta okrašena z motivom palmete. Pri analizi materiala je geolog I. Rižnar opazil, da je bila površina stele prevlečena z materialom, podobnim gipsu (mešanica apna, peska in vode), oz. stucco antico, s čimer so izravnali površino nagrobnika. Zato je bila stela bela. Tipologija: stela podtipa B3b Datacija: konec 1. st.–začetek 2. st. Napis: Rufus Angeti f(ilius) / Mil(es) c(o)ho(rtis) I Luce(nsium) / annorum XXX / stipen(diorum) XI / H(ic) S(itus) E(st) / H(eres) P(osuit). Objava: lupa 23300; HD 58385; CIL III 8492; Patsch 1907a, 60; Patsch 1914, 164; Paškvalin 2012, 63, kat. št. 5. Kat. št. 104: Hardomilje 138 KATALOG SPOMENIKOV 105. NAGROBNA STELA Najdišče: Hardomilje Hrani: ZMBiH, inv. št. 92 Material: apnenec, litotip BK Mere: v. 194 cm; š. 61 cm; d. 22 cm Opis: Nagrobna stela je prelomljena na tri dele. Sleme stele je odbito. Poškodbe površine so vidne tudi na desnem robu reliefno okrašenega friza. Po obliki gre za trikotno zaključeno arhitektonsko stelo s profiliranim trikotnim zatrepom, ozkim friznim poljem, arhitravom z izdelanimi fascijami in pol stebroma ob profiliranem okvirju napisnega polja, ki stojita na visoki osnovi z ohranjeno nogo. Trikotno oblikovana baza nosi prostostoječa akro- terija, ki ne presegata slemena stele. Na visoko postavljeni osnovi stele so izdelana štiri pravo- kotno oblikovana polja s profiliranim okvirjem (kasetoni). Stela je reliefno okrašena. Stik bočne in sprednje stranice akroterija krasi motiv maske, nad katero se spiralasto dvigujejo listi palmete. Sre- dino zatrepa krasi glava Meduze z dolgimi bujnimi lasmi, izpod katerih izhajata kači. Pod zatrepom leži friz, v katerem so upodobljeni deli vojaške opreme. Od desne proti levi so prikazani knemide, meč, ovalna ščita, okrogla ščita, okrogel ščit pred mečem, dolgi ščit. Predmeta na desnem robu friza ni mogoče v celoti prepoznati, ker je površina stele na tem delu poškodovana. Pod napisnim poljem je upodobljen motiv zaprtih dvokrilnih vrat s štirimi pravokotnimi kasetoni. Zgornja kasetona imata v sredini upodobljen motiv trkala v obliki levje glave. V spodnjih poljih je v reliefu prikazan držaj za odpiranje vrat v obliki grške črke sigma. Tipologija: stela podtipa B3c Datacija: 1. st. Napis: M(arcus) Livius M(arci) / f(ilius) Pal(atina) dom(o) Aloro veteranus leg(ions) VII ann(orum) L stip(endiorum) XXVI h(ic) s(itus) t(estamento) f(ieri) i(ussit). Objava: lupa 21456; HD 34239; IlJug III 1920; Patsch 1910, 177–178; Patsch 1912, 132; Patsch 1924, 167; Wilkes 1969, 462; Bojanovski 1988a, 384; Cambi 1989, 47–48; Dodig 2005b, 211; Tončinić 2011, 57–59, kat. št. 32a–b; Paškvalin 2012, 64. Kat. št. 105: Hardomilje 139 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 106. NAGROBNA STELA Najdišče: Hardomilje Hrani: ZMBiH, inv. št. 81 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 32 cm; š. 53 cm; d. 28 cm Opis: Zgornji zaključek nagrobne stele. Gre za trikotno zaključeno (najverjetneje arhitektonsko) stelo s profiliranim trikotnim zatrepom, arhitravom in frizom. Trikotno oblikovana baza na robovih sle- mena nosi prostostoječa akroterija, ki ne presegata slemena stele. Pod spodnjim profiliranim robom zatrepa je ozek friz, v katerem so upodobljeni deli vojaške opreme. Akroterija sta reliefno okrašena na sprednji in bočni strani. Na stiku bočne in sprednje Kat. št. 106: Hardomilje stranice je v reliefu izdelana maska, nad katero se spiralasto dvigujejo listi palmete. V sredini zatrepa je upodobljena glava Meduze z bujnimi, nazaj po- česanimi lasmi do višine ušes in krilci na temenu. Tipologija: stela podtipa B3c Datacija: 1. st. Objava: Patsch 1907a, 112; Paškvalin 2012, 64–65. 107. NAGROBNA STELA Najdišče: Hardomilje Hrani: ZMBiH, inv. št. 82 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 141 cm; š. 74 cm; d. 25 cm Opis: Zgornja polovica nagrobne stele. Večje poškodbe stele so nastale na slemenu in na obeh akroterijih, ki sta skoraj v celoti odbita. Po obliki gre za arhitek- tonsko stelo s trikotno oblikovanim zaključkom in plastično oblikovanimi akroteriji. Profiliran trikoten zatrep neposredno sloni na ozkem profiliranem okvirju friznega polja, pod katerim je visok arhitrav z izdelanimi fascijami. Arhitrav nosita polstebra, po- stavljena ob napisnem polju, ki ga obdaja profiliran okvir. Polstebra z oblikovano bazo in korintskimi kapiteli stojita na visoki osnovi stele, znotraj katere so bila štiri pravokotno oblikovana polja s profiliranim okvirjem (kasetoni). Danes sta delno ohranjeni samo zgornji polji. Po delno ohranjeni živalski figuri je mogoče sklepati, da sta akroterija imela obliko leva v polležečem položaju. Drugi okrasni elementi stele so izdelani v reliefu. V sredini zatrepa je prikazan motiv Meduze z bujnimi skodranimi lasmi. Pod njenim širokim obrazom se prepletajo kače, njihove glave so usmerjene proti zunanjemu robu zatrepa. Pod zatrepom je friz, v katerem je upodobljeno orožje. Od desne proti levi so upodobljeni knemide, dva okrogla ščita, dva pravokotna ščita, še dva okrogla ščita, prikazana z notranje strani, čelada, na katero se z obeh strani naslanja po en ščit, dva dolga ščita, okrogel ščit in ščit, prikazan od strani. Na dveh manjših profiliranih poljih ali kasetonih je delno viden motiv leva s široko grivo. Kat. št. 107: Hardomilje 140 KATALOG SPOMENIKOV Tipologija: stela podtipa B3c Datacija: 1. st. Napis: T(itus) Varius T(iti) f(ilius) / Vel(ina) domo Pes- sinunte / vet(eranus) leg(ionis) VII / an(norum) L sti(pendiorum) XXIX / H(ic) S(itus) E(st). Her(es) P(osuti). Objava: lupa 21482; HD 34241; IlJug III 1921; Patsch 1908, 110; Patsch 1914, 167; Betz 1939, 67; Dodig 2005b, 211; Tončinić 2011, 93, kat. št. 63; Paškvalin 2012, 64, kat. št. 8. 108. NAGROBNA STELA Najdišče: Vitina Hrani: ZMBiH, inv. št. 682 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 143 cm; š. 87 cm; d. 30 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele. Večje poškodbe so na stale na obeh akroterijih, ki sta skoraj v celoti od- bita. Po obliki gre za arhitektonsko stelo s trikotno oblikovanim zgornjim zaključkom in plastično oblikovanimi akroteriji na trikotni bazi ter z izdela- no slemensko bazo na vrhu stele. Profiliran trikoten zatrep neposredno sloni na arhitravu z izdelanimi fascijami. Arhitrav nosita tordirana polstebra, pos- tavljena ob napisnem polju, ki ga obdaja profiliran okvir. Polstebra z oblikovano bazo in korintskimi kapiteli stojita na visoki osnovi stele, znotraj katere so še vidni sledovi dveh pravokotno oblikovanih polj s profiliranim okvirjem (kasetoni). Iz delno ohranjene živalske figure je mogoče sklepati, da sta akroterija imela obliko leva v polležečem položaju. Drugi okrasni elementi stele so izdelani v reliefu. V sredini zatrepa je prikazan orel z razširjenimi krili. Trikotni bazi akroterijev sta na sprednji strani okrašeni z motivom cveta s širokimi čašnimi listi na dolgem peclju. Tipologija: stela podtipa B3c Datacija: 1. st. Napis: M(arco) Antonio/Maximo signif(ero) / veter(ano) leg(ionis) XI C(laudiae) P(iae) F(idelis) / annor(um) L stip(endiorum) XXX/et Iuliae Sabiane/C(aius) Antonius/f(ilius) f(aciendum) c(uaravit). Objava: lupa 23304; HD 34254; ILJug III 1937; Skarić 1923, 83; Paškvalin 1961, 326–327, sl. 1; Paškvalin 2012, 65, kat. št. 10. Kat. št. 108: Vitina 141 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 109. NAGROBNA STELA Najdišče: Hardomilje Hrani: ZMBiH, inv. št. 100 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 149 cm; š. 77 cm; d. 17 cm Opis: Nagrobna stela je prelomljena na dva dela. Zgornji rob z zaključkom je v celoti odbit. Po obliki gre za arhitektonsko stelo s profiliranim trikotnim zatrepom, arhitravom z izdelanimi fascijami in dvema kaneliranima pilastroma ob napisnem polju, ki stojita na nizki osnovi. Vogalna akroterija stele nimata več funkcije strukturnega elementa, ampak je njuna funkcija zgolj dekorativna. Stela je reliefno okrašena. Kanelirana pilastra imata izdelan korint- ski kapitel in bazo. V zatrepu je upodobljena glava Meduze s polnim okroglim obrazom in bujnimi, nazaj počesanimi lasmi. Pod napisom je v reliefu prikazan vojaški znak, na njem so pritrjeni venec in štiri falere. Oblikovni tip stele ni opredeljen, ker v celoti manjka zgornji zaključek. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2. st. Napis: [Das]uius Bastarni [f(ilius) do]mo Maezeus [mile]s coh(ortis) I Belgarum (centuria) [Rest]ituti sig(nifer) annor(um) [. .] stip(endiorum) XV t(estamento) f(ieri) i(ussit) cura[vit] Valerius Maxi[min]us heres. Objava: lupa 23301; HD 27216; IlJug III 1927; Patsch 1910, 178–179, sl. 2; Patsch 1912, 133; sl. 61; Patsch 1914, 165–166, sl. 311; Paškvalin 2012, 95, kat. št. 29, Marić 2016, 110, sl. 2. Kat. št. 109: Hardomilje 110. NAGROBNA STELA Najdišče: Humac Hrani: ZMBiH, inv. št. 97 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 41 cm; š. 49 cm; d. 16 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele. Po obliki gre za trikotno zaključeno enostavno profilirano nearhitektonsko stelo s profiliranim zatrepnim okvirjem, arhitravom z izdelanimi fascijami in profiliranim napisnim po- ljem. Na slemenu stele je bil postament, od katerega se je ohranil le utor za nastavek okrasa. Poševno oblikovana baza nosi reliefno okrašena prostostoječa akroterija, ki ne presegata slemena stele. Stela je reliefno okrašena. Sprednja in bočna stranica akro- terijev je okrašena s palmeto. Sredino zatrepa krasi šestlistna rozeta s srčastimi in nekoliko proti sredini upognjenimi listi. Ker je večji del stele odbit, celotne oblikovne sheme ni mogoče zanesljivo opredeliti. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1. st. Kat. št. 110: Humac Napis: M(arcus) Sosius M(arci) f(ilius) / Fab(ia) Sebasto [poli— — —] VII [— — —] .... Objava: lupa 21476; HD 58391; CIL III 8493; Hoer nes 1969, 463; Bojanovski 1988a, 358; Dodig 2005b, 1880, 40; Patsch 1908, 111; Betz 1939, 67; Wilkes 210; Tončinić 2011, 84; Paškvalin 2012, 69. 142 KATALOG SPOMENIKOV 111. NAGROBNA STELA Najdišče: Kutac Hrani: ZMBiH, inv. št. 106 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 97 cm; š. 77 cm; d. 21 cm Opis: Napisno polje nagrobne stele. Zgornji zaključek stele v celoti manjka. Napisno polje uokvirjata tordirana polstebra, postavljena na nizko osnovo. Polstebra nosita delno ohranjen arhitrav. Ker je večji del stele odbit, celotne oblikovne sheme ni mogoče zanesljivo opredeliti. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1.–2. st. Napis: Primus Titti / f(ilius) tubicen do(mo) / Caturix mil(es) / coh(ortis) III Alp(inorum) / an(norum) XLIIX st /ip(endiorum) XXIII h(ic) s(itus) e(st) / T(estamento) f(ieri) i(ussit). L(ucius) optio / et Tul- lius ve/ter(anus) h(eredes) p(osuerunt). Objava: lupa 23308; HD 58363; CIL III 6366 (p. 2258); CIL III 8491; Patsch 1914, 163. Kat. št. 111: Kutac 112. NAGROBNA STELA Najdišče: Proboj Hrani: ZMBiH, inv. št. 395 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 43 cm; š. 35 cm; d. 18 cm Opis: Zgornji desni del manjše stele. Na podlagi ohranje- nega dela stele lahko sklepamo, da gre za ravno zaključeno nearhitektonsko stelo s profiliranim tri- kotnim zatrepom in napisnim poljem v profiliranem okvirju. Delno ohranjeni sledovi kažejo, da je imela na vrhu izdelano bazo s centralnim akroterijem. V reliefu izdelana akroterija v obliki polpalmet imata zgolj dekorativno funkcijo. V zatrepu je upodobljena trilistna rozeta. Oblikovna shema stele ni oprede- ljena, ker spodnji del stele v celoti manjka. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1. st. Napis: [---]nius / [---]mus / [--- Objava: lupa 23775; CIL III 14226,2 (p. 2328,121), Fiala 1895, 368, sl. 2; Paškvalin 2012, 99–100. Kat. št. 112: Proboj 143 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 113. NAGROBNA STELA Najdišče: Hardomilje Hrani: ZMBiH, inv. št. 67 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 80 cm; š. 78 cm; d. 23 cm Opis: Osrednji del nagrobne stele. Vrh stele in spodnji rob sta poševno odbita. Ohranjeni del stele delno omogoča prepoznati njeno oblikovno shemo, sestavljala sta jo tordirana polstebra z izdelano bazo, ki stojita na profiliranem okvirju napisnega polja. Med tordirana polstebra je umeščen delno ohranjen motiv konjenika, izdelan v globokem reliefu. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1. st. Napis: Ti(berius) Claudius Ligomarus/Carstimari f(ilius) / Claudia Salinis/eq(ues) coh(ortis) III Al- pinae/ ann(orum) LVII stipend(iorum) XXX / [....] her(es) p(osuit). Objava: Patsch 1914, 163. Kat. št. 113: Hardomilje 114. NAGROBNA STELA Najdišče: Hardomilje Hrani: ZMBiH, inv. št. 93 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 83 cm; š. 76 cm; d. 23 cm Opis: Spodnji del nagrobne stele. Oblikovno shemo sestavljata tordirana polstebra ob napisnem polju, ki stojita na nizki osnovi. Napisno polje obdaja profiliran okvir. Pod njim je v globokem reliefu izdelan motiv konjenika, ki na desnem boku nosi krajši meč. Konj je upodobljen v trenutku skoka ali gibanja tako, da ima obe sprednji nogi dvignjeni visoko v zrak. Dobro ohranjeni detajli omogočajo prepoznati uzde in konjsko pokrivalo pod sedlom, ki ga na mestu držita repni in prsni jermen. Na vrhu konjeve glave je upodobljena široka perjanica. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1. st. Objava: Patsch 1914, 163. Kat. št. 114: Hardomilje 144 KATALOG SPOMENIKOV 115. NAGROBNA STELA Najdišče: Humac Hrani: ZMBiH, inv. št. 75 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 85 cm; š. 78 cm; d. 23 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele, prelomljene na dva dela. Po obliki gre za ravno zaključeno arhitek- tonsko stelo s trikotnim zatrepom, arhitravom in dvema polstebroma ob reliefno okrašenem polju. Polstebra imata izdelana korintska kapitela in bazo. Vogalna akroterija v obliki polpalmete sta prevzela dekorativno funkcijo in nista več obravnavana kot strukturna elementa. Okras na steli je izdelan v re- liefu. V zatrepu je prikazan motiv šestlistne rozete, ki jo obdajajo razvejeni palmovi listi. Oba zaklinka sta okrašena s polpalmeto, ta ima pod notranjim lokom palmete upodobljen motiv manjše štirilistne rozete, iz katere proti vrhu zatrepa izhaja list ali steblo s srčasto oblikovanim zgornjim zaključkom. Pod nizkim arhitravom je upodobljen konjenik s sulico v roki. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1.–2. st. Objava: Sergejevski 1944, 7–8, sl. 6; Paškvalin 2012, 95. Kat. št. 115: Humac 116. NAGROBNA STELA Najdišče: Hardomilje Hrani: ZMBiH, inv. št. 72 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 82 cm; š. 61 cm; d. 16 cm Opis: Zgornja polovica nagrobne stele. Večje poškodbe so vidne na slemenu stele in na obeh akroterijih. Po obliki gre za trikotno zaključeno arhitektonsko stelo s profiliranim trikotnim zatrepom, dvojnim arhitravom z izdelanimi fascijami in pilastroma ob napisnem polju. Ob zatrepnem okvirju sta obliko- vana prostostoječa akroterija, ki ne presegata sle- mena stele. Na vrhu slemena se vidi sled pravokotne baze, na kateri je verjetno stala okrasna pinija. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. Površina pilastrov s toskanskimi kapiteli ima plitve kanelure. V zatrepu je upodobljena štirilistna rozeta; motiv polpalmete je upodobljen na akroterijih. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: konec 1. st. Napis: Meduttus Caturonis f(ilius) miles coh(ortis) I Bracaraugustaanor[m] ann(orum) XXX ... [— — —]. Objava: lupa 23717; HD 24005; ILJug III 19228; AE 1907, 00249; Patsch 1907a, 74; Patsch 1914, 164; Paškvalin 2012, 63–64. Kat. št. 116: Hardomilje 145 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE MOSTAR (117–118) 118. SARKOFAG Najdišče: Vrtače, Bačevići 117. SARKOFAG Hrani: ZMBiH, inv. št. 259 Najdišče: Vrtače, Bačevići Material: apnenec, litotip A Hrani: ZMBiH, inv. št. 292 Mere: v. 118 cm; š. 85 cm; d. 200 cm Material: apnenec, litotip A Opis: Sarkofag s skrinjo in pokrovom je v celoti ohranjen. Mere: v. 72 cm; š. 120 cm; d. 190 cm Kot posledica propadanja materiala so nastali večji Opis: Skrinja sarkofaga z nizko bazo in izdelanim lomi in razpoke na slemenu pokrova. Vrhovi vseh ležiščem za pokrov sarkofaga. Večje poškodbe štirih akroterijev so odlomljeni. sarkofaga so nastale na zgornjem levem in spod- Pokrov sarkofaga ima slemenasto oblikovan vrh z njem desnem robu. Na sprednji strani je plitvo akroteriji na vseh štirih vogalih. Akroterija sta na pravokotno polje, v njem je tabula ansata. Ob daljši sprednji strani reliefno okrašena z motivom njej sta reliefno okrašena trikotna zaklinka. Polje prepleta dveh vej vinske trte s srčastimi listi. znotraj tabule, obdano s profiliranim okvirjem, Skrinja sarkofaga ima izdelano nizko bazo in ležišče nima izdelanega napisa. Leva ansa je okrašena za pokrov. Na sprednji strani je plitvo pravokotno s štirilistno rozeto, ki jo v vogalih dopolnjujeta polje, v katerem je tabula ansata. Pod anso in nad palmeti. Enak motiv se ponovi znotraj trikotnih njo sta reliefno okrašena trikotna zaklinka. Napisno zaklinkov ob obeh ansah. V desni ansi motiv polje, ki nima izdelanega napisa, ima profiliran štirilistne rozete ni bil izdelan. okvir. Ansi sta okrašeni s štirilistno rozeto, ki jo v Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. vogalih dopolnjujeta palmeti. Enak motiv se ponovi Datacija: 3. st. v trikotnih zaklinkih ob obeh ansah. Objava: Radimský 1892b, 335, sl. 4; Radimský 1894, 6–8; Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Paškvalin 1988b, 308; Paškvalin 2012, 445, kat. št. 8. Datacija: 3. st. Objava: Radimský 1892b, 333–334, sl. 1–3; Radimský 1894, 6–8; Basler 1972, 148, sl. 159; Paškvalin Kat. št. 117: Vrtače, Bačevići 1988b, 308; Paškvalin 2012, 455, kat. št. 7. Kat. št. 118: Vrtače, Bačevići 146 KATALOG SPOMENIKOV OSREDNJA BOSNA IN HERCEGOVINA ŠIPOVO (119) gol genij, ki lebdi v zraku. Medaljon drži z obema rokama, z levo roko se ga dotika z dlanjo, z desno 119. NAGROBNA EDIKULA roko ga naslanja na dlan med palcem in kazalcem. Najdišče: Crkvina Nogi sta prekrižani, z desnim stopalom se opira na Hrani: ZMBiH, inv. št. 288, 289 notranjo stran okvirja. Na prsih je rahlo nakazana Material: apnenec, litotip A / BD? muskulatura. Desni genij je nekoliko drugačen od Mere: v. 93 cm; š. 146 cm; d. 32 cm (zatrep); v. 51 cm; š. levega. Celotno telo je spuščeno nižje. Njegova leva 220 cm; d. 32 cm (napisna plošča) noga sega globoko v okvir zatrepa. Z nartom desne Opis: Dva elementa nagrobne arhitekture, zatrep in noge se dotika kolena na levi nogi. Krili desnega arhitrav. genija imata detajlno vrezane linije peruti. Uporaba Zatrep so sestavljale tri plošče: leva in desna za- svedra je vidna pri izdelavi zenic in kotičkov ust ključna plošča trikotne oblike, danes izgubljeni, in genijev. Arhitrav je prelomljen na dva dela. Desni ohranjena srednja petkotna plošča z medaljonom. rob je v celoti odbit. Celotna kompozicija je bila postavljena na arhitrav. Ima izdelano plitvo pravokotno polje, v katerem je Sredino zatrepa krasi medaljon, ki ga nosita gola umeščena tabula ansata z napisnim poljem. Okvir krilata genija. Profiliran okvir medaljona je okrašen napisnega polja obdaja v globokem reliefu izdelan z borduro, ki jo sestavljajo gosto nanizani lovorovi okras dvojne pletenine. Ansi sta okrašeni z rozeto listi. V medaljonu je upodobljen moški. S prstom v sredini, motiv palmete krasi trikotna zaklinka ob desne roke kaže na svitek, ki ga drži pred seboj v le- ansah. vici. Oblečen je v hlamido, ki jo na desnem ramenu Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. zapenja jasno prepoznavna fibula z dvema čebula- Datacija: 4. st. stima zaključkoma. Pokojnik ima kratke goste lase, Napis: Fll(avis) Apol inari et Honorio fili s carissi[mis] / ki mu segajo čez čelo. Ima ovalen obraz, ličnici ne et Frantino fratri et Maxim(a)e matri [— — —?] / [ . izstopata, lica so nekoliko upadla, pod velikim in Objava: lupa 23373; HD 56; CIL III 13237 (p. 2270); širokim nosom trikotne oblike sta polni in ravno Truhelka 1892b, 318–319, Patsch 1893a, Tab. VIII, sklenjeni ustnici. V velikih mandljasto oblikovanih sl. 16; Patsch 1910, 185; Patsch 1912, 139–140; očeh so vidne zenice. Liniji zgornje in spodnje Sergejevski 1952, 43–46; Basler 1972, 146, sl. 157; veke sta poudarjeni. Na levi strani medaljona je Mesihović 2011, 332; Paškvalin 2012, 471–472, kat. št. 1; Busuladžić 2016b, 188, Tab. 11, kat. št. 37. Kat. št. 119: Crkvina 147 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE KUPRES (120–121) 120. PEPELNICA Najdišče: Stubo Vrelo Hrani: ZMBiH, inv. št. 248 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 68 cm; š. 79 cm; d. 29 cm Opis: Sprednja stranica in del bočnih stranic pepelnice. Večja poškodba je vidna na levem vogalu in spod- njem desnem robu spomenika. Zgoraj je delno ohranjena plitva poglobitev za shranjevanje pe- pela. Po obliki gre za pepelnico, ki ima na sprednji strani izdelan dvojni okvir. V notranjem okvirju je poglobljeno centralno polje z osrednjim motivom dveh erotov z girlando. Levi erot v desni roki drži girlando visoko nad vratom, z iztegnjeno levico v višini bokov drži sredino girlande. Krila ima rahlo razprta in se naslanja na desno nogo, levo ima iztegnjeno. Desni erot je upodobljen v enaki drži, le da se naslanja na levo nogo. Zunanji okvir brez izdelane profilacije neprekinjeno poteka ob zgornjem in obeh stranskih robovih. Na spodnjem robu ni izdelan. V njem je okrasna bordura vinske Kat. št. 120: Stubo Vrelo trte, ki raste iz dveh vaz. Oba konca vej vinske trte združuje ozek trak, postavljen na sredini zgornjega polja bordure. Tipologija: pepelnica tipa C Datacija: 2.–3. st. Objava: Patsch 1893a, Tab. VII, sl. 14; Bojanovski 1988b, 174; Paškvalin 2012, 391–392, kat. št. 4; Busuladžić 2016a, 98, Tab. 6.1, 2; Busuladžić 2016b, 188, Tab. 11, kat. št. 36. 121. ODLOMEK SPOMENIKA Najdišče: Otinovci Hrani: ZMBiH, inv. št. 1348 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 19 cm; š. 19 cm; d. 13 cm Opis: Odlomek spomenika ima v plitvem reliefu izdelano štirilistno rozeto. Pod njo je delno ohranjen napis. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2. st. Napis : — — —] Ulpius [— — —] / [— — —] Objava: CIL III 14319; Patsch 1895a, 289, sl. 18; Mesihović 2011, 428. Kat. št. 121: Otinovci 148 KATALOG SPOMENIKOV GORNJI VAKUF – USKOPLJE (122) 122. NAGROBNA STELA Najdišče: Gornji Vakuf – Uskoplje Hrani: ZMBiH, inv. št. 681 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 135 cm; š. 46 cm; d. 7 cm Opis: Nagrobna stela z zelo poškodovano površino na sprednji strani. Površina na levi polovici plošče je nekoliko bolje ohranjena in omogoča prepo- znavo osnovne oblikovne sheme. Oblika zgornjega zaključka stele ni popolnoma jasna, saj je vrh stele močno poškodovan. Zdi se, da je stela imela na vrhu pravokotno oblikovano bazo in akroterija. Po obliki gre za enostavno profilirano stelo s trikotnim zatrepom in napisnim poljem brez izdelane profi- lacije. Med zatrepa je umeščeno še eno pravokotno oblikovano polje brez profiliranega okvirja. Osnovno obliko stele je zelo težko definirati, saj so strukturni elementi v celoti oblikovani kot okras. Kombinacija stilizirane palmete in rozete v zgornjem polju morda posnema obliko trikotnega zatrepa z rozeto v sredini. Pod zatrepom je izdelan polkrog, ki bi morda lahko posnemal portretno nišo. Nižje se znova ponovi v plitvem reliefu izdelan trikoten zatrep z rozeto v sredini. Na levi stranici ob napisnem polju poteka okvir, ki ga sestavlja kombinacija v površino plitvo vrezanih trikotnikov in sinusoidno oblikovane vitice. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: D(is) [M(anibus)] / Aur[elio] / Tironi / [mi]liti (!) de[fun] /5 cto per[— — — —] / d(e) e() Val[en] / tina so/ [cero] / carissimo posuit be/10 ne me(renti). Objava: ILJug II 627; Petrović 1961, 233, sl. 4; Mesihović 2011, 131; Paškvalin 2012, 102, kat. št. 56. Kat. št. 122: Gornji Vakuf –Uskoplje 149 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE PROZOR (123) bljena glava Meduze, ki ima bujne lase razdeljene na prečko, od koder se v pramenih spuščajo proti 123. NAGROBNA STELA vratu. Teme Meduzine glave krasi par širokih krilc. Najdišče: Varvara (glej sliko na naslednji strani) Ob pramenih las se radialno širi po šest kač na vsaki Hrani: ZMBiH, inv. št. 105 in 116 strani lica. V plitvi portretni niši je bil upodobljen Material: apnenec, litotip H doprsni portret zakonskega para. Profiliran okvir Mere: v. 174 cm; š. 83 cm; d. 18 cm napisnega polja v celoti obdaja okrasna bordura v Opis: Nagrobna stela je razbita na več delov. Večje obliki stilizirane palmove veje. poškodbe površine so nastale v portretni niši in na Tipologija: stela podtipa B2b dnu stele. Po obliki gre za ravno zaključeno arhitek- Datacija: 2.–3. st. tonsko stelo tipa edikula s profiliranim trikotnim Napis: D(is) M(anibus)/ Ael(iae) Victori/nae def(unctae) zatrepom, ki neposredno sloni na dveh polstebrih. an(norum) LXXV Fl(avia) Flac /5 cil a / matri. Polstebra uokvirjata portretno nišo, pod katero je Objava: lupa 23699; HD 34027; IlJug III 1754; Patsch napisno polje v profiliranem okvirju. Ob zatrepu 1906, 155, sl. 5; Bojanovski 1988a, 166; Mesihović sta v globokem reliefu izdelana akroterija, ki sta s 2011, 95. hrbtno stranjo pritrjena na osnovo. Akroterija na sprednji strani krasi motiv človeške maske, ki je z obrazom obrnjena proti zunanjemu robu stele. Pol- stebra ob portretni niši sta imela korintski kapitel in bazo. V sredini trikotnega zatrepa je upodo- Kat. št. 123: Varvara (Risba po: Patsch 1906, 155, sl. 5) 150 KATALOG SPOMENIKOV KONJIC (124–139) 124. NAGROBNA STELA Najdišče: Radešine Hrani: ZMBiH, inv. št. 58 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 146 cm; š. 63 cm; d. 25 cm Opis: Nagrobna stela je v celoti ohranjena. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo s pravokotno portretno nišo, pod katero je napisno polje v profiliranem okvirju. Na vrhu stele je ohra njen utor, ki je služil za pritrditev zgornjega zaključka stele, najverjetneje v obliki levjega ovršja. V portretni niši so v plitvem reliefu upodobljene tri ženske. Ženska na desni strani zakriva levo ramo ženske na sredini, ta pa levo ramo ženske na levi. Vse tri imajo spuščeno desno roko ob telesu, oblečene so v tuniko dolgih rokavov, ki jo pod prsmi drži širok pas. Na obeh ramenih nosijo po eno ločno fibulo. Spletene lase ženske na sredini pokriva pajčolan, ki ji pada prek ramen. Preostali dve nimata naglavnega pokrivala. Za izdelavo vseh treh obrazov je bila uporabljena enaka predloga. Obrazi so ovalne oblike, s širokim in podolgovatim nosom, velikimi mandljasto oblikovanimi očmi in majhnimi, skoraj neopaznimi usti. Kat. št. Tipologija: stela podtipa A1c 124 Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus)/ Aur(eliae) Tit [ua?— — —] / Bricussa / e [t] [— — —]5/ [— — — — —] / [— — — — —] matri inf(elicissimae) / def(unctae) [a] n(norum) LXXV. D(is) M(anibus). / Aur(eli…) Ti[t]i…./…………/… …….a/ tae matr(i) inf(elicissimae), def(unctae) / [a] n(norum) LXXV. Objava: CIL III 13862 = ILJug III 1751; Patsch 1896a, 271, sl. 41; Patsch 1902a, 327, sl. 22; Patsch 1904a, 258, sl. 132; Paškvalin 2012, 158–159. 125. NAGROBNA STELA Najdišče: Homolje Hrani: ZMBiH, inv. št. 57 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 149 cm; š. 70 cm; d. 28 cm Opis: Nagrobna stela ima odbit spodnji rob. Večja poškodba je nastala na levi stani portretne niše. Po obliki gre za ravno zaključeno arhitektonsko stelo s plitvo portretno nišo s polkrožno oblikovanim zaključnim lokom in napisnim poljem v širokem profiliranem okvirju. Polkrožni lok portretne niše nosita ozka pilastra z izdelanim kapitelom in nizko >> Kat. št. 124: Radešine Kat. št. >> Kat. št. 125: Homolje 125 151 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE bazo. V portretni niši je upodobljen zakonski par z otrokoma. Ženska na levi ima širok ovalen obraz in velike mandljasto oblikovane oči. Zaradi poškodb detajli na oblačilih niso vidni, vendar se zdi, da nosi ogrinjalo. Lasje okrog obraza so počesani nazaj in speti tako, da zakrivajo ušesa. Pred njo stoji majhen otrok, ob njej pa moški s kratkimi lasmi in brado. Velike okrogle oči so na široko odprte, usta so majhna in neizrazita, linija nosu je rahlo nakazana. Na desni rami nosi okroglo fibulo, ki je verjetno zapenjala sagum. Pred njim stoji majhen otrok. Med spodnjim robom edikule in zgornjim robom napisnega polja je vrezana nagrobna formula DM. Tipologija: stela podtipa A1c Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Aur(elius) Maximus/et Man- deta/vivi fecerun[t] 5/sibi et Aur(eliae) / Magna def(unctae) an(norum) [— — —] /et Maxim[i]no / def(uncto) an(norum) II[— — —] /ca(rissimis?). Objava: CIL III 14617, 4; Patsch 1902a, 313–315, sl. 9; Patsch 1904a, 245–246, sl. 119; Paškvalin 2012, 123, kat. št. 59. 126. NAGROBNA STELA Najdišče: Lisičići Hrani: PVK, inv. št. s. n. Material: apnenec Mere: v. 125 cm; š. 60 cm; d. 30 cm. Opis: Nedokončana stela (polizdelek) ima odbit zgornji rob in spodnji desni vogal. Po obliki gre za enostavno profilirano stelo s plitvo portretno nišo, pod katero je napisno polje v širokem profiliranem okvirju. Obliko zgornjega zaključka stele zaradi poškodbe ni mogoče opredeliti. Verjetno je imela ravno oblikovan zaključek in pravokotno obliko portretne niše. V še nedokončani portretni niši je vidna le grobo izdelana skica doprsja. Tipologija: stela podtipa A1c Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Aur(elio) Nu[mer?]ia/ no fratri pie/ntissimo, def(uncto) / an(norum) XXVI, et Aur(elio) Va/lerio av(u)nc[u]o/def(uncto) an(norum) XL, Aur(elius) / Dazas p(ro) p(ietate). Objava: CIL III 13861; Patsch 1896a, 270, sl. 40. Kat. št. 126: Lisičići 152 KATALOG SPOMENIKOV 127. NAGROBNA STELA Najdišče: Brđani Hrani: ZMBiH, inv. št. 49 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 174 cm; š. 78 cm; d. 30 cm. Opis: Nagrobna stela z dvojno portretno nišo ima večje poškodbe površine na desnem robu. Na zgornji stranici so ohranjeni utori, ki so služili za pritrditev zgornjega zaključka stele, najverjetneje v obliki levjega ovršja. Po obliki gre za ravno zaključeno dvoetažno arhi- tektonsko stelo z dvojno portretno nišo in napisnim poljem v profiliranem okvirju. Zgornjo portretno nišo uokvirjata polstebra, spodnjo polpilastra. Portreti v obeh nišah so izdelani v plitvem reliefu. V zgornji portretni niši je v reliefu upodobljeno doprsje zakonskega para. Na levi strani je ženska z ovalnim obrazom in velikimi mandljasto oblikova- nimi očmi. Nadočesni lok je poudarjen. Oblečena je v tuniko z dolgimi rokavi. Spletene lase pokriva pajčolan, ki ji pada prek ramen. Desno roko drži na prsih in v njej okrogel predmet. Na desni strani je upodobljen golobrad moški s kratkimi lasmi. Obraz je širok, mandljasto oblikovane oči so široko odprte, usta so neizrazita in majhna, nosni greben je širok. Detajli oblačila niso prepoznavni. V desni roki, ki mu sloni na prsnem košu, drži neprepoznaven predmet. V spodnji portretni niši sta upodobljeni dve osebi. Ženska na levi strani ima ozek in ovalen obraz, velike oči in nazaj spete lase. Površina desnega portreta je močno poškodovana, viden je le obris. Tipologija: stela podtipa A1d Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus)/ Aur(elius) V...../ [— — —] / [c] oniu(gi).... Objava: Patsch 1902a, 332–333, sl. 25; Paškvalin 2012, 143, kat. št. 75. Kat. št. 127: Brđani 153 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 128. NAGROBNA STELA Najdišče: Lisičići Hrani: PVK, inv. št. s. n. Material: apnenec386 Mere: v. 167 cm; š. 68 cm; d. 23 cm Opis: Ohranjena je nagrobna stela z dvojno portretno nišo. Na zgornji stranici so vidni trije utori, ki so služili za pritrditev ovršja. Po obliki gre za ravno zaključeno dvoetažno arhitektonsko stelo z dvojno portretno nišo in napisnim poljem v profiliranem okvirju. Zgornjo portretno nišo okvirjata polste- bra, spodnjo polpilastra. Portreti v obeh nišah so izdelani v plitvem reliefu. V zgornji sta upodobljeni doprsji zakonskega para. Na levi strani je ženska z dolgim ovalnim obrazom in velikimi mandljasto oblikovanimi očmi. Nadočesni lok je poudarjen. Detajli obraza in ust zaradi poškodb niso vidni. Oblečena je v tuniko z dolgimi rokavi in okroglim vratnim izrezom, ki je pod prsmi speta s širokim pasom in na ramenih z ločnima fibulama. Sple- tene lase pokriva pajčolan, ki pada prek ramen tako, da ne zakriva ušes. Na teh so na desni strani vidni dolgi uhani s kroglico na koncu. Desno je upodobljen golobrad moški s kratkimi lasmi in ozkim obrazom. Oči in veke so poudarjeni, usta so neizrazita in majhna, linija nosu je rahlo na- kazana. Moški nosi tuniko s polkrožnim vratnim izrezom in plašč ( sagum), ki ga na desnem ramenu zapenja okrogla fibula. V spodnji portretni niši sta upodobljeni doprsji. Oseba na levi ima širok in poln obraz, velike oči in goste lase (ali kapo?). Na desnem portretu je viden samo širok pas, s katerim je prepasana tunika. Tipologija: stela podtipa A1d Datacija: 2.–3. st. Objava: Čremošnik 1954b, 219, Tab. V, sl. 2; Paškvalin 2012, 143–144, kat. št. 76. Kat. št. 128: Lisičići 129. NAGROBNA STELA Najdišče: Lisičići Hrani: PVK, inv. št. s. n. Material: apnenec387 Mere: v. 80 cm; š. 79 cm; d. 30 cm Opis: Po obliki gre za ravno zaključeno dvoetažno enostavno stelo z dvojno portretno nišo. Napisno polje, ki je bilo pod spodnjo portretno nišo, se ni ohranilo. Zgornja portretna niša je v celoti ohranje- na. Od portretov v spodnji niši sta ohranjena glava 386 Čremošnik 1954b, 219. 387 Sergejevski 1935, 18. >> Kat. št. 129: Lisičići 154 KATALOG SPOMENIKOV in del ramenskega obroča portretirancev. V zgornji niši so upodobljene tri osebe: ženska in dva moška. Moški na sredini z desno roko objema žensko prek njenega desnega ramena. Ženska ima širok ovalen obraz, koničasto brado in velike mandljasto obli- kovane oči. Nadočesni lok je poudarjen. Oblečena je v tuniko z dolgimi rokavi in okroglim vratnim izrezom, ki je pod prsmi prepasana s širokim pa- som. Na ramenih nosi fibule. Lase pokriva pajčolan, ki pada prek ramen tako, da ne zakriva ušes. Na teh so vidni dolgi uhani s kroglico na koncu. Ob njej je golobrad moški s kratkimi lasmi ter širokim in polnim obrazom. Velike okrogle oči so na široko odprte, usta so majhna in neizrazita, linija nosu je rahlo nakazana. Moški nosi tuniko s polkrožnim vratnim izrezom in plašč ( sagum), ki ga na desnem ramenu zapenja okrogla fibula. Enaka predloga je bila uporabljena pri izdelavi portreta moškega na desni. V drugi niši sta upodobljeni ženski. Tista na levi strani ima podolgovat obraz, poudarjeni ličnici in velike oči. Lasje so počesani na prečko in zve- zani z vrvico. Na ramenih nosi fibuli, ki zape njata tuniko. Ženska na desni ima širok obraz, velike oči in širok nosni greben. Njeni lasje so spleteni in pokriti s pajčolanom, ki ji pada prek ramen. Oblečena je v tuniko z okroglim vratnim izrezom, ki jo na ramenih zapenjata fibuli. Tipologija: stela podtipa A1d Datacija: 2.–3. st. Objava: Sergejevski 1935, 18–19, Tab. V, sl. 3. 130. NAGROBNA STELA Najdišče: Donje Selo Hrani: Lokacija hrambe ni znana; inv. št. s. n. Material: apnenec388 Mere: v. 185 cm; š. 71 cm; d. 25 cm Opis: Nagrobna stela z vsadnikom je prelomljena na dva dela. Manjši poškodbi sta vidni na desnem in levem zgornjem vogalu. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno stelo s profiliranim trikotnim zatrepom in profiliranim napisnim poljem. Okras stele je izdelan v plitvem reliefu. Sredino zatrepa krasi v reliefu izdelana šestlistna rozeta, v zaklinkih sta upodobljena delfina. Tipologija: stela podtipa B1c Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) / T(itus) Aur(elius) Nepos/ fil(ius) et Aur(elia) Ur/sina con(iunx) t(estamento) p5/osuer(unt) T(ito) Aur(elio) / Carvo vete/rano an(norum)/ LXX. Objava: ILJug I 89 = ILJug III 1744; Sergejevski 1938, 119, št. 20; Paškvalin 2012, 99, kat. št. 43. 388 Paškvalin 2012, 99. Kat. št. 130: Donje Selo (Foto: Sergejevski 1938, 119) 155 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Kat. št. 131: Lisičići 131. NAGROBNA STELA Najdišče: Lisičići Kat. št. 132: Lisičići Hrani: ZMBiH, inv. št. 1824 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 123 cm; š. 70 cm; d. 26 cm 132. NAGROBNA STELA Opis: Zgornja polovica nagrobne stele ima viden prelom, Najdišče: Lisičići ki poteka prek zatrepnega okvirja. Po obliki gre za Hrani: ZMBiH, inv. št. 161 ravno zaključeno enostavno stelo s profiliranim Material: apnenec, litotip BD trikotnim zatrepom in profiliranim napisnim Mere: v. 169 cm; š. 67 cm; d. 29 cm poljem. Na vrhu stele je ohranjen utor, ki je naj- Opis: Stela z ravnim zaključkom. Po obliki gre za ravno verjetneje služil za pritrditev ovršja. Okras stele zaključeno enostavno stelo s profiliranim trikotnim je izdelan v plitvem reliefu. Sredino zatrepa krasi zatrepom in napisnim poljem. Na vrhu stele je v reliefu izdelana šestlistna rozeta, v zaklinkih sta ohranjen utor, ki je služil za pritrditev zgornjega upodobljena delfina. zaključka stele najverjetneje v obliki levjega ovršja. Tipologija: stela podtipa B1c Okras stele je izdelan v plitvem reliefu. Sredino Datacija: 2.–3. st. zatrepa krasi glava Meduze, v zaklinkih sta upo- Napis: D(is) M(anibus). / T. Aur(elio) Bojo/ni, v(ixit) dobljena delfina z ribo v ustih. an(nos) LXI. H(ic) s(itus) e(st). T. Aur(elius) Lais/ Tipologija: stela podtipa B1c cus patri/ b(ene) m(erenti) posuit. Datacija: 2.–3. st. Objava: Patsch 1896a, 268, sl. 37; Paškvalin 2012, 99, Napis: D(is) M(anibus) / A(e)l(ius) [— — — —] / [— kat. št. 45. — — —] / [— — — —] /[fil?]o 5 / [— — — —] 156 KATALOG SPOMENIKOV Va[l]eri/a[e] q(uae) def(ucta) [a]n(norum) VIIII / [— — — —][— — — —][p]a/r[e]n[tes] / [— — — —] fi[l](iae) infe10/licissim[a]e. Objava: ILJug III 1747; Patsch 1902a, 319–320, sl. 16; Patsch 1904a, 251, sl. 126; Paškvalin 2012, 98, kat. št. 41. 133. NAGROBNA STELA Najdišče: Lisičići Hrani: ZMBiH, inv. št. 264 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 138 cm; š. 63 cm; d. 23 cm Opis: Stela z ravnim zaključkom je v celoti ohranjena. Manjša poškodba je vidna na spodnjem desnem vogalu. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo s profiliranim trikotnim zatrepom in profiliranim napisnim poljem. Sredino zatrepa krasi v reliefu izdelana šestlistna rozeta. V zaklinkih sta upodobljena delfina. Tipologija: stela podtipa B1c Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) Posauljonis Jaci filiae pi ssim(a) e, def(unctae) an(norum) XX p(arentes). Objava: CIL III 13866; Patsch 1894a, 713, sl. 1; Patsch 1896a, 267, sl. 36. >> Kat. št. 133: Lisičići 134. NAGROBNA STELA Najdišče: Ostrožac Hrani: ZMBiH, inv. št. 56 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 159 cm; š. 70 cm; d. 23 cm Opis: Nagrobna stela je prelomljena na dva dela. Spodnji desni in zgornji levi vogal sta odbita. Po obliki gre za ravno zaključeno enoetažno arhitektonsko stelo tipa edikula s profiliranim trikotnim zatrepom. Zatrep sloni na dveh polstebrih ob pravokotni portretni niši, pod katero je napisno polje s profiliranim okvirjem. Polstebra imata korintska kapitela in profilirano bazo. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. V sre- dini zatrepa je upodobljena glava Meduze z bujnimi lasmi. Lasje so dvignjeni, linija lasišča je postavljena visoko nad čelom. V zaklinkih sta upodobljena delfina, ki v ustih držita ribo. Široko telo desnega delfina skoraj v celoti zapolnjuje dani prostor. Na njegovem telesu so jasno vidne dve hrbtni in ena prsna plavut. Telo in repno plavut loči okrogel obroč. Ovalno oblikovano delfinovo oko je neproporcio- nalno veliko. Delfin v levem zaklinku ni ohranjen. >> Kat. št. 134: Ostrožac 157 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE V portretni niši je upodobljen zakonski par. Levo je doprsje žene s širokim obrazom, poudarjenimi ličnicami, velikimi očmi ter širokim podolgovatim nosom. Ženska je oblečena v tuniko dolgih roka- vov z izrezom v obliki črke V. Tunika je pod prsmi prepasana z ozkim pasom, na ramenih ima fibuli. Spletene lase pokriva pajčolan, ki pada prek ramen tako, da ne zakriva ušes. Na teh so vidni dolgi uhani s kroglico na koncu. Na desni je upodobljen moški s kratkimi lasmi ter širokim in polnim obrazom. Oči in veke so poudarjeni, usta so neizrazita in majhna, linija nosu je rahlo nakazana. Moški nosi tuniko s polkrožnim vratnim izrezom in plašč ( sagum), ki ga na desni rami zapenja okrogla fibula. Tipologija: stela podtipa B2a Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Aelis Rufo/et Tattuiae/ def(unctae) ann(orum) LX5 P(ublius) Ael(ius) Ve- rus/parentibus p(osuit). Objava: lupa 23801; HD 56805; CIL III 14617,3; IlJug III 1752; Patsch 1902a, 323–324, sl. 20; Patsch 1904a, 255, sl. 130; Sergejevski 1965b, 127, sl. 11; Paškvalin 2012, 94. 135. NAGROBNA STELA Najdišče: Lisičići Hrani: PVK, inv. št. 1823. Material: apnenec389 Mere: v. 177 cm; š. 75 cm; d. 30 cm Opis: Stela z vsadnikom je v celoti ohranjena. Po obliki gre za ravno zaključeno enoetažno arhitektonsko stelo tipa edikula s profiliranim trikotnim zatre- pom, ki sloni na dveh polpilastrih ob pravokotni portretni niši in profiliranim napisnim poljem. Polpilastra imata korintska kapitela in profilirano bazo. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. V sredini zatrepa je upodobljena glava Meduze z dolgim koničastim obrazom. Zaklinka sta okrašena z motivom delfina, ki lovi ribo. V portretni niši sta upodobljeni ženski doprsji. Ženska na levi ima ovalno obliko obraza, velike poudarjene oči in majhna usta. Ženska na desni strani se zdi nekoliko starejša. Obrazne poteze so podobne kot pri ženski na levi strani. Obe sta oblečeni v tuniko z dolgimi rokavi in okroglim vratnim izrezom, ki je prepasana s širokim pasom ter na ramenih speta s fibulama. Spletene lase pokriva pajčolan, ki pada prek ramen tako, da ne zakriva ušes. Na ušesih ženske na desni strani so vidni dolgi uhani s kroglico na koncu. Napis ni ohranjen. Tipologija: stela podtipa B2a Datacija: 2.–3. st. Objava: Čremošnik 1954b, 219, Tab. V, sl. 4; Paškvalin 2012, 94, kat. št. 27. 389 Paškvalin 2012, 94. Kat. št. 135: Lisičići 158 KATALOG SPOMENIKOV 136. NAGROBNA STELA Najdišče: Homolje Hrani: ZMBiH, inv. št. 52 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 170 cm; š. 85 cm; d. 29 cm. Opis: Stela z vsadnikom je skoraj v celoti ohranjena. Del spodnjega desnega vogala je odbit. Poškodbe površine v obliki večjih horizontalnih razpok so vidne na desni strani portretne niše. Po obliki gre za ravno zaključeno enoetažno enostavno pro- filirano stelo s profiliranim trikotnim zatrepom, pravokotno oblikovano portretno nišo in profili- ranim napisnim poljem. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. V zatrepu je petlistna rozeta, ki jo ob straneh obdajajo listi. Polji zaklinkov nista okrašeni. V plitvi portretni niši je upodobljen za- konski par. Ženska na levi ima dolg ovalen obraz in velike mandljasto oblikovane oči. Nadočesni lok je poudarjen. Spletene lase pokriva pajčolan, ki ji pada prek ramen in ne pokriva ušes. Desno je upodobljen golobrad moški s kratkimi lasmi. Obraz je širok, mandljasto oblikovane oči so poudarjene, usta so neizrazita in majhna. Na desni rami nosi okroglo fibulo, ki je verjetno zapenjala plašč ( sa- gum). Napis ni ohranjen. Tipologija: stela podtipa B2a Datacija: 2.–3. st. Objava: Patsch 1902a, 312–317, sl. 11; Patsch 1904, 247, sl. 121; Paškvalin 2012, 98, kat. št. 39. Kat. št. 136: Homolje 159 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 137. NAGROBNA STELA Najdišče: Homolje Hrani: ZMBiH, inv. št. 55 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 178 cm; š. 68 cm; d. 26 cm Opis: Nagrobna stela ima odbit spodnji desni rob. Poškodbe so vidne na celotni površini spome- nika. Po obliki gre za ravno zaključeno enoetažno arhitektonsko stelo tipa edikula s profiliranim tri- kotnim zatrepom. Zatrep sloni na dveh polstebrih ob pravokotni portretni niši, pod katero je napisno polje s profiliranim okvirjem. Ob zatrepu sta v glo- bokem reliefu izdelana akroterija. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. V sredini zatrepa je upo- dobljena glava Meduze. Površina sprednje strani akroterijev je reliefno okrašena z motivom delfina. V portretni niši je upodobljen zakonski par. Ženska na levi je oblečena v tuniko in ogrinjalo ( pala), pod njim se vidi desna roka, ki sloni na prsih. Zaradi poškodb detajli na obrazu niso vidni. Lasje so speti zadaj. Moški nosi oblačilo dolgih rokavov, na desni in levi rami se vidijo široki pasovi, ki so verjetno del vojaškega oblačila ali saguma. V levi roki drži svitek (volumen). Tipologija: stela podtipa B2b Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus)/ [— — — — —] / [— — — — —] ni I[— — — — —] / [— — — — —] 5/ [— — — — —] / [— — — — —]/ [— — — — —]no [— — — — —] / [— — — — —] 10 [— — — — —]. Objava: Patsch 1902a, 315, sl. 10; Patsch 1904a, 246. Kat. št. 137: Homolje 138. OVRŠJE STELE Najdišče: Homolje Hrani: ZMBiH, inv. št. 456 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 60 cm; š. 125 cm; d. 26 cm Opis: Zgornji zaključek nagrobne stele v obliki ovršja s parom levov. Na ovršju so nastale večje poškodbe, vidne predvsem na levi polovici spomenika. Ozka enostavna baza levjega ovršja služi kot nosilec plastičnega okrasa v obliki ležečih akroterialnih Kat. št. 138: Homolje levov, ki s sprednjima tacama držita ovnovo glavo. Kot kaže figura leva, ohranjena na desni strani, sta bili glavi levov obrnjeni en face. Med levoma je upodobljen Atis s prekrižanimi nogami, ki se naslanja na plamenico. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Patsch 1902a, 316, sl. 13; Paškvalin 2012, 147, kat. št. 85. Kat. št. 139: Homolje KATALOG SPOMENIKOV 139. OVRŠJE STELE Najdišče: Homolje (glej sliko na prejšnji strani) Hrani: ZMBiH, inv. št. 194 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 67 cm; š. 126 cm; d. 26 cm Opis: Zgornji zaključek nagrobne stele v obliki ovršja s parom levov. Ozka enostavna baza levjega ovršja služi kot nosilec plastičnega okrasa v obliki en face ležečih akroterialnih levov, ki s sprednjima tacama držita ovnovo glavo. Med levoma je upodobljen Atis s prekrižanimi nogami, ki se naslanja na plamenico. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Patsch 1902a, 316, sl. 12, Paškvalin 2012, 146–147, kat. št. 84. SARAJEVO (140–143) 140. NAGROBNA STELA Najdišče: Gradac / Hadžići Hrani: ZMBiH, inv. št. 54 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 175 cm; š. 65 cm; d. 16 cm Opis: Nagrobna stela je v celoti ohranjena. Po obliki gre za trikotno zaključeno enoetažno arhitekton- sko stelo tipa edikula. Arhitektonsko obliko stele sestavlja profiliran trikoten zatrep, pod njim je plitva portretna niša, ki jo uokvirjajo profiliran lok arhitrava in polpilastra z oblikovano bazo in kapiteli. Pod portretno nišo je plitvo napisno polje s profiliranim okvirjem. Prostostoječa akroterija sta plastično oblikovana. Stela je reliefno okrašena. Zatrep krasi v reliefu izdelan motiv rozete s širokim cvetiščem. Notranja vogala zatrepa zapolnjujeta lista palmete. Vogala akroterija sta preoblikovana v človeški maski, ki nosita spiralno zavita ovnova rogova. V portretni niši je upodobljen zakonski par z otrokoma. Ženska na levi ima velike oči, poudar- jeni ličnici in ozek nosni greben. Lasje so v obliki širokega snopa v zatilju dvignjeni navzgor in speti visoko na temenu tako, da sestavljajo visok svaljek in prekrivajo zgornjo polovico ušes. Oblečena je v tuniko z okroglim vratnim izrezom, prek te nosi ogrinjalo, ki ji pokriva desno ramo. Njeno levo ramo zakriva moški. Ženska nosi ogrlico, ki se trdno prilega vratu. Pred njo stoji otrok, oblečen Kat. št. 140: Gradac / Hadžići v tuniko in ogrinjalo. Lasje so kratki, kar kaže na to, da gre za dečka. Moški ima kratko postrižene lase, velike mandljasto oblikovane oči in ozek nos. Datacija: 3. st. Nosi tuniko z okroglim vratnim izrezom in plašč, Napis: D(is) M(anibus) Aurel(ius) Super vete/r(a)nus ex ki se na desni rami zapenja s fibulo. Pred moškim leg(ione) VIII Aug(usta) memoriam sibi / vi(v)us je prikazan deček, oblečen v tuniko in plašč. Med et Verl(..) co/ n(iu)gi Maximinae / et Victorino fi/ zatrepom in polkrožno preklado arhitrava je vre- (lis) nostris filiam defumctam vi/xit annos XXVIII. zana nagrobna formula DM. Objava: lupa 23384; HD 51053; CIL III 8375 (p. 12749); Tipologija: stela podtipa B2b Patsch 1893a, 81–82; Betz 1939, 72. 161 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 141. NAGROBNA STELA Najdišče: Pazarić Hrani: ZMBiH, inv. št. 53 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 195 cm; š. 74 cm; d. 19 cm Opis: Nagrobna stela z ohranjenima vsadnikom in posta- mentom. Stela ima odbit zgornji desni in spodnji levi vogal. Pravokotno oblikovan blok postamenta ima na sprednji strani izdelano visoko bazo in venec, ki se na bočnih stranicah nadaljuje le do polovice bloka. Po obliki gre za ravno zaključeno arhitektonsko stelo tipa edikula. Arhitektonsko obliko sestavljajo profiliran trikoten zatrep, arhitrav, polpilastra ob portretni niši in profiliran okvir napisnega polja. Napisno polje obdaja še okvir brez profilacije, ki ne- prekinjeno poteka ob zgornjem robu in obeh stran- skih robovih. Na spodnjem robu okvir ni izdelan. Polpilastra ob portretni niši imata profilirano bazo in kapitela. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. V portretni niši je na levi strani upodobljena ženska z ovalnim obrazom, velikimi mandljasto oblikovanimi očmi in ozkim nosnim grebenom. Liniji zgornje in spodnje veke sta poudarjeni. Lasje so počesani na prečko in speti zadaj tako, da pokrivajo zgornji del ušes. Oblečena je v tuniko z okroglim vratnim izrezom, ki je prepasana z ozkim pasom visoko pod prsmi. Pod pasom so vidni široki naborki oblačila. Na desni rami se vidijo široki naborki ogrinjala. Visoko na temenu nosi pajčolan, ki ji pada prek ramen. V ušesih ima uhane, okrog vratu masivno ogrlico z okroglim obeskom, na katerem je obesek s srčastim zaključkom. Trije enaki obeski so privezani na fibulo, ki jo nosi na desni rami. Ob njej je moški s kratkimi lasmi in velikimi mandljasto oblikovanimi očmi. Z desno roko objema ženo prek desne rame, v levi roki drži svitek. Moški nosi tuniko z dolgimi rokavi, ( tunica manicata) prek nje ima ogrnjen plašč (sagum) z dolgimi resami, ki se zapenja na desni rami. Sredino zatrepa krasi šestlistna rozeta s širokim cvetiščem. Oba zaklinka sta okrašena z motivom palmete. Okrasna bordura, ki s treh strani obdaja na- pisno polje, ima obliko vinske trte, ki raste iz vaze na desni in levi strani. Konca vitic vinske trte združuje ozek trak, postavljen na sredini zgornje bordure. Na arhitravu je vrezana nagrobna formula DM. Tipologija: stela podtipa B2a Datacija: 2.–3. st. Kat. št. 141: Pazarić Napis: D(is) M(anibus) / T(itus) A(u)r(elius) Saturninus/ A(u)r(eliae) Amurcian(a)e/coniugi pientis/5 simae bene mere—/nti et sibi vi—/vus memori—/am posu- it q(uae) vixit an(nos) XXVIIII/ 10 m(enses) IIII. Objava: lupa 23771; HD 54639; CIL III 13863; IlJug III 1580; Patsch 1894b, 345–346, sl. 5; Patsch 1915, 124, sl. 117; Bojanovski 1988a, 149–150; Topolovac 1988a, 54. 162 KATALOG SPOMENIKOV 142. NAGROBNA STELA Najdišče: Lukavica Hrani: ZMBiH, inv. št. 1832 Material: apnenec, litotip BD Mere: v. 136 cm; š. 70 cm; d. 24 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele ima zelo poškodovano površino na sprednji strani. Manjše poškodbe površine so vidne tudi na zgornjem zaključku stele. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno pro- filirano stelo z medaljonom in napisnim poljem v profiliranem okvirju. Na vrhu je ohranjen utor pra- vokotne oblike, ki je služil za pritrditev ovršja. Stela je reliefno okrašena. Okvir medaljona je okrašen z borduro. Okrog medaljona je v vogalih izdelan motiv štirih rozet, ki morda posnemajo prikaz glavic žebljev, kot bi bila plošča z medaljonom pritrjena na osnovo. V plitvi niši medaljona so upodobljeni trije doprsni portreti. Oseba na desni strani medaljona drži svitek. Oblečena je v dolgo tuniko in ogrinjalo, ki ga na desni rami zapenja fibula. Enako oblačilo nosi oseba na sredini. Oseba na levi ima naborke oblačila manj izrazite, v desni roki drži predmet okrogle oblike. V celotnem kadru izstopa oseba na sredini. Pomaknjena je nekoliko pred levo in desno osebo, tako da zakriva njuna ramena. Nagrobna formula je vrezana med okvirjem napisnega polja in medaljonom. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / [— — — — — — — — — — —] / [— — — — — — — — — — —]/[—— — — — — — — — — —]/[— — — — — — — — — — —]. Objava: Paškvalin 2012, 167, kat. št. 98. Kat. št. 142: Lukavica 143. MEDALJON Najdišče: Sarajevo Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec, litotip H Mere: v. 79 cm; pr. 58 cm; d. 10 cm Opis: Nagrobni spomenik v obliki medaljona z izdelanim vsadnikom. Večje poškodbe spomenika so vidne na površini in na profiliranem okvirju, ki obdaja meda- ljon. Okras na medaljonu je izdelan v plitvem reliefu. Okvir centralnega motiva je okrašen z motivom bisernega niza. V medaljonu je upodobljen konjenik. Oblečen je v dolgo tuniko in ogrinjalo, ki ga na desni rami zapenja fibula. Paludamentum za njegovim hrbtom pahljačasto lebdi v zraku. Na glavi nosi visoko kapo, značilno za obdobje tetrahije.390 Konj je upodobljen z velikimi ovalnimi očmi z izdelano zenico, kratko grivo in napol odprtim gobčkom. Z dvignjeno sprednjo levo nogo nakazuje premikanje. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: konec 3. st.–začetek 4. st. 390 Cf. Ferris 2013, 21. Kat. št. 143: Sarajevo 163 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Objava: Sergejevski 1948, 172–173, št. 6; Gabričević 1954, 41–46; Topolovac 1988b, 41. BREZA (144–147) 144. NAGROBNA STELA Najdišče: Breza Hrani: ZMBiH, inv. št. 430 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 60 cm; š. 45 cm; d. 15 cm Opis: Odlomka nagrobne stele. Na to, da gre za vsaj dvodelno strukturo stele, kažeta ostanek portretne niše in desni profiliran vogal napisnega polja. Okvir portretne niše je v plitvem reliefu okrašen z motivom vinske trte. V plitvi portretni niši je na levi strani upodob- ljena ženska, ki nosi tuniko in ogrinjalo. Na njeni desni rami se delno vidijo sledovi fibule, ki zapenja oblačilo. Pred seboj drži manjšo štirinožno žival. Ob njej je upodobljen moški. Oblečen je v tuniko z dolgimi rokavi, prek te nosi ogrinjalo, ki ga na desni rami zapenja fibula. V levi roki drži svitek, z Kat. št. 144: Breza desnico čez desno ramo objema ženo. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Napis: [Di s] M(anibus )/ Objava: neobjavljeno 145. NAGROBNA STELA Najdišče: Breza Hrani: ZMBiH, inv. št. 428 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 45 cm; š. 32 cm; d. 9 cm Opis: Odlomka nagrobne stele, ki je bila sekundarno uporabljena kot gradbeni material. Na sprednji strani je v profiliranem okvirju napis. Zgornji rob napisnega polja obdaja okrasna bordura z motivom akantove vitice in rozet. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Napis: Ael[ius] Mar/cel[l — —] an(norum) XX / P(ublius) Ae[l(ius)] Mel— — — — / [— — —]. Objava: lupa 23691; HD 33859; IlJug III 1583; Sergejevski 1940, 143, št. 11; Mesihović 2011, 80. Kat. št. 145: Breza 164 KATALOG SPOMENIKOV Kat. št. 146: Breza; leva stranica in sprednja stran 146. NAGROBNA ARA ustnicami. V desni roki ob stegnu je verjetno držal Najdišče: Breza baklo, na katero se naslanja. Hrani: ZMBiH, inv. št. 386 Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Material: apnenec, litotip BD Datacija: 2 –3. st. Mere: v. 119 cm; š. 102 cm; d. 67 cm Napis: Ulpiae T(iti) f(iliae) / Proculae an(norum) Opis: Nagrobna ara je razbita na več delov. V celoti sta XX/T(itus) F(lavius) Valens Varron(is) / f(ilius) odbita spodnji rob in desna bočna stranica. Večje princeps Desitiati(um) / et Aelia Iusta/Scenobar[bi poškodbe so nastale tudi na levi bočni strani. Na f(ilia)] / [ – – sprednji strani je v profiliranem okvirju napisno Objava: lupa 23306; HD 33834; IlJug III 1582; Čremošnik, polje. Okvir tega obdaja bordura z motivom vinske Sergejevski 1930, št. 9; Tab. III; Sergejevski 1940, trte. Na levi bočni stranici je v pravokotnem pro- 141–142, sl. 10; Rendić-Miočević 1948, 147; filiranem okvirju upodobljen krilati erot. Okrog Paškvalin 1996a, 95–96; Škegro 1997, 103, No. okvirja poteka bordura z motivom akantovih 126; Mesihović 2011, 65–72; Paškvalin 2012, 265, listov. Spodnji okvir bordure krasi akantov list, kat. št. 33. ob njem sta ptici. Erot stoji na podstavku tako, da ima desno nogo prekrižano prek narta leve noge. Širok in poln obraz krasijo dolgi valoviti lasje, ki pokrivajo ušesa in se v širokih pramenih spuščajo proti zatilju. Velike oči poudarjajo vrezane linije vek, zenici nista izdelani, usta so majhna s polnimi 165 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 147. PEPELNICA Najdišče: Breza Hrani: ZMBiH, inv. št. 432 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 30 cm; š. 51 cm; d. 19 cm Opis: Odlomka pepelnice, ki je bila sekundarno uporab- ljena kot gradbeni material. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Napis: Dis [Manibus] / Clario an(norum) [— — —] / posuerunt Ur[sus] / 5 et Dassius pat[ri] / h(ic) s(itus) es[t Objava: lupa 23690; HD 33866; IlJug III 1588; Sergejevski 1938, 109, št. 13; Mesihović 2011, 79. >> Kat. št. 147: Breza KISELJAK (148–153) 148. NAGROBNA STELA Najdišče: Podastinje Hrani: ZMBiH, inv. št. 257 Material: apnenec, litotip A Mere: v. 171 cm; š. 62 cm; d. 16 cm Opis: Nagrobna stela je skoraj v celoti ohranjena. Levi akroterij je odbit. Po obliki gre za enostavno pro- filirano trikotno zaključeno stelo s profiliranima trikotnim zatrepom in okvirjem napisnega polja. Ob zatrepu sta trikotno oblikovana akroterija, ki ju krasi v plitvem reliefu izdelan motiv palmete. V sredini zatrepa je upodobljena manjša rozeta. Tipologija: stela podtipa B3a Datacija: konec 1. st.–začetek 2. st. Napis: C(aius) Manliu(s) / C(ai) L(ibertus) / Honesimus/ Ann(orum) L/H(ic) S(itus) E(st). Objava: CIL III 8379 (p. 2256); Patsch 1894b, 344, sl. 24; Patsch 1896a, 251, sl. 11. >> Kat. št. 148: Podastinje 166 KATALOG SPOMENIKOV 149. NAGROBNA STELA Najdišče: Kuliješ Hrani: ZMBiH, inv. št. 1823 Material: apnenec, litotip BM Mere: v. 108 cm; š. 88 cm; d. 17 cm Opis: Zgornja polovica nagrobne stele, v celoti je poškodovana površina na sprednji strani. Po obliki gre za ravno zaključeno arhitektonsko stelo tipa edikula. Arhitektonsko obliko sestavlja trikoten zatrep, ki stoji na polstebrih z oblikovanimi kapiteli in bazo. Polstebra skupaj z zatrepom uokvirjata portretno nišo, v kateri so upodobljeni trije pokoj- niki. Detajli obrazov in oblačil na portretirancih niso več vidni. V sredini zatrepa je upodobljena glava Meduze. V zaklinkih sta v reliefu upodobljena hipokampa. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Patsch 1897b, 521, sl. 7; Paškvalin 2012, 96, kat. št. 33. 150. NAGROBNA STELA Najdišče: Gromiljak Kat. št. 149: Kuliješ Hrani: FSV, inv. št. s. n. Material: apnenec391 Mere: v. 127 cm; š. 98 cm; d. 23 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele. Po obliki gre za ravno zaključeno arhitektonsko stelo tipa edikula s profiliranim trikotnim zatrepom, arhitravom in polstebroma ob portretni niši. Sledovi polstebra pod portretno nišo kažejo, da gre za dvoetažno zasnovo stele. Greda arhitrava je razdeljena na fascije; polstebri v obeh nišah imajo izdelane korintske kapitele in profilirano bazo. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. V sredini zatrepa je upodobljena štirilistna rozeta v vencu, obdajata jo okrasni palmeti. V zaklinkih sta upodobljena hipokampa. V portretni niši so prikazane štiri osebe: tri ženske in moški. Ženska na levi ima poln oglat obraz, velike ovalne oči, širok nos in majhne polne ustnice. Ličnici nista poudarjeni. Njeni dolgi lasje so zadaj speti tako, da so ušesa v celoti pokrita. Čez čelo nosi kapo ali ozek trak, ki se zavezuje zadaj. Oblečena je v tuniko z okroglim vratnim izrezom, ki jo na ramenih spenjata fibuli. Prek ramen nosi ogrinjalo. Fibuli sta privezani z verižico z velikim okroglim obeskom (agraf), na katerem je pripet manjši obesek ovalne oblike. Na desni roki nosi zapestnico. Vse tri ženske imajo enake obrazne poteze in elemente noše. Izjema je tretja ženska, ki ima na mezincu leve roke prstan. Moški ima kratko postrižene lase in brado. Oblečen je v tuniko z dolgimi rokavi, prek nje nosi sagum, Kat. št. 150: Gromiljak ki je na desni rami zapet s fibulo. Na mezincu leve 391 Paškvalin 2012, 96. 167 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE roke nosi prstan. Z levo roko drži rob ogrinjala ženske ob sebi. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Čremošnik 1963, 115, sl. 7; Paškvalin 2012, 96, kat. št. 32. 151. NAGROBNA STELA Najdišče: Gornja Višnjica Hrani: FSV, inv. št. s. n. Material: apnenec392 Mere: v. 95 cm; š. 67 cm; d. 17 cm Opis: Zgornja polovica nagrobne stele je prelomljena na več delov. Stela ima v celoti odbita akroterija; poškodbe površine so vidne tudi na spodnjem levem robu. Po obliki gre za ravno zaključeno arhitektonsko stelo s profiliranim okvirjem, arhi- travom z izdelanimi fascijami in polstebroma ob profiliranem okvirju napisnega polja. Ob vogalu zatrepa sta bila postavljena akroterija na nizki, trikotno oblikovani bazi. Tordirana polstebra z oblikovano bazo in korintskimi kapiteli stojita na nizki gredi. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. Zatrep je okrašen z motivom štirilistne rozete, iz katere izhajata čašasta cvetova. Sledovi okrasa, ohranjeni na desnem akroteriju, kažejo na to, da sta bila akroterija okrašena z rastlinskim motivom, morda s palmeto. Motiv akantovih listov krasi nizko preklado pod napisnim poljem. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 1. st. Napis: D(is) M(anibus) / M(a)n(lio) Pontio / Valenti / Iulia Itache/ 5 c(oniugi) b(ene) m(erenti) p(osuit). Objava: ILJug III 1599; Misilo 1936, 18–19, št. 2, sl. 3; Vulić 1933, št. 206; Bojanovski 1988a, 153; Paškvalin 2012, 95, kat. št. 30. Kat. št. 151: Gornja Višnjica 392 Misilo 1936, 18; Paškvalin 2012, 95. 168 KATALOG SPOMENIKOV 152. NAGROBNA STELA Najdišče: Gornja Višnjica Hrani: FSV, inv. št. s. n. Material: apnenec393 Mere: v. 196 cm; š. 78 cm; d. 20 cm Opis: Nagrobna stela je razbita na več delov. Zgornji zaključek stele in spodnji rob sta odbita. Večje poškodbe na površini nagrobnika so prav tako vidne na levem robu in spodnji portretni niši. Osnovno oblikovno shemo stele zaradi poškodb ni mogoče z gotovostjo v celoti rekonstru irati. Na podlagi dveh ohranjenih polpilastrov ob zgornji portretni niši je mogoče sklepati, da gre za dvoetažno arhitektonsko stelo tipa edikula. Osnovno shemo stele sestavljajo arhitrav, dvojna portretna niša ter napisno polje brez izdelanega profiliranega okvirja. Zgornjo portretno nišo uokvirjata polpilastra s korintskimi kapiteli in bazo. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. V zgornji portretni niši so upodobljene tri osebe. Na levi strani je ženska v oblačilu z dolgimi rokavi. Prek ramen ima ogrinjalo ali šal, ki ga je klesar upodobil z gosto nanizanimi naborki. Okrog vratu nosi ogrlico, ki jo sestavlja niz treh verižic. Na portretu ni jasno, ali nosi pokrivalo ali gre za urejeno pričesko. Na desni strani je upodobljen moški s kratko postriženimi lasmi in brado. Ima oglat obraz, velike ovalne oči in visoko čelo. Zenici sta izdelani, prav tako globoke gube na čelu. Oblečen je v tuniko s širokimi rokavi in okroglim vratnim izrezom. Prek leve rame nosi ogrinjalo z resicami ( sagum), speto na desni rami. V levi roki drži svitek. Pred njima stoji deček z enakimi obraznimi potezami, kot jih ima moški lik, vendar brez brade. Rob njegovega ogrinjala je okrašen z resicami. V spodnji niši so upodobljene tri osebe, glave niso ohranjene. Na levi je oseba oblečena v tu- niko z dolgimi rokavi in ogrinjalo. V desni roki drži predmet okrogle oblike. V sredini je moški, oblečen v tuniko z dolgimi in širokimi rokavi. Prek ramen nosi ogrinjalo ( sagum), katerega rob je okrašen z gostimi resami. Ob njem je na desni strani niše moški, ki nosi tuniko z okroglim vratnim izrezom Kat. št. 152: Gornja Višnjica in ogrinjalo ( sagum). Stranski okvir napisnega polja krasi bordura v obliki vinske trte. Arhitrav je okrašen z motivom stilizirane vitice. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: [— — —] [Pate]r optabat fieri sibi quod pi(a) / Mat(er) infelices nati fecit uterque. D(is) M(anibus) / Aur(elio) Titiano d(efuncto) [ann(orum)... et] /Aur(elio) Iustiano d(efuncto) [ann(orum) … et] / Aur(elio) Iusto d(efuncto) ann(orum) [...] fil(iis) / 5 pientis(s)imis et suo alu/ mno Aur(elius) Titus et Aur(elia) M[ar]/til a paren- tes et sibi/vivis posuerunt. 393 Misilo 1936, 19; Paškvalin 2012, 144. 169 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Objava: ILJug III 1596, Vulić 1933, 69–70; Misilo 1936, 20–21; Sergejevski 1938, 111; Bojanovski 1988a, 148; Mesihović 2011, 92; Paškvalin 2012, 144, kat. št. 77. 153. NAGROBNA STELA Najdišče: Gornja Višnjica Hrani: FSV, inv. št. s. n. Material: apnenec394 Mere: v. 156 cm; š. 74 cm; d. 17 cm Opis: Nagrobna stela je prelomljena na več delov. Zgornji zaključek stele je v celoti odbit, zato ni mogoče v celoti rekonstruirati osnovne oblikovne sheme. Po obliki gre za arhitektonsko stelo tipa edikula. Dvoetažno zasnovo stele sestavljata portretna niša in napisno polje, ki ju loči široka horizontalno po- stavljena greda z izdelanim profiliranim okvirjem. Napisno in portretno polje uokvirjata polstebra z izdelanimi kapiteli in bazo. V plitvi portretni niši sta upodobljeni osebi. Na levi strani je ženska v dolgi tuniki z okroglim vratnim izrezom. Ramena in roke ji pokriva dolgo ogrinjalo, pred seboj drži ptico. Ženska ima urejeno pričesko, detajli nje- nega obraza zaradi poškodb niso vidni. Ob njej je moški s kratko pričesko. Detajlov na obrazu ni mogoče razbrati, ker je površina reliefa na tem delu poškodovana. Oblečen je v tuniko z okroglim vratnim izrezom, prek katere nosi sagum. Z desno roko drži rob ogrinjala, z levo objema žensko prek desne rame. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus)/ Baebiae me/ae et ei(us) Laeitiae/5 anno(rum) V/ Baebius Titian/ v(otum) s(olvit). Objava: ILJug III 1598; Vulić 1933, 70; Misilo 1936, 21, št. 3; Bojanovski 1988a, 153; Mesihović 2011, 95. Kat. št. 153: Gornja Višnjica 394 Misilo 1936, 21. 170 KATALOG SPOMENIKOV KAKANJ (154–155) 154. ODLOMEK STELE Najdišče: Donja Zgošća Hrani: ZMBiH, inv. št. 582 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 28 cm; š. 33 cm; d. 17 cm Opis: Zgornji levi vogal stele s polkrožno portretno nišo. Na arhitektonsko kompozicijo stele kaže ostanek polloka niše, ki stoji na vrhu stiliziranega kapitela. V niši je ohranjen doprsni portret ženske. Njen obraz je oglat, pod visokim nadočesnim obokom so izdelane očesne veke, ki poudarjajo velike ovalne oči. Zenici nista izdelani. Dolg nosni greben se zaključi s trikotno oblikovanim nosom, pod katerim so lepo izdelana usta s polnimi ust- nicami. Ženska nosi naglavno pokrivalo, katerega rob je spuščen nizko čez čelo. Polkrožni naborki ali okrasni elementi oblačila z vratnim izrezom v obliki črke V potekajo poševno od ramena proti sredini prsi. Lepo oblikovana ušesa krasijo uhani s tremi obeski. Na desni rami so vidni ostanki upo- Kat. št. 154: Donja Zgošća dobitve prstov desne roke osebe ob ženski. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Objava: Sergejevski 1948, 172, sl. 3; Paškvalin 2012, 124, kat. št. 62. 155. ODLOMEK RELIEFNE PLOŠČE Najdišče: Doboj pri Kaknju Hrani: ZMBiH, inv. št. 585 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 25 cm; š. 38 cm; d. 6 cm Opis: Odlomek nagrobne plošče z ohranjenim reliefom ima poškodovane vse štiri stranice. Plitvo izdelan relief prikazuje osebo, ki vodi konja. Oblečena je v tuniko s širokim pasom. Na konjskem hrbtu je prikazano tovorno sedlo za tovorjenje s širokimi jermeni. En jermen je nameščen pod konjskim trebuhom, dva sta prečna (zadaj in spredaj). Prečna jermena sta okrašena z vbodi, na zadnjem so srčasti obeski. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: druga polovica 3. – začetek 4. st. Objava: Sergejevski 1948, 180, št. 14. Kat. št. 155: Doboj pri Kaknju 171 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE ZENICA (156–166) 156. NAGROBNA STELA Najdišče: Bilimišće Hrani: ZMBiH, inv. št. 155a Material: apnenec, litotip H Mere: v. 183 cm; š. 74 cm; d. 16 cm Opis: Nagrobna stele je razbita na več kosov. Vrh za- trepa, desni akroterij in desni rob portretne niše so odbiti. Po obliki gre za trikotno zaključeno arhitektonsko stelo tipa edikula s profiliranim trikotnim zatrepom, arhitravom in polstebroma ob portretni niši, pod njo je v profiliranem okvirju napisno polje. Stela ima izdelan vsadnik. Ob za- trepu sta v horizontalni osi tik nad arhitravom z izdelanimi fascijami postavljena prostostoječa akroterija. Polstebra sta imela stiliziran korintski kapitel. Stela je reliefno okrašena. Pri izdelavi okrasa je bil uporabljen sveder. Zatrep in akroterija krasi motiv palmete oziroma polpalmete. V plitvi portretni niši je upodobljena deklica. Njen obraz je poln, ličnici sta poudarjeni, pod nizkim čelom so mandljasto oblikovane oči z izdelanimi zenicami, veke so poudarjene, pod majhnim nosom so lepo oblikovana usta s polnimi ustnicami. Oblečena je v dolgo nabrano tuniko z dolgimi rokavi in okroglim vratnim izrezom. Tunika je prepasana z ozkim pasom, na ramenih jo zapenjata okrogli fibuli. Na nogah ima zaprte čevlje. Zdi se, da ji glavo pokriva kapa, ki jo na vrhu glave krasi nakit z obeskom. Okrog vratu ima ogrlico z okroglim obeskom. V desni roki drži ptico, ki jo naslanja na prsi. V spuščeni levi roki drži okrogel predmet, verjetno gre za igračo. Zapestji sta okrašeni z ma- sivnima zapestnicama. Profiliran okvir napisnega polja obkroža široka okrasna bordura, zapolnjena z motivom bršljanove vitice. Tipologija: stela podtipa B4 Datacija: druga polovica 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Aurel(iae) Procu/le vi(xit) an(nos) III / Aurlei(us) Nepos / 5 et Procil a filiae / p(o)s(uerant). Objava: lupa 23319; HD 55949; CIL III 12770; ILJug III 1610h; AE 2008, 00017; Truhelka 1892a, 343; Patsch 1915, 131; Sergejevski 1932, 44–45; Boja- novski 1988a, 166; Mesihović 2011, 50; Paškvalin 2012, 62–63, kat. št. 3. Kat. št. 156: Bilimišće 172 KATALOG SPOMENIKOV 157. NAGROBNA STELA Najdišče: Bilimišće Hrani: ZMBiH, inv. št. 84 in 70 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 165 cm; š. 95 cm; d. 23 cm Opis: Nagrobna stela je prelomljena na več delov. Zatrep, desni akroterij in spodnji rob z delom napisnega polja so odbiti. Ostanek zatrepa in levi akroterij kažeta na to, da je stela najverjetneje imela trikotno oblikovan zaključek. Po obliki gre za arhitektonsko stelo tipa edikula s trikotnim zatrepom, arhitravom in polstebroma ob portretni niši, ki stojita na nizki prekladi. Horizontalna preklada loči portretno nišo od reliefno okrašenega pravokotnega polja brez iz- delanega profiliranega okvirja. Pod njim je napisno polje brez profilacije, ozka vertikalna preklada ga deli na dva dela. Polstebra ob portretni niši imata stilizirano upodobljena kapitela in profilirano bazo. V edikuli so upodobljeni skoraj v celoti postavni portreti štirih oseb: ženska in trije moški. Ženska na levi z levo roko objema moškega ob sebi. V desni roki drži predmet okrogle oblike. Srčasto obliko obraza ji daje linija lasišča, ki je oblikovana tako, da se od sredine obraza enakomerno dviguje proti sencam. Ima velike mandljasto oblikovane oči z izdelano zenico. Široki veki izhajata ob robovih nosnega grebena. Od tam v polkrogu izhajajo tudi obrvi. Obrvi in rob lasišča so prikazani z nizom kratkih vrezov. Oblika ust je komaj prepoznavna. Nosi tu- Kat. št. 157: Bilimišće niko dolgih in širokih rokavov z okroglim vratnim izrezom. Prek ramen ima ogrnjen šal z resami. Tunika je okrašena z okroglim našitkom na prsih. ob sebi, z levico se dotika njegove nadlahti. Med Na prstancu nosi prstana in okrog vratu ogrlico z vertikalnimi naborki oblačil in simbolom svastike okroglim obeskom. V ušesih ima uhane okrogle so vidni ostanki rdeče barve. V spodnji niši ima cen- oblike s širokim pahljačasto oblikovanim obeskom. tralno pozicijo osedlan konj, ki stoji na podstavku. Na glavi nosi kapo, ta ima na vrhu vrezan okras v Klesar je natančno prikazal podsedlo, sedlo in uzdo. obliki dveh krogov, ki ga zapolnjuje vrsta vrezanih Konja proti desni vodi moški kratkih las, oblečen v linij. Tesno ob ženski je upodobljen mlad moški, ki z dolgo tuniko z okroglim vratnim izrezom. Na desni desno roko objema žensko na svoji desni. V levi roki rami ima fibulo s čebuličastimi zaključki. V desni pred seboj drži voščeno tablico za pisanje. Ovalen roki drži uzdo, v levi ima neprepoznaven predmet. obraz moškega zaključuje srčasto oblikovana linija Na levi strani niše je upodobljena ženska v dolgi tu- lasišča. Mandljasto oblikovane oči imajo izdelano niki. Prek desnega ramena nosi šal. Okrog vratu ima zenico, spodnji rob nosu je odbit. Na glavi so ušesa ogrlico z okroglim obeskom. V desni roki drži dolg postavljena previsoko. Oblečen je v tuniko z dolgimi predmet okroglega preseka (morda svitek), v levi rokavi in okroglim vratnim izrezom, ki jo zapenja roki košaro. Okvir stele, ki obdaja spodnjo nišo in na desni rami s fibulo s čebuličastimi zaključki. Na napisno polje, je okrašen z motivom vinske trte. Na prstancu leve roke nosi prstan. Na površini tunike površini levega akroterija je vrezan motiv polpalmete (približno v višini kolen) je vrezan simbol svastike. in v reliefu izdelana rozeta v krogu. Rastlinski okras Ob njem sta upodobljena moška z enakimi obraz- v zatrepu je viden samo v sledovih. Na arhitravu je nimi potezami in oblačili. Razlikujeta se v tem, da plitvo vrezan stiliziran rastlinski motiv. nosita kratko postriženo brado in brke. Drugi moški, Tipologija: stela tipa B5 gledano od leve proti desni, v levi roki drži odprto Datacija: konec 3. st.–začetek 4. st. voščeno tablico, na katero piše. Na njegovem desnem Napis: Aur(elius) Cresceni/nus et Iuliana / par(entes) Fili- rokavu je viden okrašen rob, ki kaže, da pod ogrinja- ciano fil(io) / pien(t)is(simo) def(uncto) an(norum) lom nosi tuniko. Tretji moški je upodobljen skrajno XXX // ben(e) mer(enti) et sibi v(i)//vis p(ro) desno tako, da z desno roko pokriva rame moškega p(ietate) f(e)c(erunt?). 173 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE Objava: lupa 23346; HD 55951; CIL III 12768; ILJug, 1610; Truhelka 1892a, 344; Sergejevski 1932, 47–48, Tab. XXI, sl. 11; Tab. XXIII, sl. 15; Basler 1972, 149, sl. 162; Bojanovski 1988a, 166; Mesihović 2011, 56; Paškvalin 2012, 68, kat. št. 19. 158. NAGROBNA STELA Najdišče: Bilimišće Hrani: ZMBiH, inv. št. 153 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 187 cm; š. 66 cm; d. 15 cm Opis: Nagrobna stela, ki ima v celoti odbit levi rob in zgornji zaključek. Po obliki gre za arhitektonsko stelo tipa edikula z arhitravom in stiliziranima polpilastroma ob portretni niši. Zgornji zaključek stele je v celoti odbit, zato ni mogoče v celoti re- konstruirati osnovne oblike stele. Poleg edikule osnovno obliko stele sestavljata še pravokotna niša z reliefnim okrasom in napisno polje brez izdelane profilacije. Na arhitravu so izdelane fascije. V edi- kuli je upodobljen portret zakonskega para. Ženska na levi strani ima dolg ovalen obraz. Poudarjeni očesni veki uokvirjata ovalno oblikovane oči z iz- delanimi zenicami. Nos je odbit, stilizirana usta so prikazana v obliki tanke linije, ki se na koncih neko- liko upogne. Ženska nosi visoko prepasano tuniko z dolgimi in širokimi rokavi in okroglim vratnim izrezom. Ramena in roki ji pokriva ogrinjalo. Obe roki sta sklenjeni na pasu tako, da prsti leve roke prekrivajo desno roko. Na portretu ni jasno, ali ima kratke lase ali nosi pokrivalo (kapo). Na ramenih nosi fibuli, okrog vratu ima ogrlico z okroglim obeskom. Na prsih je upodobljen našitek ali okras okrogle oblike, ki združuje naborke oblačila na sredini prsi. Na rokah nosi zapestnici. Moški ima enake obrazne poteze kot ženska. Nosi kratko postriženo brado in brke. Oblečen je v tuniko z dolgimi rokavi, prek nje nosi ogrinjalo ( sagum), ki ga na desni rami zapenja fibula. V levi roki drži svitek, z desnico objema ženo. V spodnji niši je plitvo izdelan relief konja, ki ga vodi moški kratkih las. Moški je oblečen v tuniko in ogrinjalo, ki ga Kat. št. 158: Bilimišće na desni rami zapenja fibula. Klesar je natančno izdelal detajle konjske opreme. Na pregrinjalu je nameščeno sedlo, ki je prek konjskega trebuha Datacija: 3. st.395 pričvrščeno z jermenom. Pregrinjalo držita široka Napis: D(is) M(anibus) / Li(cinius) Victorinu(s) / mi(les) jermena. Jermen je dodatno okrašen s srčastimi le(gionis) II Aure(lio) Probo / pa(renti) def(uncto) obeski. Na površini manjšega reliefa in v zarezah anno(rum) LV / 5 et Procule ma(tri) def(uncto) / črk v napisnem polju se vidijo ostanki rdeče barve. pie(ntissimis) bene me(rentibus) pos(uit). Okvir napisnega polja je okrašen z motivom vinske Objava: lupa 23372; HD 55950; CIL III 12764; IlJug III trte. Nad njo je upodobljena dvoročajna posoda, 1610c; Truhelka 1892a, 344; Patsch 1915, 54, sl. iz katere raste palmova veja. Ob portretni niši je 39; Bojanovski 1988a, 166; Mesihović 2011, 53; upodobljen stiliziran pilaster, nad njim je štirilistna Paškvalin 2012, 67, kat. št. 17. rozeta. Nad okvirjem napisnega polja je vrezana nagrobna formula DM. 395 Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Paškvalin 2012, 67; D. Sergejevski (1932, 50) spomenik datira v začetek 4. st. n. š. 174 KATALOG SPOMENIKOV 159. NAGROBNA STELA Najdišče: Janjići Hrani: ZMBiH, inv. št. 403 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 82 cm; š. 71 cm; d. 13 cm Opis: Nagrobna stela s portretno nišo in delom napisne- ga polja. Sodi med arhitektonske stele tipa edikula s polstebroma ob portretni niši, ki jo od napisnega polja loči ozka reliefno okrašena preklada. V plitvi delno ohranjeni portretni niši je upodobljen za- konski par. Moški je oblečen v tuniko z dolgimi rokavi in ogrinjalo, ki ga zapenja na desni rami. V levi roki drži svitek. Ob njem je ženska, na kateri so vidni le naborki oblačila. Ozko preklado pod portretno nišo krasi rastlinski motiv v obliki gosto nanizanih lovorovih listov, ki izhajajo iz sredine in so zrcalno usmerjeni. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Kat. št. 159: Janjići Datacija: konec 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Plato Bato/nis ann(orum) IVV (?) / et P[— — — Objava: CIL III 12772; Truhelka 1892a, 349; Patsch 1893c, 702; Patsch 1915, 65; Sergejevski 1932, 43–44, št. 403, sl. 6; Mesihović 2011, 60. 160. NAGROBNA STELA Najdišče: Bilimišće Hrani: ZMBiH, inv. št. 394 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 55 cm; š. 36 cm; d. 22 cm Opis: Štirje odlomki osrednjega dela nagrobne stele. Okvir napisnega polja krasi kimation. Okrog napis- nega polja je izdelana rastlinska bordura s čašasto oblikovanimi listi, iz katerih izhajajo spiralno obli- kovane vitice. Zaključki vitic so izdelani s svedrom. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: druga polovica 2. st. Napis: — — —] ti (duo) v[iro munic(ipii) B]ist(uae), sacred(oti) [prov]nc(iae) /5 De[l]ma[tiae] Ul[p(ia)? Proci[lla c]on(iugi) [et s]ib[i— — —]. Objava: lupa 23386; HD 52553; CIL III 12766; CIL III 12762; IlJug III 1610a; Truhelka 1892a, 345; Patsch 1914, 176; Patsch 1915, 65; Sergejevski 1932, 37–38, št. 104, sl. 2; Bojanovski 1988a, 158; Mesihović 2011, 43–44. >> Kat. št. 160: Bilimišće; zgoraj risba po Patsch 1914, 176, sl. 51, spodaj fotografija ohranjenega odlomka (na risbi označen s temnejšo barvo) 175 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 161. NAGROBNA STELA Najdišče: Zenica Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec, litotip H Mere: v. 61 cm; š. 32 cm; d. 13 cm Opis: Odlomek desnega roba arhitektonske nagrobne stele. Na sprednji strani je izdelan arhitrav s fas- cijami, na njem stoji spodnji del polstebra z bazo. Arhitrav nosi tordiran polsteber s kapitelom v obliki akantovih listov. V spodnjem polju je napis. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. n. š. Napis: [Dis] M(anibus) / [— — —]ti / [ Objava: ILJug 1611; Sergejevski 1932, 40–41, sl. 3; Mesihović 2011, 138. Kat. št. 161: Zenica 162. NAGROBNA STELA Najdišče: Zenica Hrani: ZMBiH, inv. št. 321 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 37 cm; š. 16 cm; d. 17 cm Opis: Del spomenika, ki je najverjetneje pripadal na- grobni steli. Osrednji del zavzema v reliefu izdelana podoba ženske s spetimi lasmi. Prameni skodranih, na prečko razdeljenih las padajo na zatilje tako, da ne pokrivajo ušes.396 Njen obraz je oglat, ličnici in brada so poudarjene. Pod širokim trikotno obli- kovanim nosom so sklenjena usta s polnimi ustni- cami. Velike oči z izdelanimi zenicami uokvirjajo široke veke. Ženska je oblečena v visoko prepasano tuniko z dolgimi rokavi in okroglim vratnim izre- zom. Pred seboj v obeh rokah drži okrogel predmet. Ob njej je upodobljen delno ohranjen osedlan konj. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: konec 3. st. Objava: Sergejevski 1932, 45, Tab. XX, sl. 7. Kat. št. 162: Zenica 396 Takšno pričesko je nosila Julija Mamaea, mati cesarja Aleksandra Severa (prim. Fejfer 2008, 361, sl. 299.). 176 KATALOG SPOMENIKOV 163. NAGROBNA PLOŠČA Najdišče: Bilimišće Hrani: ZMBiH, inv. št. 104 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 97 cm; š. 60 cm; d. 18 cm Opis: Nagrobna plošča z napisnim poljem. Plošča ima odbit zgornji rob ter levo in desno bočno stranico. V profiliranem okvirju je napisno polje. Okvir plošče je okrašen v plitvem reliefu z motivom rastlinske vitice, ki jo sestavlja preplet listov vinske trte in štirilistnih rozet v vencu. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: druga polovica 2. st. Napis: D(is) M(anibus) / T(ito) Fl(avio) T(iti) filio Luci/o dec(urioni) mun(icipii) / Bis(tuensium) et Aur(eliae) / 5 Procul(a)e Fl(avia) Procill/a v(iva) f(ecit) et si/ bi et suis. Objava: lupa 23315; HD 55947; CIL III 12765 = IlJug 101; IlJug III 1610d; Truhelka 1892a, 342; Patsch 1914, 180; Sergejevski 1932, 39–40, št. 104, sl. 2; Bojanovski 1988a, 158; Mesihović 2011, 43–44. >> Kat. št. 163: Bilimišće 164. PLOŠČA Z RELIEFOM Najdišče: Drivuša ( Trijuša) Hrani: ZMBiH, inv. št. 71 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 74 cm; š. 100 cm; d. 13 cm Opis: Pravokotna plošča z reliefno upodobitvijo, ki je morda pripadala delu nagrobne edikule. Na zgornjem robu plošče sta ohranjeni spojki s svin- cem, ki sta služili za pritrditev. Plošča je razbita na dva dela. Večje poškodbe površine so vidne na reliefu centralnega motiva. Profiliran okvir obdaja osrednji motiv, razdeljen na dve sceni. Zgoraj je v reliefu prikazan moški kratkih las, ki proti desni vodi konja. Oblečen je v kratko tuniko z okroglim vratnim izrezom. Prek tunike nosi ogrinjalo, ki ga na desni rami zapenja fibula. Od figure konja se je ohranil le grob obris. V spodnjem polju je upodobljen lovski prizor. Prikaz dveh stiliziranih dreves postavlja dogajanje v gozd, v katerem psa lovita neko žival, morda srno. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Sergejevski 1932, 45, Tab. XX, sl. 7. >> Kat. št. 164: Drivuša (Trijuša) (Foto zgoraj: Sergejevski 1932, 45, tab. XX, sl. 7) 177 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 165. AKROTERIJ POKROVA Najdišče: Zenica Hrani: ZMBiH, inv. št. 349 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 21 cm; š. 26 cm; dol. 25 cm Opis: Akroterij je najverjetneje del pokrova pepelnice ali sarkofaga. Na enostavno bazo postavljen vogal akroterija je reliefno okrašen s podobo človeške glave z izdelanimi detajli obraza. Na širokem ploščatem obrazu dominirajo mandljasto obli- kovane oči, brez izdelanih zenic, s širokimi vekami. Oblika nosnega grebena in ust je zgolj nakazana. Največ pozornosti je klesar namenil izdelavi fri- zure. Lasje so razdeljeni na prečko in se v širokih pramenih spuščajo proti zatilju. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Objava: Patsch 1904, 231 sl. 107; Sergejevski 1932, 43, sl. 6; Paškvalin 2012, 444–445. Kat. št. 165: Zenica 166. PLOŠČA Z RELIEFOM Najdišče: Vitez Hrani: ZMBiH, inv. št. 76 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 70 cm; š. 55 cm; d. 17 cm Opis: Desna polovica plošče je morda pripadala delu nagrobne edikule. Plošča je poškodovana tudi v zgornjem desnem kotu in v spodnjem levem robu. Na sprednji strani je v širokem profiliranem okvirju reliefno okrašeno polje. Plitvo izdelan relief prikazuje motiv konjeni- ka, ki jaha proti desni. Moški kratkih las je oblečen v tuniko z dolgimi rokavi, prek nje nosi ogrinjalo. Konj ima dvignjeno sprednjo levo nogo, s čimer je klesar najverjetneje želel nakazati gibanje. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Hoffer 1895, 58; Marijanović 1988d, 205. Kat. št. 166: Vitez 178 KATALOG SPOMENIKOV TRAVNIK (167–170) 167. NAGROBNA STELA Najdišče: Turbe Hrani: ZMT, inv. št. 001 Material: lapor397 Mere: v. 106 cm; š. 60 cm; d. 32 cm Opis: Zgornji del in spodnji desni vogal nagrobne stele sta odbita. Po obliki gre za ravno zaključeno profili- rano stelo. Ohranjeni del delno omogoča prepozna- ti osnovno shemo, to sestavljajo medaljon, manjše pravokotno polje in napisno polje brez izdelane profilacije. Celotno kompozicijo obdaja reliefno okrašen okvir. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. Dve palmeti obdajata medaljon. Polje med medaljonom in napisom zapolnjuje motiv petih, v nizu horizontalno postavljenih šestlistnih rozet. Okvir stele v celoti zapolnjuje motiv vinske trte s srčasto oblikovanimi listi in grozdi. Nagrobna pesem priča o poznavanju književnosti, napisane v latinskem jeziku globoko v notranjosti province. Nagrobnik sta umrlemu mladeniču, ki je služil v Raveni, postavila ded in oče. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Napis: Ultima clauserunt Par/carum stamina filo / Prin- cipii miserandi diem / quem gloria nisi / avus adque pater puerum / dedere

raeclara / militia patruo- que suo iun/xere fovendum / cum primum pulchra lanu/gine sumeret annos / spectantes magnum patri/ ae columenque futurum / heu miseri gloriari sibi / laetamque senectam / crudele(m) luctum domui / Ravenna remisit / hoc miseros titulo pro/prium signasse dolorem. Kat. št. 167: Turbe Objava: HD 57755; CIL III 8385 (2256, 2328, 177); Ho- ernes 1880, 201–202; Patsch 1893c, 707; Hoffer 1897, 245–246, sl. 1; Patsch 1915, 54–55; Rendić- Miočević 1987, 123–125, Tab. XXXI; Marijanović 1988c, 204; Mesihović 2007, 75; Mesihović 2011, 30; Paškvalin 2012, 102, kat. št. 57. 168. NAGROBNA STELA Najdišče: Fazlić Hrani: ZMT, inv. št. 002 Material: apnenec Mere: v. 100 cm; š. 90 cm; d. 21 cm Opis: Nagrobna stela ima odbit zgornji del in vse štiri vogale. Ohranjeni del nagrobnika ne omogoča v celoti prepoznati osnovne oblikovne sheme stele. Zgoraj je delno vidna plitva niša z reliefnim okra- som. Pod njo je napisno polje v dvojnem okvirju. V notranjem profiliranem okvirju je napisno polje. Zunanji okvir brez izdelane profilacije je reliefno okrašen z motivom rastlinske vitice, na kateri se vi- 397 Hoffer 1897, 245. 179 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE dijo sledovi uporabe svedra. Nad napisnim poljem je v reliefu vidna upodobitev dveh oseb, od katerih so se ohranile le noge. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2. st. Napis: D(is) M(anibus) / P(ublius) Ael(ius) Iustus / d(e) c(urio) m(unicipii) Bist(uensis) / et Ael(ia) Procula / coniux vivi sibi / posuerunt. Objava: HD 55955; CIL III 12761(p. 2256); IlJug III 103; Hoffer 1893, 321–323; Truhelka 1893a, 685; Patsch 1893c, 704; Hoffer 1895, 43; Bojanovski 1974, 136, sl. 11; Bojanovski 1988a, 158; Paškvalin 1988f, 196; Mesihović 2007, 898–899; Mesihović 2011, 22. 169. NAGROBNA STELA Najdišče: Zukići Hrani: ZMT, inv. št. 157 Material: apnenec Mere: v. 61 cm; š. 78 cm; d. 20 cm Opis: Zgodnji del nagrobne stele ima odbit zgornji zaključek. Na podlagi ohranjenega dela je mogoče Kat. št. 168: Fazlić sklepati, da gre za arhitektonsko stelo tipa edikula, od katere so se ohranili le arhitrav in polpilastra s stiliziranimi kapiteli ob portretni niši. V tej je upo- dobljen zakonski par. Ženska na levi ima obe roki sklenjeni pod prsnmi, dlan leve roke zakriva de- snico. Njen obraz je poln in ima velike mandljasto oblikovane oči. Nos in brada sta poškodovana. Oblečena je v prepasano tuniko z okroglim vratnim izrezom, prek nje nosi oblačilo, ki je na ramenih zapeto z dvema fibulama. Pod pasom so vidni gosto nanizani naborki oblačila. Ramena in roki ji zakriva široko ogrinjalo. Ženska nosi naglavno pokrivalo v obliki kape, ki se ji tesno prilega in ne zakriva ušes. Okrog vratu ima tesno prilegajočo se ogrlico, sestavljeno iz gosto nanizanih jagod. Fibuli sta povezani z verižico. Prsi krasi okrogla broša v obliki cveta. Na desni roki nosi zapestnico. Ob ženski stoji moški, ki jo z desno roko objema prek ramen, levico pa naslanja na njeno levo roko. Moški ima kratko postrižene lase in brado. Njegov obraz je poln, mandljasto oblikovane oči so pomaknjene te- sno k nosnemu grebenu. Oči in veke so poudarjeni, usta so neizrazita in majhna, linija nosu je rahlo nakazana. Moški nosi tuniko z dolgimi rokavi in polkrožnim vratnim izrezom in plašč ( sagum), ki ga na desni rami zapenja verjetno okrogla fibula. Kat. št. 169: Zukići Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Objava: Čremošnik 1963, 103, sl. 1; Paškvalin 1983b, 114, sl. 1; Paškvalin 1988c, 206. 180 KATALOG SPOMENIKOV 170. NAGROBNA STELA Najdišče: Travnik Hrani: ZMT, inv. št. s. n. Material: apnenec Mere: v. 45 cm; š. 36 cm; d. 19 cm Opis: Levi rob portretne niše, v katerem je delno ohra- njen portret ženske. Ženska nosi naglavno pokri- valo tako, da ji ne zakriva ušes. Mandljasto obli- kovane oči imajo poudarjeno zgornjo in spodnjo veko. Usta so lepo oblikovana. Nos, lice in brada so poškodovani. Ženska je oblečena v tuniko, ki jo na ramenih zapenja fibula. Prek tunike nosi ogri- njalo. Na desnem ramenu so vidni prsti osebe, ki jo objema prek ramen. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: neobjavljeno >> Kat. št. 170: Travnik VZHODNA BOSNA IN HERCEGOVINA ZVORNIK (171) 171. NAGROBNA STELA Najdišče: Zvornik Hrani: ZMBiH, inv. št. 203 Material: apnenec, litotip T Mere: v. 120 cm; š. 60 cm; d. 25 cm Opis: Nagrobna stela ima odbit zgornji zaključek in levo bočno stran. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo s pravokotno portretno nišo, pod katero je napisno polje v profiliranem okvirju. Okras je izdelan v plitvem reliefu. V plitvi portretni niši sta upodobljena moški in otrok. Na desni je moški s kratkimi lasmi in dol- gim ovalnim obrazom. Velike ovalne oči poudarja visok očesni greben, ki prehaja v ozek in tanek nos. Oblika in velikost ust sta komaj opazni. Prek leve rame nosi ogrinjalo ( sagum), ki ga na desni rami zapenja okrogla fibula. Pred njim stoji otrok z enakimi obraznimi potezami. Otrok nosi ogrinjalo na enak način kot moški ob njem. Desni rob stele ob napisnem polju je okrašen z motivom bršljanove vitice, ki se vzpenja vse do spodnjega roba portretne niše. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Camini(a)e Euty/chi(a)e coniu/ gi vix(it) an(nos) L Cam(inius) / Hermes maritus/et Hermetianus/fil(ius) eius pos(uerunt) et/sibi. Objava: lupa 23740; HD 52252; CIL III 8364 (p. 2328,117); CIL III 12742. Kat. št. 171: Zvornik 181 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE VLASENICA (172) 172. NAGROBNA STELA Najdišče: Podcrkvina Hrani: ZMBiH, inv. št. 222 Material: apnenec, litotip C Mere: v. 177 cm; š. 71 cm; d. 29 cm Opis: Nagrobna stela je razbita na več kosov. Desna stran portretne niše je poševno odbita skupaj z delom zgornjega zaključka. Večje poškodbe so nastale na spodnjem robu stele, kjer je delno viden vsadnik. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profili- rano stelo s pravokotno portretno nišo, pod katero je napisno polje v profiliranem okvirju. Portretno nišo in napisno polje obdaja ozek reliefno okrašen okvir. V portretni niši je na levi strani ohranjeno žensko doprsje. Ženska v desni roki drži nepre- poznaven predmet. Oblečena je v tuniko z dolgimi rokavi in okroglim vratnim izrezom. Okrog vratu so vidni naborki oblačila. Ni jasno, ali ima lase spete ali nosi pokrivalo v obliki kape. Od osebe na desni sta ohranjena del vratu in desna rama. Na prsih in rami so vidni naborki oblačila. Okvir napisnega polja je okrašen z motivom uvite vrvi, okrog portretne niše preide v mrežast motiv. Pas med napisnim poljem in portretno nišo je okrašen z nizom krogov. Tipologija: stela podtipa A1b Datacija: 3. st. Objava: Patsch 1902c, 5, sl. 5; Patsch 1904a, 293–294, sl. 181; Paškvalin 2012, 160, kat. št. 94. Kat. št. 172: Podcrkvina 182 KATALOG SPOMENIKOV BRATUNAC (173–175) 173. NAGROBNA STELA Najdišče: Bratunac Hrani: MiST, inv. št. s. n. Material: apnenec398 Mere: v. 116 cm; š. 48 cm; d. 25 cm Opis: Nagrobna stela je v celoti ohranjena. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo s pravokotno portretno nišo, pod katero je napisno polje v profiliranem okvirju. Portretno nišo in napisno polje obdaja ozek reliefno okrašen okvir. V portretni niši je upodobljen zakonski par. Na desni strani je moški kratkih las, oblečen v tuniko in ogrinjalo, ki ga okrogla fibula zapenja na desni rami. Ženska ima visoko spete lase, prek katerih nosi pokrivalo. Oblečena je v tuniko, ki se zapenja na ramenih. Okrog vratu ima ogrlico. Okrog napisnega polja in portretne niše je okvir okrašen z rastlinskim motivom. Pas med napisnim poljem in portretno nišo je okrašen z motivom ležeče osmice, kjer vsako elipso zapolnjuje okrogla oblika. Tipologija: stela podtipa A1b Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) /Severinus Veteranus/ vixit an(nos) LX? / Temantia mater et fratres?/ posuerut. Objava: Paškvalin 2012, 159–160, kat. št. 93. 174. NAGROBNA STELA Najdišče: Mihajlevići Hrani: ZMBiH, inv. št. 267 Material: apnenec, litotip C Mere: v. 117 cm; š. 69 cm; d. 26 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele z ohranjenimi utori, ki so služili za pritrditev zgornjega zaključka stele. Zgornji zaključek se najpogosteje pojavlja kot ovršje s parom levov. Kat. št. 173: Bratunac (Foto: Paškvalin 2012, 242; sl. 93) Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo. Osnovno shemo stele sestavljajo portretni medaljon, ozko reliefno okrašeno polje in napisno polje v profiliranem okvirju. Celotno kompozicijo obdaja ozek reliefno okrašen okvir. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. V meda- ljonu je prikazan zakonski par. Na levi strani je ženska z ozkim ovalnim obrazom, čelo je nizko, poudarjene veke uokvirjajo velike mandljaste oči, ki ležijo tesno ob nosnem korenu, iz tega v polkrogu izhajajo obrvi. Ličnici nista poudarjeni. Ženska ima pričesko melonaste oblike.399 Moški ima kratko postrižene lase. Fiziognomija obraza je podobna ženskemu obrazu. Oblečen je v ogrinjalo ( sagum), 398 Paškvalin 2012, 159. 399 Paškvalin 2012, 168. 183 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE ki ga zapenja fibula na desni rami. V desni roki drži svitek. Okvir stele in medaljona krasi bordura, ki jo sestav- ljajo gosto nanizani dvojni lovorovi listi. V vogalih med okvirjem stele in medaljonom so upodobljene štiri rozete tako, kot bi žeblji na podlago pritrdili okrasno ploščo ( imago clipeata). Pod medaljonom je upodobljen motiv ptic, ki pijeta iz posode. Imata dolg kljun in dolg košat rep, ki se pahljačasto zaključi. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: D(is)] M(anibus) / .... [— — —] ipviens [f(ilius)....v]ix(it) an(nos) LXX... Objava: Patsch 1900b, 177–182; Paškvalin 2012, 168, kat. št. 102. 175. NAGROBNA STELA Najdišče: Mihajlevići Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec, litotip H Mere: v. 76 cm; š. 74 cm; d. 21 cm Opis: Nagrobna stela ima odbit zgornji in spodnji del. Po obliki gre za enostavno profilirano stelo. Delno lah- Kat. št. 174: Mihajlevići ko prepoznamo njeno osnovno shemo, sestavljata jo pravokotno reliefno okrašeno polje in napisno polje v profiliranem okvirju. V pravokotnem polju je v reliefu prikazan konjenik, ki jaha proti desni. Oblečen je v ogrinjalo, ki mu sega do stegna. Od pasu navzdol nosi zaščitne pasove, ki so jih nosili vojaki ( baltea). Na konjskem hrbtu se vidi sedlo, pod njim je pregrinjalo. Pred njim je trinožna miza, na njej so trebušasta posoda in dve čaši. Ob mizi stoji služabnik pri banketu. Oblečen je v tuniko, ki mu sega do kolen. Od pasu navzdol so vidni naborki oblačila. Obut je v zaprte čevlje. Desno roko ima dvignjeno, prek leve rame ima ovit kos tkanine za brisanje rok ( mantellum), ki jo drži v levi roki med palcem in kazalcem. Na okvirju stele je v plitvem reliefu izdelana stilizirana vitica, ki jo sestavlja steblo, iz katerega se v enakomernih raz- makih odcepijo spiralno oblikovani listi na pecljih. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Aurelia Marcel ina vixit an(nos) / XVL pia mater et Bonus et/ Urbanus Marcel in(a)e infelic[i] / 5 ssim(a)e et sibi ipsorum su/perviventibus titul[um] / posuerunt]. Objava: lupa 23310; HD 56716; CIL III 14614; Patsch 1900b, 177–178, sl. 9; Patsch 1902b, 109–111, sl. 47; Mesihović 2011, 199. Kat. št. 175: Mihajlevići 184 KATALOG SPOMENIKOV SREBRENICA (176–189) 176. NAGROBNA STELA Najdišče: Sase Hrani: ZMBiH, inv. št. 161 Material: apnenec, litotip C Mere: v. 140 cm; š. 65 cm; d. 23 cm Opis: Nagrobna stela ima poševno odbito desno polo- vico portretne niše in zgornji zaključek. Oblikovne sheme v celoti ni mogoče prepoznati, vendar je na podlagi ohranjenih odlomkov mogoče sklepati, da gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo s pravokotno portretno nišo, pod katero je napisno polje v profiliranem okvirju. Napisno polje obdaja tudi zunanji okvir brez profilacije, reliefno okrašen z rastlinskim motivom. Ob portretni niši sta stilizirano upodobljena polpilastra. V portretni niši se je delno ohranil levi portret. Verjetno gre za žensko, ki nosi tuniko. Okrog vratu proti prsim se strmo spuščajo naborki oblačila, morda gre za šal. Na desnem portretu se vidijo na- borki oblačila na desni rami. Spodnji rob portretne niše je v ozkem pasu okrašen z motivi polkrogov, obkroženih s koncentričnimi polkrogi. Tipologija: stela podtipa A1b Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Catilia/ Tryphina/vix(it) ann(os) L/5 Marcus Ca/tilius Ma/ximus fil(ius) / et Iulius/ Atticus mar(its) / 10 b(ene) m(erenti) pos(uerunt). Objava: lupa 23378; HD 55792; CIL III 8362 = CIL III 12722; Radimský 1891, 6–7, sl.7; Patsch 1893a, 125; Bojanovski 1988a, 201; Mesihović 2011, 184. Kat. št. 176: Sase 185 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 177. NAGROBNA STELA Najdišče: Srebrenica Hrani: Stela je bila odkrita ob cesti Srebrenica–Bratunac. Danes stoji v mestnem parku v Srebrenici. Material: apnenec400 Mere: v. 125 cm; š. 65 cm; d. 25 cm Opis: Nagrobna stela ima odbito levo polovico por- tretne niše in zgornji zaključek. Oblikovne sheme v celoti ni mogoče prepoznati, vendar na podlagi ohranjenih odlomkov stela sodi med enostavne profilirane stele s portretno nišo in napisnim pol- jem. Portretno nišo in napisno polje obdaja plitev in ozek reliefno okrašen okvir. V portretni niši je ohranjen portret ženske s pokrivalom na glavi. V desni roki drži ključ. Ob njej je upodobljen moški, ki nosi tuniko z dolgimi rokavi in v desni roki drži svitek. Okvir stele je okrašen z rastlinskim motivom v obliki gosto nanizanih lovorovih listov. Tipologija: stela podtipa A1b Datacija: 3. st. Objava: Bojanovski 1965, 105, sl. 3. 178. NAGROBNA STELA Najdišče: Tegare Kat. št. 177: Srebrenica (Foto: Bojanovski 1965, 105, sl. 3) Hrani: ZMBiH, inv. št. 266 Material: apnenec, litotip C Mere: v. 124 cm; š. 60 cm; d. 24 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele ima odbit spodnji desni vogal in napisno polje. Po obliki gre za ravno zaključeno dvoetažno arhitektonsko stelo. Osnovno oblikovno shemo sestavlja dvojna polkrožna niša v dveh etažah, ki stoji na dveh polstebrih. V zgornji etaži je na levi strani upodobljena ženska. Oblečena je v tuniko z dolgimi rokavi, ramena pokriva šal ali ogrinjalo. Ob njej je deklica, ki drži ptico in nosi enaka oblačila kot ženska. Na desni je moški, od katerega so ohranjene desna roka in sledi ogrinjala, spetega na desni rami z okroglo fibulo. V spodnji edikuli se je na levi strani delno ohranila upodobitev osebe. V levem vogalu zgornje etaže je upodobljena rozeta, zgoraj med arkadami ptica. V spodnji etaži je v vogalih upodobljen delfin, med arkadami pa rozeta. Tipologija: stela podtipa A2b Datacija: 3. st. Objava: Sergejevski 1934a, 14, št. 15, Tab. II, sl. 18; Paškvalin 2012, 126, kat. št. 69. >> Kat. št. 178: Tegare 400 Bojanovski 1965, 105. 186 KATALOG SPOMENIKOV 179. NAGROBNA STELA Najdišče: Gradina Hrani: Stela je v Srebrenici. Material: apnenec401 Mere: v. 141 cm; š. 88 cm; d. 23 cm Opis: Nagrobna stela ima odbit spodnji desni vogal in napisno polje. Površina je močno poškodovana. Po obliki gre za ravno zaključeno dvoetažno stelo, kjer osnovno oblikovno shemo sestavljata spodaj dvojna polkrožna niša in zgoraj portretni meda- ljon. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. V portretnem medaljonu sta upodobljeni doprsji. Pod arkadami edikule sta upodobljeni še dve osebi. Detajli oblačil in obrazne poteze na portretirancih zaradi poškodb niso vidni. Na levem in desnem vogalu zgoraj sta upodobljena delfina. Tipologija: stela podtipa A2b Datacija: 3. st. Objava: Patsch 1904a, 137; Sergejevski 1934a, 13, št. 3, sl. 1; Paškvalin 2012, 169–170, kat. št. 105. >> Kat. št. 179: Gradina (Foto: Sergejevski 1934a,13, št. 3, sl. 1) 180. NAGROBNA STELA Najdišče: Skelani Hrani: ZMBiH, inv. št. 1839 Material: apnenec, litotip C Mere: v. 114 cm; š. 45 cm; d. 18 cm Opis: Nagrobna stela je v celoti ohranjena. Po obliki gre za trikotno zaključeno enostavno profilirano stelo. Osnovno oblikovno shemo sestavljajo trikoten za- trep z akroteriji, plitvo pravokotno polje, napisno polje v profiliranem okvirju in manjše reliefno okrašeno polje. Okras na steli je izdelan v plitvem reliefu. V zatrepu je upodobljen lovorov venec, v katerem je štirilistna rozeta. Na dnu stele sta upo- dobljena delfina, obrnjena drug proti drugemu. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Ammatae (sic) vex(it) an(nos) / XXX Can /dasa(s) / M(atri) f(ecit) p(ro) p(ietate). Objava: lupa 23377; HD 125; AE 1987, 00805; Paškvalin 2012, 69; kat. št. 23. >> Kat. št. 180: Skelani 401 Sergejevski 1934a, 13. 187 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 181. NAGROBNA STELA Najdišče: Fakovići Hrani: Spomenik je izgubljen. Material: apnenec402 Mere: v. 135 cm; š. 64 cm; d. 27 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele z delno ohranjenim zgornjim robom napisnega polja. Po obliki gre za trikotno zaključeno enostavno profilirano stelo. Osnovno oblikovno shemo sestavljajo za- trep z akroteriji, pravokotna niša s portretnim medaljonom, plitvo pravokotno polje z reliefnim okrasom in napisno polje v profiliranem okvirju. Napisno polje in manjše reliefno polje obdaja ozek reliefno okrašen okvir, ki ga zapolnjuje rastlinski okras. V medaljonu je prikazan zakonski par z otrokom, ki stoji pred njima. Medaljon je okrašen z mo- tivom lovorovega venca. V vogalih med okvirjem stele in medaljonom sta zgoraj rozeti in spodaj ptici. V zatrepu je delno ohranjen obris Meduzine glave. V pravokotnem polju med medaljonom in napisnim poljem je v plitvem reliefu upodobljen prizor pojedine s služabnikoma ob trinožni mi- zi.403 Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Verecu—n]dus et.... Objava: Sergejevski 1934b, 12, št. 13; Paškvalin 2012, 168–169, kat. št. 103. Kat. št. 181: Fakovići (Foto: Sergejevski 1934b, št. 13) 402 Sergejevski 1934b, 12. 403 Paškvalin 2012, 168. 188 KATALOG SPOMENIKOV 182. NAGROBNA STELA Najdišče: Tegare Hrani: ZMBiH, inv. št. 262 Material: apnenec, litotip C Mere: v. 91 cm; š. 66 cm; d. 23 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele z delno ohranjenim na- pisnim poljem. Akroterija sta odbita. Po obliki gre za trikotno zaključeno enostavno profilirano stelo tipa edikula. Osnovno oblikovno shemo sestavljajo profiliran trikotni zatrep z akroteriji, pravokotna portretna niša, ozko pravokotno polje z reliefnim okrasom in napisno polje v profiliranem okvirju. Ob straneh celotne stele je okvir, na njem je upo- dobljen motiv vrvi, ki poševno ovija os stranice. V portretni niši je doprsni portret zakonskega para. Ženska na levi je oblečena v tuniko z okroglim vratnim izrezom. Na ramenih nosi fibuli. Ni jasno, ali ima naglavno pokrivalo v obliki avbe ali ima lase spete. Ob njej je moški s kratkimi lasmi. Oblečen je v tuniko z dolgimi rokavi in ogrinjalo, ki ga fibula zapenja na desni rami. Pred seboj v desni roki drži neprepoznaven predmet. Trikotni zatrep krasi v reliefu izdelan motiv drevesa, iz katerega radialno izhajajo srčasto oblikovani listi. Široka preklada Kat. št. 182: Tegare med portretno nišo in napisnim poljem je okrašena z motivom štirih med seboj povezanih spiral. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Objava: Sergejevski 1934a, 15, št. 7, Tab. 1; Paškvalin 2012, 67–68, kat. št. 18. 183. NAGROBNA STELA Najdišče: Tegare Hrani: ZMBiH, inv. št. 1831 Material: apnenec, litotip C Mere: v. 174 cm; š. 67 cm; d. 22 cm Opis: Nagrobna stela ima odbit spodnji rob z napisom in zgornji zaključek ter levi zgornji rob. Celotna površina spomenika je poškodovana. Oblikovne sheme v celoti ni mogoče prepoznati, vendar na podlagi ohranjenih odlomkov sodi med enostavne profilirane stele. Osnovno oblikovno shemo sestavljajo plitva pravokotna niša s portretnim medaljonom, plitva pravokotna portretna niša, pravokotno reliefno okrašeno polje in napisno polje v profiliranem okvirju. Polja so med seboj ločena z ozkimi enostavnimi prekladami. Celotno kom- pozicijo obdaja z rastlinsko borduro okrašen okvir, ki poteka ob stranskih robovih stele. Zdi se, da sta bili v portretnem medaljonu upodobljeni doprsji. Pod medaljonom na levi strani lahko prepoznamo žensko s pokrivalom na glavi. V desni roki pred >> Kat. št. 183: Tegare 189 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE seboj drži okrogel predmet. Ob njej stoji moški kratkih las. V tretjem polju je v reliefu upodobljen motiv pojedine z mizo in služabnikom. V zadnjem polju je napis. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Objava: Sergejevski 1934a, 15, Tab. 3, sl. 20; Paškvalin 2012, 170, kat. št. 106. 184. NAGROBNA STELA Najdišče: Tegare Hrani: ZMBiH, inv. št. 265 Material: apnenec, litotip C Mere: v. 126 cm; š. 61 cm; d. 24 cm Opis: Nagrobna stela je prelomljena na dva dela. Zgornji zaključek stele je v celoti odlomljen. Oblikovne sheme ni mogoče prepoznati v celoti, vendar na podlagi ohranjenih odlomkov verjetno sodi med enostavne profilirane stele. Osnovno oblikovno shemo sestavljajo pravokotna niša s portretnim medaljonom, plitva pravokotna portretna niša in napisno polje v profiliranem okvirju. Celotno kom- pozicijo obdaja ozek okvir, ki vertikalno poteka ob stranskih robovih stele. V portretnem medaljonu je upodobljena ženska z urejeno pričesko, ob njej je moški kratkih las. V pravokotni portretni niši so v reliefu upodobljene tri osebe. Na levi je ženska s pričesko melonaste oblike.404 V desni roki drži okrogel predmet. Ženska na sredini, s ptico v roki, morda nosi naglavno pokrivalo. Na desni je oseba, na kateri so vidni samo sledovi nabranega oblačila, ni jasno, ali so na njeni glavi prikazani lasje ali na- glavno pokrivalo. V vogalih med okvirjem stele in medaljonom so upodobljene štiri rozete tako, kot bi žeblji na podlago pritrdili okrasno ploščo ( imago clipeata). Okvir medaljona in stranska robova stele so okrašeni v plitvem reliefu z motivom obrnjenih pollokov, ki med seboj oblikujejo romboide. Enak motiv se pojavlja na okvirju medaljona. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) Ael(ius) — — — —] / [— — — —] / [— — — —] / [— — —] / Objava: Sergejevski 1934a, 15, Tab. II, sl. 19; Paškvalin 2012, 169, kat. št. 104. Kat. št. 184: Tegare 404 Paškvalin 2012, 169. 190 KATALOG SPOMENIKOV 185. NAGROBNA STELA Najdišče: natančna najdiščna lokacija ni znana, območje vzhodne Bosne Hrani: ZMBiH, inv. št. 1832 Material: apnenec, litotip C Mere: v. 142 cm; š. 74 cm; d. 20 cm Opis: Zgornja desna polovica nagrobne stele ima močno poškodovano površino. Po obliki gre za ravno zaključeno dvoetažno arhitektonsko stelo tipa edikula s profiliranim trikotnim zatrepom in polstebroma ob portretni niši, ki stojita na nizki prekladi. Horizontalno preklado nosita polstebra ob napisnem polju. V zgornji etaži je portretni medaljon. Ob njem so upodobljene štiri rozete tako, kot bi na podlago z žeblji pritrdili okrasno ploščo ( imago clipeata). V medaljonu je upodobljen zakonski par. Ženska na levi ima urejeno pričesko, moški na desni ima kratko postrižene lase. Drugi detajli niso prepoznavni. Sredino zatrepa krasi rozeta, v desnem zaklinku je v plitvem reliefu pri- kazan delfin. Glede na kompozicijo ikonografskih elementov in tip apnenca, iz katerega je izdelana, stela zelo verjetno izvira iz vzhodne Bosne. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Objava: Paškvalin 2012, 167, kat. št. 97. Kat. št. 185: Natančna najdiščna lokacija ni znana, območje vzhodne Bosne 186. NAGROBNA STELA Najdišče: Skelani Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec, litotip C Mere: v. 32 cm; š. 33 cm; d. 17 cm Opis: Zgornji levi vogal stele s portretno nišo, v kateri je upodobljen portret mlajše ženske. Njeni dolgi lasje niso speti, ampak ji prosto padajo na ramena. Obraz je ovalne oblike, čelo je nizko, poudarjene veke uokvirjajo velike mandljaste oči, ki ležijo te- sno ob nosnem korenu, iz tega v polkrogu izhajajo obrvi. V očeh sta izdelani šarenica in zenica. Nosni greben je širok in se trikotno zaključi nad širokimi in polnimi ustnicami. Ličnici nista poudarjeni. Okrog vratu so vidni naborki oblačila. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Objava: Patsch 1909, 165–166, sl. 91. Kat. št. 186: Skelani 191 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 187. NAGROBNA STELA Najdišče: Skelani Hrani: ZMBiH, inv. št. s. n. Material: apnenec, litotip C Mere: v. 26 cm; š. 29 cm; d. 21 cm Opis: Odlomek spomenika, na katerem je ohranjen portret mlajše ženske. Njeni lasje so urejeni v pričesko melonaste oblike. Lasje so razdeljeni točno na sredini temena, od koder se v šopih spuščajo prek ušes do ramen. Obraz je širok in ovalen, ličnici nista poudarjeni. Ženska ima nizko čelo, pou- darjene veke uokvirjajo velike mandljaste oči, ki ležijo tesno ob nosnem korenu. Iz tega v polkrogu izhajajo obrvi. V očeh je izdelana šarenica. Nad koničasto oblikovano brado so izdelana majhna usta s polnimi ustnicami. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: začetek 3. st. Objava: Patsch 1909, 166, sl. 93. Kat. št. 187: Skelani 188. NAGROBNA ARA Najdišče: Sikirići Hrani: ZMBiH, inv. št. 1825 Material: apnenec, litotip T Mere: v. 77 cm; š. 66 cm; d. 51 cm Opis: Nagrobna ara z reliefnim okrasom na bočnih stra- nicah. Površina na sprednji strani are je popolnoma uničena. Na levi bočni stranici je poševno odbit spodnji desni rob. Na desni bočni strani je odbit zgornji rob. Na levi bočni strani je v profiliranem okvirju ohranjen zgornji del Atisove podobe (b). Atis je upodobljen tako, da se naslanja na palico ( pedum). Oblečen je v kratko tuniko in ogrinjalo. Na desni bočni strani je ohranjen spodnji del Atisove figure (a). Atis se prav tako naslanja na palico, oblečen je v tuniko, nogi ima prekrižani nad nartom. Pod njim, zunaj profiliranega okvirja, je upodobljen hipokamp z dolgim repom in trikotno repno plavutjo. a b Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Truhelka 1893b, 311, sl. 4; Paškvalin 2012, 262, Kat. št. 188: Sikirići; a − desna stranica, b − leva stranica (Skica kat. št. 20. po: Truhelka 1893b, 311, sl. 4) 192 KATALOG SPOMENIKOV a b c Kat. št. 189: Voljevica; a − pogled na celoto, b − leva stranica, c − sprednja stran 189. NAGROBNI SPOMENIK V OBLIKI KVADRA ženska, ki nosi tuniko z okroglim vratnim izrezom. Najdišče: Voljevica Njen obraz je ovalen, ličnici in nadočesni obok so Hrani: ZMBiH, inv. št. 429 poudarjeni. Ni jasno, ali so lasje urejeni v pričesko Material: apnenec, litotip C ali nosi naglavno pokrivalo. Na desni rami nosi Mere: v. 63 cm; š. 35 cm; d. 45 cm fibulo, s katere visita verižici s srčastim obeskom. Opis: Zgornji del spomenika v obliki kvadra. Desna Manjša verižica pada prek desne roke. bočna stran je odlomljena. Spomenik verjetno Na levi bočni stranici je prikazan konjenik (b). pripada delu večje nagrobne konstrukcije, t. i. na- Moški ima kratke lase, nizko čelo in velike mand- grobni kocki s piramidalnim zaključkom. Ohranjen ljasto oblikovane oči. V desni roki drži neprepo- del spomenika je najverjetneje postavljen med znaven predmet, leva roka ni prikazana. Okrog piramidalno oblikovan nastavek in bazo (višina vratu ima ovito ogrinjalo, ki se za njim pahljačasto približno 0,5 m). Reliefni okras je ohranjen na razpira in daje vtis gibanja. sprednji (c) in levi bočni stranici (b). Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Na sprednji strani sta upodobljeni dve osebi (c). Datacija: 3. st. Moški na levi ima kratke lase, ovalen obraz, nizko Objava: Sergejevski 1935, 19–20, Tab. IV, sl. 2. čelo, velike ovalne oči, ozek nosni greben in majhna usta. V desni roki drži neprepoznaven predmet. Oblečen je v tuniko z okroglim vratnim izrezom in ogrinjalo, speto na desni rami s fibulo. Ob njem je 193 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE VIŠEGRAD (190–191) 190. NAGROBNA STELA Najdišče: Gornje Štitarevo Hrani: ZMBiH, inv. št. 151 Material: apnenec, litotip BM Mere: v. 119 cm; š. 52 cm; d. 25 cm Opis: Nagrobna stela z vsadnikom ima odbit zgornji zaključek. Iz ohranjenega dela je delno mogoče prepoznati osnovno oblikovno shemo, sestavljata jo ozko pravokotno polje z reliefnim okrasom in napisno polje v profiliranem okvirju. Ob vertikal- nem robu stele poteka reliefno okrašen okvir. Krasi ga stiliziran motiv rastlinske vitice, ki ga sestavlja steblo, iz katerega se v enakomernih razmakih odcepijo koncentrično oblikovani listi na pecljih. V ožjem pravokotnem polju je motiv spirale. Med vsadnikom in napisnim poljem je upodobljena stilizirana vaza, ob kateri stojita leva. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Napis: D(is) ManibusI/Aurel(ius) Gal/lus def(unctus) an(norum) / LXV et Aurel(ia) / 5 Madus def(uncta) an(norum) / LX Aurel(ius) Capito/parentibus/p(ro) p(ietate). Objava: lupa 23734; HD 13450; CIL III 8376c; CIL III 12751; IlJug III 1563; Truhelka 1890a, 190; Sergejevski 1934a, 20; Bojanovski 1988a, 187. Kat. št. 190: Gornje Štitarevo 191. NAGROBNA ARA Najdišče: Greben Hrani: ZMBiH, inv. št. 1629 Material: apnenec, litotip BM Mere: v. 160 cm; š. 60 cm; d. 35 cm Opis: Nagrobna ara ima odbit zgornji desni vogal rob. Poškodbe površine so vidne tudi na desnem robu spomenika. Zgornji zaključek are na sprednji strani ima dekorativno oblikovan zatrep, ob katerem sta akroterija v obliki volute (b). V plitvi niši so v reliefu prikazani štirje različni prizori z izdelanimi stojnimi površinami v obliki oz- kih preklad. Zgoraj je prikazana pogrebna pojedina. Pokojnik leži na postelji, pred njim je miza s hrano in posodo. Prikazan je v polležečem položaju, naslo- njen je na levo roko, z desno roko pozdravlja žensko, ki stoji ob postelji. Ženska je oblečena v dolgo tuniko, njeni lasje so urejeni v pričesko, levo roko steguje proti pokojniku. Na levi strani je prikazana še ena ženska v dolgi tuniki, z levo roko sega prek ramena 194 KATALOG SPOMENIKOV a b c Kat. št. 191: Greben; a − leva stranica, b − sprednja stran, c − desna stranica ženske pred seboj, desnico drži ob boku. Nekoliko Na levi bočni strani je upodobljen moški kratkih nižje so prikazane tri osebe: ženska, moški in otrok. las (a). Oblečen je v tuniko z dolgimi rokavi in Moški na levi ima kratke lase, oblečen je v tuniko ogrinjalo, ki ga na desni rami zapenja fibula. V z dolgimi rokavi, ki mu sega do kolen, v desni roki levi roki drži dolg predmet, ki spominja na obliko drži neprepoznaven predmet. V levi roki drži dolg dvoreznega meča s polnim ročajem. Desno roko predmet, ki spominja na ročaj meča. Pred njim stoji drži na prsih. ženska, oblečena v dolgo tuniko. Ob njej je otrok v Na desni bočni strani (c) sta prizora, ki ju loči ozka kratki tuniki. V prizoru na spodnjem delu are po horizontalno postavljena preklada. Zgoraj je prika- velikosti izstopa konjenik. Oblečen je v kratko tuniko zan motiv vinske trte s širokimi srčasto oblikovanimi in ogrinjalo, ki ga na desni rami zapenja okrogla listi. Spodaj je upodobljen delfin, ki lovi ribo. fibula. V levi roki drži uzdo. Konj ima dvignjeno Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. sprednjo desno nogo, kar daje vtis gibanja. Pred Datacija: druga polovica 3. st. konjenikom stoji bradat lokostrelec, ki napenja lok. Objava: Čremošnik 1970, 50–52, Tab. V; Paškvalin 2012, Na dnu je lovski prizor. V sredini je jelen, ki ga z 179, kat. št. 111. desne in leve strani napadata psa. 195 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE ROGATICA (192–193) 192. NAGROBNA STELA Najdišče: Glavice Hrani: ZMBiH, inv. št. 1340 Material: apnenec, litotip BM Mere: v. 43 cm; š. 77 cm; d. 24 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele s portretno nišo ima odbit desni vogal. V plitvi portretni niši je upodobljen zakonski par. Ženska na levi, s ključem v desni roki, ima širok ovalen obraz in velike mandljasto oblikovane oči. Ni jasno, ali nosi pokrivalo ali so upodobljeni lasje. Oblečena je v oblačilo z dolgimi rokavi in okroglim vratnim izrezom. Na ramah nosi ločni fibuli. Ob njej je upodobljen moški. Na njem so vidni naborki ogrinjala, ki ga zapenja na desni rami. V desni roki drži svitek. Kat. št. 192: Glavice Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 3. st. Objava: Patsch 1900b, 183, sl. 14. 193. NAGROBNA STELA Najdišče: Glavice Hrani: ZMBiH, inv. št. 1339 Material: apnenec, litotip BM Mere: v. 42 cm; š. 77 cm; d. 18 cm Opis: Zgornji del nagrobne stele s plitvo polkrožno oblikovano portretno nišo ima raven zgornji zaključek. Na vrhu je ohranjen utor pravokotne oblike, ki je služil za pritrditev zgornjega zaključka, najverjetneje v obliki ovršja s parom levov. V por- tretni niši je upodobljena ženska. V desni roki drži predmet v obliki manjše čaše, levico naslanja na prsi. Pokojnica ima ovalen obraz, ličnici ne izsto- pata, pod velikim in ozkim nosom so majhna usta. Mandljasto oblikovani očesi sta tesno ob nosnem grebenu. Oblečena je v oblačilo z okroglim vratnim izrezom. Drugi detajli oblačila niso prepoznavni. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Kat. št. 193: Glavice Datacija: 3. st. Objava: Patsch 1900b, 183, sl. 13; Patsch 1902b, 114, sl. 51; Paškvalin 2012, 168, kat. št. 100. 196 KATALOG SPOMENIKOV Kat. št. 194: Rudo; leva in desna stranica RUDO (194–195) motiv genija brez kril, ki je upodobljen tako, da ima desno nogo prekrižano prek leve. S telesom 194. NAGROBNA ARA se naslanja na dolg ročaj navzdol obrnjene bakle. Najdišče: Rudo Na desni bočni strani je v profiliranem okvirju gol Hrani: ZMBiH, inv. št. 1630 genij brez kril. Levo roko ima spuščeno ob telesu, Material: apnenec, litotip BK desno roko naslanja na predel trebuha. Mere: v. 124 cm; š. 55 cm; d. 50 cm Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Opis: Nagrobna ara pravokotne oblike. Na sprednji Datacija: 3. st. strani je profiliran okvir brez napisa. Na levi bočni Objava: Bojanovski 1968, 241, sl. 2; Paškvalin 2012, strani je v širokem profiliranem okvirju ohranjen 264, kat. št. 30. 197 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 195. NAGROBNA ARA Najdišče: Rudo Hrani: ZMBiH, inv. št. 389 Material: apnenec, litotip C Mere: v. 72 cm; š. 74 cm; d. 62 cm Opis: Zgornja polovica nagrobne are ima na sprednji strani v profiliranem okvirju napisno polje. Nad tem je ohranjen reliefni okras v obliki dveh gir- land. Na bočnih stranicah je v profiliranem okvirju upodobljena glava Atisa s frigijsko čepico. Drugih detajlov zaradi poškodb ni mogoče prepoznati. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2. st. Napis: D(is) Manibus T(itus) Fl(avius) Silva/nus/ dec(urio) M(alvesiti) muni(cipi) Fl(avii)... Objava: lupa 23798; HD 33818; IlJug III 1558; AE 1961, 00297b, AE 2010, 01163; Sergejevski 1934b, št. 19; Papazoglu 1957, 117; Paškvalin 2012, 263, kat. št. 25. Kat. št. 195: Rudo FOČA (196–197) 196. NAGROBNA EDIKULA Najdišče: Trbušće Hrani: ZMBiH, inv. št. 260 Material: apnenec, litotip H Mere: v. 71 cm; š. 113 cm; d. 30 cm Opis: Odlomek oboka je del nagrobne arhitekture (edi- kule). Okras je izdelan v plitvo poglobljenem polju, obdanem s širokim okvirjem. Reliefi so izdelani na sprednji in zadnji strani spomenika ter v notra- njosti arkadnega loka. Na sprednji strani v desnem nadvratniku je prika- zan Triton z dolgim zavitim repom. V desni roki drži krmilo, z levico podolgovato trobilo. Tritonu manjkata del leve roke in sprednji del telesa. Naj- verjetneje je bila enaka kompozicija postavljena zrcalno na levi strani. Na zadnji strani oboka je prikazana personifikacija jeseni (b). Upodobljen je gol krilat erot, ki v rokah drži zajca. Z levico drži zajčja ušesa, z desnico obe taci. Prek levega ramena nosi ogrinjalo, ki a mu pokriva zgornji del hrbta. Širok in poln obraz krasijo dolgi valoviti lasje, ki pokrivajo ušesa, velike oči poudarjajo široke veke, zenici nista izdelani, usta so majhna s polnimi ustnicami. Zajec se s sprednjima tacama drži roba pletene košare, polne grozdja. Na desnem robu ročaja košare so vidni sle- dovi sprednjih tac drugega zajca, ki je verjetno bil upodobljen v enaki pozi. Notranjost pletene košare je prikazana v ptičji perspektivi, tako da gledalec >> Kat. št. 196: Trbušće; a − celota, b − detaj b 198 KATALOG SPOMENIKOV vidi njeno vsebino. Pod obokom je upodobljena 197. SPOMENIK V OBLIKI KOCKE človeška maska. Ta prikazuje bradatega moškega Najdišče: Ustikolina z dolgimi lasmi. Njegov obraz je širok, nadočesni Hrani: ZMBiH, inv. št. 459 lok in nosni greben sta poudarjena. Izdelani so Material: apnenec, litotip C detajli oči v obliki poglobljenih zenic in vek. Desno Mere: v. 58 cm; š. 59 cm; d. 59 cm od maske je upodobljen dolg rep, ki se zaključi s Opis: Spomenik ima obliko kocke z reliefnim okrasom trikotno oblikovano repno plavutjo. na bočni stranici. Verjetno pripada delu večje Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. nagrobne konstrukcije, t. i. nagrobni kocki s pira- Datacija: 2. st. midalnim zaključkom. Sprednja in bočni stranici Objava: Sergejevski 1944, 2–5; Basler 1990, 18, sl. 5; imajo obliko plitve niše, ki jo z vseh štirih strani Paškvalin 2012, 472, kat. št. 4; Busuladžić 2016b, obdaja gladek okvir. Na sprednji stranici je bila 188, Tab. 11, kat. št. 38. portretna niša z doprsnimi podobami, ohranil se je samo obris. Zadnja stranica ni obdelana. Na levi strani je prikazana miza, na kateri sta dve čaši in krožnik. Najverjetneje gre za upodobitev pogrebne pojedine. Pod mizo je prikazana služabnica z dol- gimi spuščenimi lasmi. V desni roki nosi vrč, v levi drži posodo z dolgim ročajem. Okrogel in poln obraz krasijo dolgi spuščeni lasje, ki ji segajo do vrha ramen. Oblečena je v dolgo nabrano tuniko. V levi roki pred seboj drži neprepoznaven predmet. Na desni strani je služabnica v dolgi spodnji tuniki, prek katere nosi prepasano tuniko. Rob vrhnje tu- nike je visoko nabran nad pasom tako, da na boku zgornji rob tunike presega širino pasu. Tipologija: Oblikovni tip ni opredeljen. Datacija: 2.–3. st. Objava: Sergejevski 1936b, 7, št. 7, Tab. I, sl. 10 in 11. Kat. št. 197: Ustikolina; zgoraj pogled na celoto, spodaj leva in desna stranica 199 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE ČRNA GORA PLJEVLJA (198–206) 198. NAGROBNA STELA Najdišče: Komini Hrani: Lokacija hrambe ni znana. Material: apnenec405 Mere: v. 156 cm; š. 74 cm; d. 30 cm Opis: Stela je bila odkrita v primarni legi zraven žganega groba. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo s profiliranim trikotnim zatrepom in profiliranim napisnim poljem. Okras je izdelan v plitvem reliefu. V zatrepu je upodobljen motiv venca, iz katerega izhajata široka lista. Celotno površino zaklinkov krasi motiv listov in cvetov. Tipologija: stela podtipa B1c Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) s(acrum) / Aulo Gab/lio Liberali/ q(ui) v(ixit) a(nnos) XXIIX/ Fl(avius) Aper/ b(ene) f(iciarius) co(n)s(ularis)/ m(erenti) vel memoriam p(osuit). Objava: HD 8224, AE 1979,0454; ILJug II 607; Cermanović-Kuzmanović 1967, 204, št. 4; Martinović 2011, 218, kat. št. 250. Kat. št. 198: Komini (Foto: Cermanović–Kuzmanović 1967, 210; tab. 3, sl. 8) 405 Cermanović-Kuzmanović 1967, 204. 200 KATALOG SPOMENIKOV 199. NAGROBNA STELA Najdišče: Komini Hrani: Lokacija hrambe ni znana. Material: apnenec406 Mere: v. 150 cm; š. 83 cm; d. 29 cm Opis: Nagrobna stela je bil odkrita v primarni legi zraven žganega groba. Stela je prelomljena na dva dela. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo s profiliranim trikotnim zatrepom in profiliranim napisnim poljem. Okras je izdelan v plitvem reliefu. V zatrepu je upodobljen motiv venca s štirilistno rozeto na sredini. Pod zatre- pom in okvirjem napisnega polja je okras v obliki simetrično postavljene stilizirane palmete. Celotno površino zaklinkov krasi motiv listov in cvetov. Tipologija: stela podtipa B1c Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) s(acrum) / T(ito) Aureli(io) Aplini/ vet(e)r(ano) q(ui) v(ixit) a(nnos) LXX/ et Aur(eliae) Vendoni coniugi T. Aur(elius)/ Turus p(atri) p(ientissimo) p(osuit. Objava: HD 8227, AE 1979, 0455, ILJug II 603; Cermanović-Kuzmanović 1967, 204, št. 5; Martinović 2011, 218, kat. št. 251. 200. NAGROBNA STELA Kat. št. 199: Komini (Foto: Cermanović–Kuzmanović Najdišče: Komini 1967, 211; tab. 4, sl. 9) Hrani: Lokacija hrambe ni znana. Material: apnenec407 Mere: v. 126 cm; š. 72 cm; d. 38 cm Opis: Stela je bil odkrita v primarni legi zraven žganega groba. Spodnji rob stele je odbit. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo s profiliranim trikotnim zatrepom in profiliranim napisnim poljem. Okras je izdelan v plitvem reliefu. V zatrepu je motiv venca s štirilistno rozeto na sredini. Na zgornjem robu venca je upodobljena manjša štirilistna rozeta. Pod vencem radialno izhajajo tanka bršljanova stebla. Celotno površino zaklinkov krasi motiv listov in cvetov. Tipologija: stela podtipa B1c Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) s(acrum) / Aureli(iae) Vendoni/ q(uae) v(ixit) a(nnos) XXX/ Aur(elius) / Plaren/s c(oniugi) b(ene) m(erenti) / p(osuit). Objava: HD 8230, AE 1979, 0456, ILJug II 605; Cermanović-Kuzmanović 1967, 205; Cermanović- Kuzmanović 1978, 328, sl. 11; Martinović 2011, 219, kat. št. 252. >> Kat. št. 200: Komini (Foto: Cermanović–Kuzmanović 1967, 211; tab. 4, sl. 10) 406 Cermanović-Kuzmanović 1967, 204. 407 Cermanović-Kuzmanović 1967, 204. PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 201. NAGROBNA STELA Najdišče: Komini Hrani: Lokacija hrambe ni znana. Material: apnenec408 Mere: v. 50 cm; š. 38 cm; d. 13 cm Opis: Levi zgornji rob enostavne profilirane stele z ravnim zaključkom s trikotnim zatrepom in pro- filiranim napisnim poljem. V zatrepu je motiv venca, izpod katerega radialno izhajajo ozki listi. Rastlinski motiv v obliki prepleta listov je viden v levem zaklinku. Tipologija: stela podtipa B1c Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) s(acrum) / Panton [i/]c Pant[ Objava: HD 8233, ILJug II 618, AE 1979,0457; Cermanović-Kuzmanović 1967, 204–205, št. 7; Martinović 2011, 220, kat. št. 253. Kat. št. 201: Komini (Foto: Martinović 2011, 219, št. 253) 202. NAGROBNA STELA Najdišče: Pljevlja Hrani: Lokacija hrambe ni znana. Material: apnenec409 Mere: v. 110 cm; š. 86 cm; d. 44 cm Opis: Zgornja polovica nagrobne stele. Po obliki gre za trikotno zaključeno enostavno profilirano stelo s profiliranim trikotnim zatrepom in profiliranim napisnim poljem. Okras stele je izdelan v plitvem reliefu. V sredini zatrepa je v reliefu izdelan motiv lovorjevega venca. Sprednji ploskvi akroterijev sta okrašeni z motivom polpalmete. Tipologija: stela podtipa B1d Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) s(acrum). T. Aurel(io) In/genuo/ q(ui) v(ixit) an(nos) L/et Pantoni coni(ugi )/ ei(us) q(uae) v(ixit) an(nos) XXXV/ T. Aurel(ius) Maxi/ [m]us filius / [p(arentibus) p(ro) p(ietate)]. Objava: HD 34002, ILJug III 1707, Patsch 1909, 126, sl. 16; Patsch 1912, 123, sl. 48; Martinović 2011, 260, kat. št. 325. Kat. št. 202: Pljevlja (Risba po: Patsch 1912, 123, sl. 48) 408 Cermanović-Kuzmanović 1967, 204; Martinović 2011, 220.409 Patsch 1912, 121. 202 KATALOG SPOMENIKOV 203. NAGROBNA STELA Najdišče: Pljevlja Hrani: Lokacija hrambe ni znana. Material: apnenec410 Mere: v. 179 cm; š. 74 cm; d. 24 cm Opis: Nagrobna stela je razbita na dva dela. Površina stele je na robovih močno poškodovana. Po obliki gre za trikotno zaključeno enostavno profilirano stelo s profiliranima trikotnim zatrepom in napisnim poljem. Okras je izdelan v plitvem reliefu. V sre- dini zatrepa je venec s štirilistno rozeto v sredini, na spodnji strani izhajata srčasto oblikovana lista na dolgih pecljih. Sprednji ploskvi akroterijev sta okrašeni z motivom polpalmete. Tipologija: stela podtipa B1d Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) s(acrum). L. Paconio/ Barba- rioni/ q(ui) v(ixit) [a(nnos) X]XXL, [et– – – –] uni/ [c(oniugi) ei(us)] vivae/Val(erius) Fau/[s]tus [p(arentibus) p(ientissimis) p(osuit). Objava: HD 34007, ILJug III 1717, Patsch 1909, 127, sl. 17; Patsch 1912, 123–124, sl. 49; Martinović 2011, 261–262, kat. št. 328; Mirković 2012, 57, št. 76. 204. NAGROBNA STELA Kat. št. 203: Pljevlja (Risba po: Patsch 1912, 124, sl. 49) Najdišče: Pljevlja Hrani: Lokacija hrambe ni znana. Material: apnenec411 Mere: v. 145 cm; š. 83 cm; d. 31 cm Opis: Zgornja polovica nagrobne stele, ki ima poševno odbito napisno polje in vrhove akroterijev. Po obliki gre za trikotno zaključeno enostavno profilirano stelo s profiliranima trikotnim zatrepom in napis- nim poljem. Okras je izdelan v plitvem reliefu. V zatrepu je upodobljen lovorjev venec s štirilistno rozeto v sredini, pod njim izraščata srčasto obli- kovana lista na dolgih pecljih. Sprednji ploskvi akroterijev sta okrašeni z motivom polpalmete. Tipologija: stela podtipa B1d Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) s(acrum) / M. Pl(– – – io) Ursino/ q(ui) v(ixit) a(nnos) LV/ L. Pac(onius) Barbar(io) / et Ursin[a]/ b(ene) m(erenti) [p(osuerunt)]. Objava: HD 34008, ILJug III 1718; Patsch 1909, 128, sl. 19; Patsch 1912, 125, sl. 50; Martinović 2011, 262, kat. št. 329; Mirković 2012, 57, št. 77. 410 Patsch 1912, 121; Martinović 2011, 261. 411 Patsch 1912, 121; Martinović 2011, 262. Kat. št. 204: Pljevlja (Risba po: Patsch 1912, 125, sl. 50) 203 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 205. NAGROBNA STELA Najdišče: Pljevlja Hrani: Spomenik je vzidan v džamijo v Pljevlji. Material: apnenec412 Mere: v. s. n. cm; š. s. n. cm; d. s. n. cm Opis: Nagrobna stela je v celoti ohranjena. Nastala je le manjša poškodba na levem robu napisnega polja. Po obliki gre za trikotno zaključeno enostavno pro- filirano stelo s profiliranima trikotnim zatrepom in napisnim poljem. Okras je izdelan v plitvem reliefu. V zatrepu je upodobljen lovorjev venec s petlistno rozeto v sredini in viticama, ki izhajata izpod venca. Sprednji ploskvi akroterijev sta okrašeni z motivom polpalmete.413 Tipologija: stela podtipa B1d Datacija: 2.–3. st. Napis: D(is) M(anibus) s(acrum). T. Aelio Scae/viano q(ui) v(ixit)/a(nnis) LXX Ae/lii Titia/nus et Ae/ lianus f(ili) p(atri) p(ientissimo) p(osuerunt). Objava: CIL III 8313; Evans 1885, 28, sl. 8; Patsch 1896a, 280, št. 12; Vulić 1941–1948, 137, št. 302. Kat. št. 205: Pljevlja (Foto: Vulić 1941–1948, 137, št. 302) 206. NAGROBNA STELA Najdišče: Pljevlja Hrani: Lokacija hrambe ni znana. Material: apnenec414 Mere: v. 148 cm; š. 81 cm; d. 24 cm Opis: Nedokončana nagrobna stela (polizdelek). Osnov- no oblikovno shemo sestavljata trikoten zatrep z akroteriji in profilirano napisno polje. Po obliki gre za enostavno profilirano stelo, ki je najverjetneje imela trikotno oblikovan zgornji zaključek. Na tej stopnji izdelave, tj. v kamnolomu, kamnosek še ni poglobil osnove med zatrepom in akroteriji. Najverjetneje je bilo izdelano, skupaj z okrasom in napisom, v krajevni kamnoseški delavnici. Tipologija: stela podtipa B1d Datacija: 2.–3. st. Objava: Patsch 1909, 125, sl. 15; Patsch 1912, 122, sl. 47. 412 Vulić 1941–1948, 137. 413 Vulić 1941–1948, 137. 414 Patsch 1912, 121. Kat. št. 206: Pljevlja (Risba po: Patsch 1912, 122, sl. 47) 204 KATALOG SPOMENIKOV SRBIJA PRIJEPOLJE (207–208) 207. NAGROBNA STELA Najdišče: Kolovrat Hrani: Stelo hranijo v naselju Prijepolje, natančnejša lokacija neznana. Material: apnenec415 Mere: v. 132 cm; š. 73 cm; d. 23 cm Opis: Nagrobna stela je v celoti ohranjena. Nima izde- lanega vsadnika, kar pomeni, da je bila vkopana v tla. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo s pravokotno portretno nišo in napisnim poljem. Napisno polje in portretno nišo obdaja širok reliefno okrašen okvir. V portretni niši je upodobljen zakonski par. Ženska na levi v desni roki drži ključ, z levo drži roko moškega ob sebi. Njen obraz je ovalne oblike, nadočesni lok se od nosnega grebena strmo spušča proti robu ličnic. Nosi dolgo naglavno pokrivalo ali pajčolan. Rob pokrivala je pritrjen visoko na temenu in ji sega prek ramen. Lasje so zadaj speti. Moški ima kratke lase, ovalen obraz in nekoliko poudarjen nadočesni lok. V levi roki drži svitek, z desno drži roko ženske. Napisno polje in portretno nišo v celoti obdaja okras z motivom bršljanove vitice.416 Tipologija: stela podtipa A1b Datacija: 3. st. Kat. št. 207: Kolovrat (Foto: Mirković 1975, tab. II, sl. 1) Napis: Dis M(anibus)/ Aplis Panton/is sibi et Catoni/ uxori vivus/ fecit. Objava: HD 5988, AE 1980, 0696; Mirković 1975, 98, kat. št. 3; Zotović 2002, 11, sl. 5. 415 Mirković 1975, 98. 416 Mirković 1975, 98. 205 PROIZVODNJA NAGROBNIH SPOMENIKOV V NOTRANJOSTI RIMSKE PROVINCE DALMACIJE 208. NAGROBNA STELA Najdišče: Kolovrat Hrani: Spomenik je v naselju Kolovrat, natančnejša lokacija neznana. Material: apnenec417 Mere: v. 140 cm; š. 59 cm; d. 27 cm Opis: Nagrobna stela je v celoti ohranjena. Nima izde- lanega vsadnika, kar pomeni, da je bila vkopana v tla. Po obliki gre za ravno zaključeno enostavno profilirano stelo s pravokotno portretno nišo in napisnim poljem. Napisno polje in portretno nišo obdaja širok reliefno okrašen okvir. V portretni niši je upodobljen zakonski par. Ženska na levi v desni roki drži dvoročajno posodo z visoko nogo. Njen obraz je ovalne oblike, veke poudarjajo velike oči, nosni greben je ozek. Nosi dolgo naglavno pokrivalo ali pajčolan. Rob pokrivala je pritrjen visoko na temenu in ji sega prek ramen. Lasje so zadaj speti. Moški s kratkimi lasmi pred seboj drži neprepoznaven predmet. Napisno polje in por- tretno nišo obdaja okrasna bordura, ki jo sestavljajo spodaj motiv vinske trte in zgoraj goste spirale.418 Tipologija: stela podtipa A1b Datacija: 3. st. Napis: D(is) M(anibus) / Narens/v(ixit) a(nnis) XXXVIII/ Amace(!) Ael(iae) P/antoni (!) ser(va) v(iva) s(ibi) aet(!) conp(ari)/ p(osuit ).419 Objava: HD 6000, AE 1980, 700; Mirković 1975, 99–100, kat. št. 7; Zotović 2002, 11, sl. 4; Loma 2004, 39. Kat. št. 208: Kolovrat (Foto: Mirković 1975, tab. III, sl. 2) 417 Mirković 1975, 99. 418 Mirković 1975, 99 419 Loma 2004, 39. 206 Document Outline 00_zacetek_k 01_uvod_po_izidu 02_petrog_analiza_po_izidu 03_tipol_analiza_po_izidu 04_prostor_po_izidu 05_org_in_proizvodnja_po_izidu 07_lit_po_izidu 08_katalog_po_izidu