Največji ileveoski dnevnik * v Združenih dritvtk VeUa Za Za inozemstvo celo leto i [faza vse leto • • • 16.00 | pol lete.....$3.00 g New York celo leto . $7.00 | $7.00 S SHBiBV tu « Lisiislovenskih^elavcevf Ameriki* TELEFON: C0BTLANDT 2876. Catered as Second Glasa Matter, September 21, 1903, nt the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 58. - ŠTEV. 58. Tike largest Slovenian Daily in the United States. Iltoed every day except Sundays n and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 287«. NEW YORK, MONDAY, MARCH 10, 1924. — PONDELJEK, 10. MARCA, 1924. VELIKA PREMOGOVNA NESREČAV UTAH 175 premogarjev zaprtih v jami. — Plin zastavlja pot reševalcem. — Vsled razvalin je reševalno delo zelo o-virano. — Večji del ponesrečencev tvorijo poročeni možje. — Uradniki družbe domnevajo, da ne bo mogoče nobenega rešiti. — Načelnik rešilne akcije se je smrtno ponesrečil. VOLUME XXXII. — LFTNIK XXXU. POZORIŠčE POTRESA. Salt Lake City, Utah, 8. marca. — V Castlegate, kjer se nahajajo rovi Utah Fuel Co., se je pripetila v rovu štv. 2 velikanska eksplozija, ali pravzaprav več eksplozij. Pokati je začelo ob četrt na devet danes zjutraj. Reševalni oddelki so se takoj pojavili, a niso mogli prodreti do 175 mož, katere so razvaline zakopale v rovu. Tri eksplozije so popolnoma uničile vhod v rov, malo potem, ko je prišlo na jutranjo šihto 116 mož. V rovu je bilo še devetinpetdosot mož nočne Sihte, ko se je pripetila nesreča. Urad Uhth Fuel Company je sporočil, da so prodrli reševalni oddelki 1800 čevljev globoko danes popoldne ob dveh. George Wilson iz Standardville, ki je vodil reševalni oddelek, je umrl vsled vdihavanja strupenih plinov. Veliko njegovih tovarišev so morali odnesti iz rova, ker so se onesvetili. Med ponesrečenimi je tudi mormonski škof Benjamin Thomas, Vsi reševalni oddelki države Utah do dospeli na lice mesta. Reševalcem se je posrečilo prodreti v rov skozi glavno odprtino, a plin jim je kmalu zastavil pot. Prihajal je iz prostora, kjer so zakopani premogarji. Splošno se domneva, da so vsi ponesrečenci mrtvi, kajti dosedaj ni bilo mogoče priti ž njimi v stik. Nesrečneži se nahajajo štiri milje globoko pod zemljo. Uradniki premogarske kompanije domnevajo, da najbrže ne bo do spravili nobenega živega na dan. Eksplozija je bila posledica premogovnega prahu ter se domneva, da so umrli možje tekom eksplozij ali pa radi učinkovanja plinov, ki so se razvili po eksploziji. Eksplozija je popolnoma razdejala star vhod v rov ter pokrila z drobci vse pobočje gore onkraj kanjona, v katerem se nahaja rov. Reševalci so takoj napravili ograjo, da za drže velike ljudske množice, obstoječe iz žena, mater in drugih sorodnikov ponesrečencev. Več ur po eksploziji so plini polnili ozračje kanjona. Reševalni oddelek rudarskega urada Združenih držav je odšel v kraj nesreče. Poseben vlak iz Salt Lake Citv je odpeljal včeraj popoldne zdravnike in bolniške strežnice. Domnevanje, da so vsi v rovu mrtvi, je postalo vr-jetno, ko so prišli prvi reševalci iz rova ter sporočili, da gori v rovu. Nekateri mislijo, da se je ponesrečenim posrečilo napraviti blokado ter se zavarovati pred plamenom. Pretekli teden so zaprli rov štv. 1. in vsi neporočeni delavci so bili odpuščeni. Poročeni premogarji pa so dobili nato delo v rovu, kjer se je danes pripetila nesreča. Ponesrečeni so večinoma vsi Utahanci, ki so prišli v kem-po tekom stavkarskih bojev pred dvemi leti ter so pričeli sedaj spravljati semkaj svoje družine. Reševalno delo vodi Zeph Thomas, rovski superintendent. Kakorhitro je dospela v Salt Lake City vest o eksplo ziji. je poklical pomočni upravitelj Utah Fuel Company vse reševahip delavce, ki so se podali s posebnim vlakom na pozorišče nesreče. Tja so dospeli tudi zvezni in državni rudniški inšeptorji. ^ Častle Gate je J16 milj od Salt Lake City ter je središče najbogatejšega državnega premogovnega okraja. Rov, v katerem se je za vršila eksplozija, so dne 13. februarja pregledali državni rudarski inšpektorji. Spo ročili so, da so" ventilacija, električne naprave in drug« varnoste odredbe v najboljšem redu. Zadnja velika nesreča v premogovnikih Ufaha, se je pripetila dne 1. maja 1900, ko se je dvesto mož smrtno ponesrečilo* pri eksploziji v Scofield. Castlegate, Utah, 8. marca. — Pozno zvečer sta plin in dim resno ovirala vsako reševalno delo v ravu, kjer so se završile eksplozije. Armadi reševalcev se ni posrečilo prodreti do ponesrečenih. Reševalci so mnenja, da bodo dospeli šele jutri do ponesrečenih mož. Plin v glavnih dohodih je izredno močan. Reševal ci so morali prekiniti svgje delo. Centralni Ameriki se .je pojavil pred par dnevi močan potres, lei je porušil polovieo poslopij v Sain Jo-se, glavnem mestu republike Costarice. Tudi ta mošnje ameriško poslaništvo je bilo močno poškodovano. ARABCI PROGLASILI SVOJEGA KALIFA Arabski mohamedanci so proglasili kralja iz Hadžeasa svojim kalifom. — Husein Ibn Ali, direktni potomec proroka Mohameda, je sprejel vodstvo Islama. Jeruzalem, Palestina, 9. marca. Kalja Huseina Ibn Alija iz He-džala so mohamedanci Mezopotamije, Transjordanije in Hedžasa proglasili svojim kalifom. Tako poroča tjansjordanska vlada. Pričakovati je, da bodo sledile tudi ostale arabske dežele temu vzgledu ter proglasile Huseina kalifom mohamedanske vere. London, Anglija, 8. marca. — Ker je .kralj Husein iz Hedžasa direktni potomec proroka Mohameda in tudi radi drugih ugodnih faktorjev, je vrjetno, da bo pretežni del mohame danskega sveta sprejel imenovanje Huseina na mesto kalita mohamedan- ŽELEZNIČARSKA STAVKA JE STALA MILIJONE Železničarska stavka je baje stala železniške družbe skoraj sto milijonov dolarjev. — Tristo požigov ill dinamitnih napadov. Devetnajst ljudi ubitih. Washington, D. C., 8. marca. — Stavka uslužbencev v železniških delavnicah, ki se je pričela dne 1. julija 1922, je zahtevala življenje 19 ljudi, ki so umrli nasilne smrti. To je sporočil generalni prav-dnik Daughertv v odpovor na resolucijo kongresa, ki je zahtevala od justičnega department a podrobnosti glede te stavke. Poročilo gen. pravdnika pravi, da je bila škoda naslednja : Stavkarji so vprizorili približno 1500 napadov na skebe, ki so delali. Stavkarji so odvedli 65 ljudi, ter jih pretepli. ►Stavkarji so prijeli 8 r>seb. jih NASLEDNIKA ED. DENBYJA. i? t niK \i»»111 - i: mi-T* i.v. VREDNOST FRANC, FBANKA SE MANJŠA t-=-—s Ministrski predsednik Poincare skuša pospešiti akcijo francoskega senata glede novih obdačenj, da reši frank pred popolnim polomom, — Pariški listi pravijo, da je izbruhnila med pribivalstvom pravcata panika. — En frank je vreden tri cente in pol. — Cena kruhu se je zvišala. Kot naslednika mornariškega tajnika Denb.v-ga prideta vpnštev koiigrešnik Theodore Burton in William Cooper Proctor Iz» ( ineinnati- skega sveta. Tozadevno agitacijo slekli, namazali s smolo ter posta vodila oba sina Huseina, kralji su]j s perjem. Fejsal iz Iraka ter Enur Abdu-lah. Velik del mohamedanskega sveta ni naklonjen arabskemu kralju in pričakovati je vsled tega ostrega boja med arabskimi mohamedanci in nekaterimi drugimi fakcijami vernih glede plašča proroka. Nekateri domnevajo celo, da bo prišlo do nepremostljivega razkola v vrstah moha-medancev in da se bosta dva kalifa borila za prvenstvo, kot se je zgodilo to v prvih časih krščanstva, ko so se vršili boji med dvt»-ma nasprotujočima -si papežema. Že leta 1915 je angleška vlada informirala Huseina, da bi ne videla rada, če bi se ga skušalo dvigniti na mesto mohamedanskega kalifa. Dyomljvo je, kakšen odmev bo vzbudilo imenovanje Huseina na mesto titularnega načelnika mohamedanske vere, ki obsega 300 milijonov duš izven arabskih dežel Azije. Egript, ki se še vedno spominja dni duševne in posvetne sile svojega lastnega sultana, Mebmed Alija, ga najbrž nc boj - priznal. Razventega pa je znano, j da ima kralj Fuad sam arbicije i ŠOJAH, HABOOAJTE Pripetilo se je 50 slučajev požiga in dinamitiranja na mostove in prehode. V 50 slučajih so baje skušali stavkarji razdejati železniške tračnice in uničiti vlake. Generalni pravdink je rekel nadalje, da je še več drugih dejanj, ki so jih baje vprizorili stavkarji ter da jih noče navajati. Rekel je, da so stavkarji rezali cevi za pnevmatične zavore, da so kamenjali vlake, streljali nanje, polagali <1 i nami t na tračnice, rezali električne žice ter odstra-njali najbolj potrebne del«* lokomotiv. (Generalni pravd nik je ta "dejstva" privlekel izpod pazduhe, a pozabil je povedati, kako so železniške družbe nečloveško postopale s stavkarji in njih družinami. Nihče ne more pričakovati od štrajkarjev, da bi se obnašali kot ponižne oveice, ee jih kapitalisti zatirajo na vse mogoče načine ter jim odrekajo plačo, s katero hi mogli izhajati in dostojno živeti. Op. ur.). MEHIŠKI PUNT JE BIL POSLEDICA ŠPEKULACIJ Doheny, Sinclair in drugi ameriški petrolejski špekulanti so baje zasnovali vstajo v Mehiki, katero je vodil de la Huerta in ki je sedaj popolnoma strta. Pariz, Francija. 8. marca. — Vsled direktne intervencije ministrskega predsednika. Poincareja je sklenil senatni finančni komitej pospešiti preiskavo glavnih proračunskih predlogov, kojili namen je ustaviti neprestano padanje franka. Posebna seja se ho vršila jutri, in predsednik komisije je dal častno besedo, da bo storila komisija vse. kolje sploh mogoče, da bo mogel nato senat v plenarni seji nadalje razpravljati o odredbah. Ta izjava jo nekoliko pomirila razburjeno javno mnenje, ki se je strašno vznemirila vsled zavlečevalne politike senata. Nujna potreba novih davčnih potreb je postala danes zopet očividna, ko je dosegla vrednost ameriškega denarja 27 frankov in pol ali približno tri cente in pol na en frank. Vrednost angleškega funta pa jo poskočila na 117. Pariško časopisje izjavlja v splošnem, da vlada na borzi pravcata panika. NewyorSki finančni izvedenci izjavljajo, da je padanje franka predvsem posledica velikanskih transakcij v Amsterdamu, katerih se udeležujejo tudi newvorski finančni krogi. Glavni prodajalci so bili newvorski bankirji in špekulanti. Njihovo delovanje je bilo mogoče zasledovati potom agentov, katere imajo izven Francije. Nadalje pa so mnenja, da je padanje franka direktna posledica premeteno zasnovane nemške propagande. Pariz, Francija, 9. marca. — Življenski stroški v Franciji rastejo neprestano. Leta 1920 so se razmere že izboljšale, a takoj nato je nastopila doba višjih cen. 4"> različnih potrebnih predmetov je poskočilo za 45 odstotkov v primeri z letom 1914. Zveza pariških pekov se je obrnila na oblasti fer zahtevala povišanje cen kruha na en frank in 30 eenti-mov za kilo. Vlada je tej prošnji ugodila. 'Odr»dha bo postala pravomoČna prihodnji torek. Moskva, Rusija, S. marca. — Prvikrat izza ameriške državljanske vojne so kvotirali danes ruski rnblji na novi podlagi nad par z dolarjem. Pristojbina za en dolar je znašala en rubelj in 94 ko-pejk. Pristojibna za angleški funt. 8 rabljev in 29 ko-pejk. - orAka je priznala rusko SOVJETSKO VLADO. Moskva, Rusija, 9. marca. — Grška se je pridružila raznim drugim državam ter prignala sovjetsko Rusijo. Tozadevna pogajanja med zastopniki G rake in sovjetske Rusije so se vraila in zaključila v Berlinu. SMRT POftTMEGA LETALCA. ponesrečil poštni letalec Brook* Hyde Parson. Njegov zrakoplov se je zadel v drevo in se popolnoma razbil. Letalec je bil na mestu mrtev. VEUK OBISK NA CONEY ISLANDU. Včeraj je bilo na Coney Islandtz pri New Yorku nad stotieoč oseb. —■■ ■ ' < Nekateri med njimi bi fle radi OurweosriBe, Pa,, 9. marca' —' kopali, pa jim uprava ni devo- V i v Združenih državah i»-r v evropskih državah, proizvajajo.-: h petrolej. MINTSTR. PREDSEDNIK POZVAL POSLANCA NA DVOBOJ Pariz, Francija, 7. marca. — Ministrski predsednik Poineare je pozval na dvoboj poslanca Ga-stona De Prevosta. ker ga j«* v zbornici razžalil. iiStJ^. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naii bank« izvršujejo xanetljiFo, hitro in po Td«Mh muh: Dmm to naš« cen« sl«d«3«; JUGOSLAVIJA Baapoffllja na cadnje poŠte In lrpIaCuJe "PofitnI črkovni ca v od" In "Jadranska banka" t LJubljani, Zagreba, Beogradu, Kranja, Celju. Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je p*4 ta hitro lapla&lo najugodneje. 1000 Din....... $13.50 2000 Din....... $2680 5000 Din....... $66.50 l»rl nakazilih, ki znaiajo manj kot an tlaoi dinarja« raSunlme posebej mm 1» cantov aa poitnlno In druga strelka. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: BaapoHlJa na aadnj« poŠte tn iaplačoja "Jadramkm banka" ▼ Trata. Opatiji In Zadru. 200 lir ........ $ 9.60 300 lir ........ $14.10 500 lir ........ $23.00 1000 lir ........ $45 00 ki znata)« manj kot >0» lir ratunlmo posebej pa 1» aeirtav sa poštnino In druga atroika. •Ca pošiljata, ki prisesaj« znesek pet tlsol dinarjev ali po ira tiaai llf dovoljujemo pa mogočnosti Se posebni popust. Vredno* dinarjem In Uram sedaj ni atalna, menja ae večkrat in nepričakovano; la tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. KaCunamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roke. Olede fapla«l v ameriških dolarjih glejte poaeben oglas t tem Bata. Denar nam je podati najbolje po Docneatia Money Order all pa New Tort Bank Draft FRANK 8AKSEB STATE BANK n Oomaodt Street Tel., corttanet «r Hew Tort, H. T. OUtso zastopništvo Jadransk« Bank. " : - t / V---.--. v:; - . '.-"ž* r.:." - ■.; mm ■M "GLAS NAROD AT |IL9VINI DAILY] ftwnU and Publish«« by Komi« Pnblishins Compamj ^ j[A Corporation) FRANK SAKSKft, PrwMatl LOUIS ■ENKPlK. TT—Mf l*i«c» of SuslnoN ef th» Corporation and Addraw of Abow« Offloarai at Cortland« tttraak. »oroogh of Manhattan, Now York City, N. V. "Q L A S NARODA" (Vote* of tha Paopla) laauad Kvary Pay Excopt Sunday and Molldaya. c« Mi« iota valja lla« za Amarlko In Conoa« M-M ta »al lata ............13.01 K« Mrt t«to ................... H>6a Za New York za lola late........•» "tTM 2a "pOI Iota .................................W.I Za inozamatvo aa aala Ma »ca« ££ Za po« lota ............§*■ Subscription Yearly b*.0d Advertisement on Agreamant. "Olaa Naroda" Izhaja vi»kl dan Irvzomil nedelj In praznifcQT. l>opm kr«a i»odpiaa In cmtenostl bo no prlobfiujejo. Denar naj ao blagovoli potnima »o Moiioy Order. Pri »premembi kraja 3a.roCr.lkor, proalmo. 'da «a Bas tadl prejinjo bllralllC« naznani, da M t rej o najdemo naal omika*_ "GLAS NARODA" n drViiil Mraat, Borough of Manhatttan, Ntw Yafh, PL Y, Telephone: Cortlandt 187« ___ — NASPROTNIKI TUJERODCEV t ... . J 'i ;i!:ozv;ini nativisti. m je ljudje, ki so proti vsake-])■!! priseljevanju v Združene države, so~ navajali številne .!i w1 i'ilejile» ko .jiii sila se je pa že popolnoma izginila. Ctivfirili s<>. da imajo v kongresu in med ameriškim na t'd«»iii veliko za slom bo, ter so se zavzemali za vse na Zinil i jaške predloge in zakonske osnutke. To j«« trajalo le toliko rasa. dokler se niso postavili j »r» i i * I a 11 listi, ki so bili najbolj prizadeti. Predlogi za fotografiranj«4, registriranje in ndt iskanji* prstov priseljencev, ter neprestano nadzorvanje :>< lj' ii«-<-v so vedno našli v obeh zbomieali veliko ve- IVoii K-j večini je nastopila močna o]>ozieija ameri-ŠKJb di-žavljanov tujega izvora. V obeli zbornicah je še danes ta večina. Kongres bi lahko sprejel vsako posamezno predlogo, ki je sovražna delaš si vil. a noheno nore sprejeti, ker so novemberske volit, ve pred vrauni. klavni zastopnik Italijanov. La Guardia je rekel v kongresu. da bodo republikanci izgubili vso državo Nem York, če bi bila sprejela nova priseljeniška predloga. Zagrizeni Amerikam i so takoj spoznali, da niso to prazne grožnje ter vslediega predložili razpravo o novi priseljeniški postavi. Zelo dvomljivo je. da bi bila ta predloga sprejeta še pred 31. jimijem. < e ne bo sprejeta, bo odstala sedanja triprocentna kvota veljavna za nadaljne leto. Senatni odbor za priseljevanje se je lotil zadeve iz redno hitro. Sprejel je predlogo, ki se tiče dveodstotne kvote, a uveljavil ljudsko štetje iz leta 3910 mesto iz leta 1W)0 kot je zahtevala prvotna predloga. Na ta način so -kušali senatorji potolažiti Žide in Italijane. Vsakdo pa ve, da so te nove priseljeniške predloge le majhen prehod-mk raznih drugih in bolj radikalnih predlog, kar je razvidno iz dejstva, da se skuša uporabljati pri tem podatke ljudskega štetja iz davno pretečenih časov. Da se prepreči nadaljne mahinaeije ameriških ome-jeneev, je treba dosti agitacije med inozemei, ki stalno prebivajo v Združenih Državah. Vsak inozemee, ki je ]»ostal ameriški državljan, se mora odločno zavzeti za pametno ureditev priseljeniškega vprašanja ter nasprotovati vsem poskusom, da se uveljavi zakonitim potom pospeševanje priseljevanja iz nekaterih dežel, doeim bi skušali na drugi strani popolnoma preprečiti priseljevanje iz dežel, ki dobavljajo Združenim državam večino težaškega dela. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Fonlfn Lutoaf« Information Service. — Jugoslav Bureau.) ti I VAŽNO ZA DAVKOPLAČEVALCE. < >iil»*in;t li situ« ž iuia tukaj nastanjeni inozemee ji'.-iV'-i Jače-valec tudi v glavnem vzdržuje, pod pogojem pa, da taka odvisna oseba ni <^e 18 let,stara ali pa m v stanu vzdrževati .samo sebe radi umne ali telesne onemoglosti. Do teh odbitkov za odvisne osebe imajo pravico toliko ameriški državljani. kolikor nastanjeni inozemei. Je prav vseeno, da-li odvisna o soba je v sorodstvu z davkoplačevalcem ali ne, kajti pravica do t^ga odbitka se naslanja na dejstvo resničnega vzdrževanja rp NA OSEBA ŽIVI Z DAVKOPUV ČEVAbCEM ALT NE. Na primer, nastanjeni inozemee, ki vzdržuje, ženo in tri otroke pod .18. letonj. ži\ cče v inozemstvu, je upravieeji do odbitka sb400 za \3akega izmed teh treh otrok. t. j. do skupnega odbitka za odvisne osebe v znes&u $1.200. Ni pa upravičen do nizkega odbitka' za ženo. Nastanjen Inozemee. na primer, ki je .glavni vzdrževatelj posatrne matere, pe-stre pod 18. lejtom ali pohaibljene- GLAfi NARODA 10 HAHCAO924 — ==a*!Pi!^=a*l!P=====" ^a~%rsta,Tjri žavi.lo v stanem kraja, | • Istro&asno F. Ev-I. S. prejel je upravičen do odbitka po $400 j sledeče pismo od 1. marca 1924: za vsakega izmed teb odvisnih oseb/ Y angleškem izvirniku se ta od-i stavek glasi: **A taxpayei Ls entitled to a credit od ^400 for eaeh per- j son, other than - husband or-\\ ife, dependent upon and receiving his eliief,support from ti»f. taxpayer, provided the dependent is under eighteen years of a^e. or m cap able <>•* self support because mentally or physically defective. Such credits for dependents apply to both citizens and resident aliens. It is immaterial whether the dependent is related to the taxpayer or not, since the credit is based upon actual tluaaeial dependency and not mere legal dependency. It is immaterial whether the dependent Ls living with the taxpayer or not. A resident alien, for example, who Ls supporting a wife and three children, under eighteen years of age, living abroad. Ls entitled to $400 for each of ihe three children, or a total o £ $1.200. He is no>t, ho Ave ver, entitled to any credit of his wife. A resident alien, for example, who is chief support o t an aged mother, a sistei under eighteen years of age, ■ . . Vae »tvarl tikajoče aa uradnih aa.dev kakor tudi denarna yoBHjm.tv« aa] se ponujajo na »lavnega tajnika. Vee pritožbe naj ae pošilja na *reC-aednlka porotnega odbora. Profinje za »prejem no vi ti tijunov is Itolnllka ■pričevala naj ae poflllja na vrhovnega zdravnika. Jtis&elova^jalca Katoliška Jedro ta a« priporoCa vneta Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj iglaal tajnik* bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novlb draitev se pa obrnit« ba gl. tajnika. Novo druitvo sn lahko vstanovJ a « člani aU članicami. Jugoslavia irredenta. /.a, k«» se je že vse izjalovilo. N'a-starem kraju-in tl;i jih zares vzdr-^<* sreiNtvo je brez duha in h rex žHjete, prinesite s seboj, karkoli ■dokazov »filiate pri roki, kot pi*«ma, potrdila o poslanem denarju, ob--Vuiska ali sodna potrdila itd. Ako Osebna oprt^stnina znaša pošljete d«.hodai*Lnsl;o prijavo (re za samca, ki ni družinski | turn) in denar po pošti, navedite pogrlavar. Da ima pravico do j v prijavi, koliko odvisnih o*eb 'prost ni ne ^2.50t> za zakonike. I imate, »»dbijte osebno oprostnino mora davkoplačevalec, najsilbotli| (petama 1 exemption) in (Vdbitke :i sami koliko davka vam je plačati. Prijavo mora notar potrditi. (Davek znaša 4'.f ud ostanka čistega dohodka po vseh odbitkih.) Doi-ž-ni davek ali v<»aj četrtino istega kot. prvi obrok treba poslati istočasno. Zadnji ro*k je polnoč dne IS. marea. <«-kusa. Žena j;a lahko priimka možu tajno v eaj. kavo ali hrano. Takoj bo prenehal piti. i.'e bi ne eitai te^a oglasa, bi skoraj ne vedel, da sedaj, po dolgih letih prohibieije. še kdo v Ameriki zavživa žgano pijačo. Potemtakem Združene države res še niso suhe? Potemtakem prohibieija res še ni odpravila pijače.' * * * Kmalu ho napočil čas, ko bodo ; ženske ravno tako svobodno in brez sramežLjivosti kazale javnosti svoja ušesa. kot sedaj kažejo kolena. * " t'e rečeš ženski, da je lepa. ho hvaležno ponnh marnuo-nat iti .stebre h m bo 1 oropan je pa nameravajo s.- naj doprinesejo dokaze «rlt*de ste- , . ... . . . ^ . . vila odvisnih osrf,. za katere «ahre- nJ" ^ pre-, P^ostr, i. vajo odbitek ^400 Ako te odvwl za "krjs,,,'v UtarJa; KmaIu b°m° ,la hl] živijo v inozemstvu-, bi se! ei.honja svetovnoKuaaa betiroti- deportiran človek, ker ni vedel '-a K«da. Dekoracija cerkve je ze-| priseljeniškim uradnikom pove- Cerkev na Rakovniku. Delo. ki je bilo ipozimi prenehalo, se bo že skoaaj znova začelo. Ze cel gozd hlodov so morali pripeljati za to velikansko in težko stavbo. Cerkev bo visoka v proče-i V Istri se beje Reke. Prav- veliko j«- navdiiš«'iije vseh j>rj<-tnili i! alijan>ki!i prvak«.v v Istri vadi peiU!»»p'.l ve Reke k materi Italiji. To navdušenje v izraža po časopisju in na vseh shoiliii h sestankih ira ]*otiiM. Tud. \ izredni seji istrskega deželnega • dboia ji-.«l pred-,i'dst v« »m dr. \ le-r:.!aba ( ali ni if-p;»- Ki/i' ' v !'ii!t so gevorniki kar y,'iuje- ■losii. ker je Rekit doletela taka -••e.':!. ti«:V:ril je tudi dr. Mraah .Mra-ri. drugi mračni Italijan), ki i* ]>e! slavo M lis« »lili i ju radi K**-!:e. K'4 trt Mi je 11 a.-t« pil Ci>>.ul.eii Ivnzuli'". tretji Italijan . ki je povedal. da namerava rimska vlada pi-ikb-piti k n e k i lviburnijo. ('•-.•s :i Lošlnj. Ka j bo /. Reko ker j-' po teh krajih preveč .Juir< siove-nov ? Z^!o lepo je, da je Reka ]>i'i-•!a ped streho Ital:je. ali c kak lira-i 1 • v .sedanjem »>bse«ru in s pravo iib:.pče\ sk«. ponižnostjo pošljejo to . < .m in L •Sinjem, pa se lah- !;.« v\'< -h. da i» -lo m■ «ti*i «rospotjj.-rhers'eli. } 1 ri*eli ill ('i^ul'ieh o jn vi pni* i.i pi.P-ni "i-zlairati Istramnit. kako preudaren ni iime-.teii j" -•.ki.-p Jlibs -linij.-v * .Vl.da!" Obakrat v znamenju spoiazuma. Na « »p," :na!; pii»-r- '| .1 i s.:i|.-Mtt ve Mpin.i/. ;hii:j !•>":: <• -lav j«-. Na li i-i j- p! i-p<.iala it-fir-Lt i:-:!ijan«*iie za-slave t ml juit0.fjiiveji.slxa. Clotliia je /a--vir.iia ital: jan-!io himn<>. mesto ju«_r. si«.venske pa j.- zaigrala "Po jezer-u". To !(i Via ]>: v« plat -p >-razuma. Diiiua pa ::k'-<;;i p:>v«:.la streljati na uboge trpine. Drugi dan so se šli napadeni pritožit na orožniško postajo v Mareziga'i. liiii )ia so Vsi zaprli. V s? prošnje in dokazi o ncdoi/ucsti so bile zaman, kajt i fašisti so izjavili, da so bili napadeni oni. Sele posredovanju pri koprskem orn/niškem p veljniku se j«' /hvaliti, da «m bili izpuščeni. J ju m v ti veli stranskih fasadah provided he is supportirng! 2fi 11 ■■ v notranjščini bo naj-them and they are uudea- eogii-1 tfH"ka 20 ni> a ^pa bosta teen yeui*s 01 atre." (From n,<*riL) 30 m. Dolžina cerkve above'', mentioned Special: v »©tranjSčini znaša :U m, š-iiina Story of t.Ue liureau of Inter-j v glavni I»dji 14 111. v križišču pa 11 al Revenue.) iseb* pismo s strani občinske ali sodne , .... . - 1 oblasti, kjer odvisne osebe živijo j!? ° zamejena, dati. kakšne barve ruto je nosila sprejel« po navadi ko* zadosten " v t,J cerkvi vse J njegova ^tara mati. dokaz novo. Posvetitev -e bo na v.sak na-v. ... I čin \ r.šila na praznik ilarijiut^a i^,aStarjmi ,lnOKeraec »e. le| rojstva to jesen; posvečevali bodo uprav«een do osebne optMMjiine od samo $1,1100 in nima pravice do odbitkov za odvisne osebe. Inozemee pa, ki zares stanuje v Združenih državah in se ne nahaja tukaj le mimogrede ali na za- časnem obisku, sc smatra za na-ne ila golo zakoaiito odvisnost. JEt^tanjenega in>z*mioa. Jcar tiče PRAV VSEEXO, DA-LI ODVISf- doliodai me. Da-li je on ti tukaj začasno ali ne, je odvisno od dolgosti in značaja njegovega bivanja. Ako ,eden le tako misli, da se bo kdaj "povrnil v stari kraj, to 3e ne pomenja^ da je on le začasen.stanovalec. Ako inozemee živi v Združenih državah in nima «e ni-lcakega jasnega namena, da-li ostane ali odide, on se smatra za nastanjenega moEemea " ("If an alien lira in tihe United States ttid htos^no defimt«* istentaon as to hcec siav, he is a resident.") eerkcv: salezijansJci kardinal nadškof Kaljero. lieograjski nuncij nadškof Ptlletrrmrtti in ljubljanski knezo&kof .J«-glM". Marijanski sh"d, ki bo v onih dnevih zboroval v Ljubljani, se bo slovesno udeležil teh svečanosti. 1 Imenovanje. Za primarija kirwarivnega on.1-delrka javne bolnice v Ptuju je bil imenovn dr. Aleksander Kuhar, asistent kirnrgičnega oddelka bolnice v Ljubljani. Vpokttc «ovis«jev. Omr? 20: febmarja so bfti vpoikli-eani novinci, ki ao kili potrjeni k peiSackiji (pehoti), letalcem, pionirjem, pontonerjem. telegraiSMom in k obrtniški četi. " * " V Ameriko je dospel slavni evropski umetnik, ki pravi, da l>o^ naslikal petnajst najlepših Amerika n k. Skoda stroškov, škoda časa. Vse Amerikanke, pa če so lepe ali grde, se znajo same izborao nafarbati. Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo m Avstrijo, V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovljenec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti. se mu denar ne izplača, temveč se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku. Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tnkaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav — (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo $4. FRANK SAKSER STATE BANK NA KRVAVIH BPIlENJE in strahote s bojnih pohodov biyfeft slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ib CWidje, t Doberdoške planote, z gorovja « Tirol, FajV jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in f> pjJkovam uporu ter njega sakletvi. fcjfcrtafo twin*, wtmfr mUftttl tt as iUfc li voiaa '*CH4| ITABfrnii \ Človek, ki se spominja, da je živel pred 2800 leti. Poroča - Ernest Brennecke. Kapitan Alfred Albert. Pearse, ki je služil v armadi Nove Zelandije, je znati iznajditelj. pisaielj in iimetnik. On trdi, da ima dobro re-zvitepra 4teasoviio-sstrojneffa duha", s pomočjo katerega mu je mogočo potovati nazaj v preteklost ter še enkrat doživeti to. ka*r je baje doživel v onem času. Prav posebno zanimivo je njegovo poročilo gledo življenja, katero je živel na otoku Aex, sedanji Chios. pro - — To so bile okoliščine <; smrti". katero sem doživel na otoku Chiosu. * * * — Moj drugi doživljaj v drugem življenju Zimbabwe se je pričel, ko -so mo ujeli starodavni afriški domačini, ko sem se nahajal kot častnik na neki tajni misiji. Razvaline mesta, v katero so me odvedli, stoje .še danes v južrti Rodeziji. Veliko obzidje in razvaline svetišča pripadajo poznani dobi, o kateri ne ve ničesar povedati pisana zgodovina. N'ikdo ne ve. kako staro so ono razvaline. Starmoslovci so našli med temi razvalinami dekorativno delo. slično onemu, katero so našli v grobnicah najstarejših dinastij v Egiptu- Resno se je za- prejelo moje izjave kot opis resničnih dogodkov, ki so se zavrnili na onem otoku. — Jaz sem bil governor otoka pred dva tisoč leti in vsaka po- doba vi jala velikemu Salomonu zlato in dragocene kamene. Nadalje starinoslovci pa trdijo, da so to razvaline kolonije cesarstva Saba v južni Arabiji, ki je bilo drobnost mojega ofieijelnega in j takrat dobavitelj sveta in katere-privatnega življenja je natančno mu je nekoč načelovala in neizbrisno vtisnjena v mojega duha. Najbolj živahno pa se spominjam dogodokv. ki so se zavrnili nekega usodepolnega dne. — Spominjam se, da sem jahal jk) glavni cesti lepega mesta, na čelu važne cerimonijske procesi-, je. Mesto je bilo polno življenja in vrvenja in vse mi je nazdravljalo. — Naenkrat, ko je zavil slavnostni sprevod v neko drugo ulico, som zapazil na oknu neke velike hišo krasno deklico, ki je zrla na sprevod. Izmenjala sva en sam pogled ter se takoj zaljubila drug v dragega. Sklenil sem nastopiti takoj in ko sem se vrnil v palačo go v erne rja, sem dal takoj povelje naj se privede deklico k meni. Tedaj sam pa zadel na tež koče. — Nastopil je neki svečenik, član stranke, ki mi je že davno nasprotovala ter izjavil, da je deklica obljubljena bogovom kot krvavi dar. Rekel je, da bo kmalu žrtvovana. Nobena stvar ni mogla pregovoriti duhovnika, da bi lodstopil od svojega sklepa. — Moja volja pa je zma sem s pravi 4 svojo ljubico. Vojaki so st ra žil i mojo d eklico noč in dan. — Prišel je dan odločilne bH-fce. Armada svečenikov, je napad-la-mejo majkno, a fcrafero aiaa-do na štnaajem robu «a^sta, Vsta« ai so nas nsfwwMU rz veliko .pre- t. & pričela zfeaga Z&ali na Iiuač X znana svetopisemska kraljica. ' V mestu Zimbabwe je v onem časn kraljevala velika črna kraljica. Takrat so ra^ privedli v mesto", zvezanega na nogah in rokah. Ze ob onem času je bilo mesto zelo staro. Dogodki, katere opisujem, so se morali dogoditi v pričetku krščanske dobe. ne-, kako kreg leta 200 po Kristu. — Vedel sem, da pusti ta velika črna kraljica vedno iztakniti oči svojim sužnjem in to dejstvo ni posebno pomirjevalno upliva-Io na mojega duha. Lz tega ali o-nega vzroka pa je.bila meni prihranjena taka žalostna usoda. Vrgli pa so me v globoko ječo. — Kmalu nato sem skušal pobegniti iz podzemeljske luknje, v katero so me utaknili. Konečno sem se rešil s pomočjo krščanske kolonije, katero sem pozneje organiziral za napad na barbarsko kraljico. — Vnela se je silna bitka, v kateri je padla kraljica na čelu svojih vojakov. V trenutku' njene smrti pa se je pojavil močan potres in v par minutah je bilo razdejano celo mesto, ki je pokopalo pod seboj v razvalinah ranjene in zdrave. — S spominom na ta strašni potres se končajo moji spomini o življenju v Zimbabwe. To je bil presenetljiv konec precej neobičajne karijere. Ponoči so se srečali tam nekje na -Dolenjski cesti v Ljubljani, in «ieer brata Krča in nekaj fantov. Vnel se je pretep, pri čemer je IgTiae.ij.Xvrv zbil eaie-mu zob in mu spahni! roko. Kaee je rekel; "Er.^a sem. pa ne vem ta keng-a, tistiga, ki je k mofjmo J j rat skoču. 2-roko sem ga, kam je patlii ne vom.'* Obtožen je bfl tudi njegov blat Lojze, kV^a je <>&-wmkal, da bi bil kogu: uda* Kfr se inu ni. moglo dokazi, ker izkyfemi ^-Jge ^l -oproScwiv -n^čarov-br^t .Nape ^ " > na bil obsbj«¥n na II tedne zapiv, -Več kot enkrat se je že postavilo spomenike domačim živalim. V Londonu je bil postavljen spomenik. tisočem angleškim konj. ki so poginili v zadnji svetovni vojni. Tudi psi so bili deležni vsaj v gotovi meri priznanja, ki jim gre z njih junaško vedenje. Sempatam določi kaka prenapeta stara devica v svoji oporoki, da je treba določeno svoto uporabiti za zgraje-nje spomenika mačke ali papige, ki je prav posebno prirasla stari devici k srcu. Nemčija pa je bila prva, ki je postavila spomenik divji živ A. Ta spomenik je iz hronza ter predstavlja mogočnega srnjaka ter stoji natančno na istem mestu, s katerega je skočil srnjak rajše v smrt kot da bi se udal svojim zasledovalcem ali pa se boril proti premočnim sovražnikom. Globoko v nemškem Črnem lesu, na robu navpične skale, tako visoke kot je Flatiron Building v New Yorku, stoji ta velik bronasti srnjak s svojim košatim rogovjem. Na drugi strani, v razdalji petre-desetih erevljev. stoji nadaljna navpična skala, v približno isti višini. Med obema skalama, globoko spodaj, pa vodi gozdna pot. Kaj pa dela tukaj, ta velik srnjak iz brona, globoko v gozdu in daleč proč od krika in vika sve-ia? Kmetje, ki bivajo v črnih sencah gozda, vam bodo povedali povest. Pred številnimi leti so videli kmetje v Črnem lesu od časa do časa izvanredno velikega srnjaka, čeprav je bil Črni les že davno najbolj priljubljeno lovišče visokih živin in je tudi prejšni kajz^i tam pogosto preganajal in mori« živali, katere so mu prignali pred puško, se vendar ni nikdar posrečilo nobeni skupini lovcev, da so se aristokratični lovci s pomilovanjem smehljali, ko so poslušali povesti kmetov in gonjačev. Povesti o tem čudovitem srnjaku pa so ustrajale. Konečno je bil organiziran velik lov. Tako popolno so bile izdelane vse podrobnosti in tako premeteno postavljeni vsi lovci in »ronjači s svojimi psi, da bi ne mogel uiti iz nastavljene" mrže niti najmanjši zajček. Na določeni dan je mrgolelo v delu črnega lesa, v katerem je b?-je prebival skrivnostni srnjak, ne-broj lovcev in gonjačev. Psi so lajali. trobente so pele. princi in ve-iikaši so jahali na iskrili konjih 111 pomagali so tudi kmetje iz okolice. Marsikateri oddelek lovcev je sledil sledi kakega navadnega srnjaka ali srne v upanju, da bo vodila sled do mogočnega srnjaka. Konečno so izgnali velikega srnjaka iz temnega in skalnatega lesa. Psi so takoj dvignili velikanski truščter pričeli z zasledovanjem. Lovci so sledili psoni po nevarnih stezah. Ko je šel lov naprej, so se pridružili nadaljne skupine lovcev in psov. Preko gorskih potokov, skozi dupline in zaseke, preko gričev in v gosto obrasle doline je vodil o-gromni srnjak svoje zasledovalce. Marsikateri lovec ali pes se je ponesrečil. Marsikatera skupina Jov-cev in psov je daleč zaostala. Ka-korhitro pa se je izgubila ali zaosta la kaka skupina lovcev, se je pojavila druga, kajti gozd Je bil poln sovražnikov. Vspričo takega zasledovanja mora opešati tudi najhitrejša in najmočnejša žival. Velik srnjak je prav dobro poznal globoko zaseko ali kanjon, skozi katerega vodi pot. iz Frie-burga v Titisee. Poznal je vispko, navpično skalo, ki se dviga nad kanjonom. Vedel je, da stoji na nasprotni strani nadaljna skala. Kakorhitro l>i bil preko onega kanjona, bi ga ne mogel zaslediti >nega dne nili lovec, niti p$s. Srnjak je hitel naravnost proti edinemu dohodu k oni navpični skali. Vedel je, da mora ohraniti precej svoje sile za obupni skok preko prepada, kot ga ni še nikdar preje poskusil noben človek in nobena divja žival.. Po kameniti stezi je hitel pred psi in l»vtei-i)#spel je na vrh nav- _ _ pične skale. Prostost je vabila Sest- a in mm pte&ti Itsbbin^**."*'"1 strwai, smrt pa je čakala sto in petdeset erevljev spodaj. Ali je bil tak skok mogoč celo za izvanredno velikega in mogočnega srnjaka1' Zbral vse svoje piv ost ale sil«' in ko so se mu bližali lovci in psi. jo skočil visoko v zrak v smeri proii nasproti stoječi pečini. Par lovcev je dospelo na skalo pravočasno, da so b:!i priča veličastnemu napor::. Videli su mogočnega srnjaka visoko v zraku, nad temnim propadom. Videli so. kako so udarili nj«'«i-ovi spivnji nogi ob skalo na nasprotni strani. Opazovali so njegov obupni boj. da so vzdrži in videli so. kako je omagal ter padel sto in petdosot črev-Ijev globoko v smrt. Ce boste koda j hodili skozi Hoellenthal, na cesti iz Frieburga proti Titisee v nemškem Črnem lesu. boste zagledali na visoki, navpični skali srnjaka iz brona, katerega so dali postaviti tjakaj lovci v trajen spomin na junaškega sovražnika, ki je rajše poginil v poskusu, da. doseže nemogoče, kot da bi so udal svojim preganjalcem. TUDI STATISTIKA. Angleški igralec Palmer jo zapustil sledečo statistiko: "V gledališču sem deloval 45 let. Nastopil 99!)1 krat v 1112 različnih igrah in v l.VTG različnih vlogah. Zaročen sem bil pri tem 2S27 krat, poročen 887 krat. Imel sem 1731 otrok. 1421 hčera namreč in 310 sinov. Podedoval sem 23krat in 37 k rat dobil glavni dobitek. Poljubov sem dal 12,831 in jih prav toliko prejel. Ropov, vlomov in tatvin sem napravil 111(5. 31krat sem utonil in 17krat so me obesili. V nezavest sem padel 133krat, slep sem bil 3krat. nem 19krat, blagoslovljen 464krat. pro-klet 571 krat. Cesar sem bil 118 krat,kralj 455krat, strah 241 krat. 117 krat sem bil zastrupljen. 211 krat zaboden. f>22 krat ustreljen, zaprt 1714 krat, s silo s sveta spravljen v celem 1095 krat. Radi naturae smrti (starost) sem na odru umrl 9 krat."- Vse te grozovitosti pa je prestal v zdravju In v visoki starosti. Drzni praški roparji. Pred kratkim je. bil v Pragi izvršen drzen rop na odprti cesti. Ko so je dopoldne vračal uslužbenec banke Pet seliek & Co. Veiled Fleischmann iz poslopja fin. ministrstva, kjer je dvignil 10 iUoč dolarjev, dalja 29.150 če-hoslovaških kron in 20 delnic po ."<(;!),> čehoslovaškin kron. ga je na icsti nenadoma ustavil neki lic— znaneo. mu potrkal n;j ramo in ga opozoril, da jo njegov suknjič na hrbtu opljuvan. Flescliinann so jo obrnil in je hotel suknjič, ki je bil res opljuvan, osnažiti. Med tem je položil kovček z denarjem na tla. Komaj se je priklonil, je neznanec pograbil kovček in skušal pobegniti, vendar ga j^ Fleischmann prijel. Tedaj jo neznanec slednjemu vrgel pred noge kovček, ki pa ni bil njegova last. Hotel ga je sama prevarati. Fleschrabapn jo neznanca kljub temu zasledoval. Med potjo je mož vrgel ukradeni kovček nekemu svojemu tovarišu, kateri pa ni bil opažen. Fleisehmannu se jo končno posrečilo s pomočjo pasantov roparja prijeti. Na policiji se je ugotovilo, da jo neznani napadalec 33Jetni mehanik Antonio Zenfi iz Milana. Zenfi je zanikal vsako krivdo in je izjavil, da roparja, ki je pobegnil 7. denarjem ne pozna. Vendar je ugotovljeno, da je bil le-ta njegov tovariš, s katerim so je prijeljal \7. Dunaja. Policija je ukrenila vso potrebne korake, da izsledi ubeglega roparja. Banka ne trpi nobene škodo, ker jo krita z zavarovalnino. V K and i.j i pri Novun mestu .i1* umrl /.nani p-'st-stnik .Jt'.^-'p Keši-I <•«-;■. I i«,bind je žo dolgo na grlu.' Nameraval se jo pn-s*-!iti v Maribor in j" prodal zadnje čase tu vsa svoja krasna posestva, prehitela pa ura je lK-la žlxlr/.afi vso poezijo, vso lepoto ijj vso romantiko madžarskega izvirnika. .To je druga igra Lajosa Bira, ki se predstavlja v New Yorku. Prva je bila "The Czarina" z Doris Keane v glavni ulogi. Miss Akins je igrala že nekaj podobnega, namreč "The Magical City". Vsebuje isto trojico, namreč, žen-vko. pesnika, in bogatega moškega. V prvi igri ljubi ženska milijonarja, v drugi pa mladega pesnika. Ilogo ženske predstavlja Miss Fegnson, ki je ena najboljših ameriških igralk, nenaclkriljivo. Njen humor, njena poezija in lepota zadajajo igri neizrečen sijaj. Mladega pesnika igra Sidney Blackm er, velikega vojvodo Fre-derik Worlock, madžarskega barona pa Edwin Nicander. "BUFFOON". Brokorjevo novo delo "Buffoon" se vprvič prednaša v Ameriki. Prej so jo predstavljali v Parizu z Daglijeljevom in Nijin-skim v glavni ulogi. Značilno je, da prevladuje v vsej igri številka sedem. Nastopi sedem buffoo-nov, sedem žena, sedem hčera in sedem vojakov. Arabska fantazija, katero bodo predstavljali samo tri tedne, je najbolj originalen uzorec orientalskega življenja. Ko človek gleda to fantazijo, se mu zdi. da je prestavljen v čarobno Arabijo. Vse je krasno in neprekosljivo godba, načini življenja, sijaj itd., kot da bi kdo gledal v kalejdo-skop. Igra se v Neighborhood Playhouse. 466 Grand Street. Cene si zmerne. Za naš narod. Piše Ivan Pajk. PREVOZ ZLATA V AERO PLANU. Pred nedavnim je prišel v Francijo iz Anglije aeroplan. Ki je bil natovorjen z zlatom. Tovor je se-stojal iz 12 zabojev, ki so tehtali skupaj 557 kg. Vrednost je znašala 6,700,000 frankov. Menda so to pot prvie zaupali tako dragocen tovor avijonu. To zlato je bilo poslano od neke angleške banke Švicarskemu bančnemu društvu v Baselu po posredovanje neke pariške banke, ki ga je prišla iskat na lteališče. * z avtomobilom ga z njim prepeljala v Pariz in nato po železnici poslala v Švico. Trgovina je za naš sloven.sk. narod jako važnega po-inena. Želeti bi bilo, da bi se več naših rojakov oprijelo različnih trpj}-vin ter bi s term pomagali našim ljudem in sami sebi. Je že resnica, da tu pa tam kdo pravi: Kaj bom z trgovino, saj naše ljudstvo ue bo pri meni nič kupilo; saj veš, oteiu je pa i>oložil eden sol. kruh in krožuiike na mizo. ti rug i ira je pa gledal. Spet trikrat poklekniv.ši sta odšla. Sedaj sta pa prišli dve dvomi dami. ena poročena, druga neporočena, oblečeni o We v belo svilo. Špet sta trikrat pokleknili; nato je neporočena dama s sod j o in kruhom krožnike skrbno odgrni-la; njena tovarišiea je stala s poskusnim nožem v roki zraven in je i: leda! a. Nato ,5*n vkorakali v dvorano spremljevalci kraljice, nepokrit i, oblečeni v rdeč žamet, na hrbtu všit 5-Jati križ, Vsak je imel v rokah srebrno skledo z jedjo, t .ore j štiriindvajset jedi. Kom o mik, ki prišel z njimi, je vzel prvemu skledo in jo je postavil na mizo z največjim spoštovanjem. Dama s poskusnim nw.em je odrezala grižljaj od jedi v skledi in ga je dala nosilcu, ne, da bi pokušal, temveč, da se prepriča, ali ni morda jed zastrupljena. Ko je mož grižljaj použil, je stopil v stran, in njegov naslednik je prišel na vrsto. Seveda je trajalo precej časa, p redno so vsi opravili svojo nlogo. Medtem, ko so se vršile te priprave v obednici.'so pred obednico bobna! i in trobentali, da je bilo groza- dva bobnarja m dvanajst trobentačev. Ta godba je nekako nado mest ovala namizni zvonec in se je morala torej slišati po vsej prostorni stavbi. Po končanem koncertu prišlo v obesduiico 24 neporočenih dam (kraljica Elizabeta ni bila namreč poročena), trikrat so pokleknile, vzele vsaka eno .skledo in jo nesle v zasebno sobo kraljice; vse to se je vršilo v največji molčečnosti. V sobi so bile vedno tri li Štiri najbolj odlikova- * Sumljiva jeza. Mali bratec (sestrici, pri katetri je njen kavalir) : Stavim, da bi te Alfonz poljubil, če bi mene ne bilo tukaj! Sestra Ema : Predrmi poba, glej, da takoj izgineš iz sobe! Na železnici. Fritjof Nansen, raziskovalec, junak in človekoljub, priprošnjik stradajočih, zagovornik zatiranih narodov se pelje skozi Nemčijo v Ženevo. Ko se je hotel prvič ustaviti, mu je bila že vsa prtljaga ukradena. Marija vd. liošrjančič, Velika Bii-koviea pri Ilirski Bistrici, bi rada zvedela, kaj je z njenim sinom ANTONOM VIČIČ pok. Franca. Zadnjikrat je pisal iz Amerike dne 2:i. februarja 1015 in njegov na si;; v je bil tedaj: Anton Vičič, Box 51, Wend el, "Westmoreland Co., Pa. Kdor bi ka j vedel o pogrešanem Antonu Vičič, naj blagovoli pisati na naslov: I>r. Fortunat Mikuletič, odvetnik, IHrska Bistrica — Bi-sterza. Vr-nezia Giulia, Italia. (S-10—3) Potovanje v Jugoslavijo. Kdor namerava potovati to spom. lad v stari kraj na obisk ali za stalno, priporočamo, da se odloči za pa mik "PARIS", največji in najnovejši parnik francoske parobrod ne družbe, ki odpluje iz New Torka 14. MAJA 1924. Železniška zveza preko Francije Švice in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski pro j?i, zlasti pa Se s parnikom * PARIS' in se pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zase« dno ozemlje, se peljejo iz Pariza na ravnost v Trst. S tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do LJubljane, in bo pazil tudi na prtljacro, da bo Sla naprej vedno istim vlakom, kot potnikL Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah, po 2-4-G v eni kabini; kdor želi potovati takrat na tem parniku, naj nam doposJje čim prej $10.00 are za III. razred in $.10 za drugI razred da mu preskrbimo dobro kabino 2e sedaj, da ne bodo boljSI prostori vsi oddani. Frank Sakser State Bank New York. N. Y. Kretanje parnikov - Shipping News 15. m are« t Aquitania, Cherbourg; Orduna. Char-Bour*; Orduna, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulocne; Costa Verde. Genoa. 20. marca: Cleveland. Cherbourg m Hamtour* mnn-kahda. Cherbo-— fn Hamburg. 22. marca: Leviathan. Cherbourg: Olvmple. Char oourg; Rochambeau. Havre; Saxaala Cherbourg: Zeeland. Cherbourg. M. marca: Bremen, Brtnia. <7. marca: Duilo, Genoa, ft. m area: La BAvole, Havre; Pre«. Harding. Chra hourg; Orca, Cherbourg, Hamburg; An dani a. Cherbourg. 2. aprila: Berengarla, Cherbourg. 2. aprila: rier»*nKari:i. Cherbourg; P.iris, Havre. 5. aprila: M.ajestlr. Cherbourg: Tyrrhenin. Cherbourg; Geonre Washington. Cherbourg. 9. aprila: America, Cherbourg. 12. aprila: Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg, Veendam. Cherbourg. 16. aprila: Aquitania. Cherbourg: Chicago. Havre. 19. aprila: Homeric, Cherbourg; Ausonia. Cherbourg; I'res. Roosevelt. Cherbourg: New Amsterdam. Rotterdam; I!orju, Havre. 23. aprila: i'aris. Havre; Berertp-aria. Cherbourg. 26. aprila: Majestic, Cherbourg: Albania. Cherbourg; Pres. Harding. Cherl»jurg. 29. aprila: Kepublic, Cherbourg. 30. aprila: 2 Mauritania. Cherbourg. 3. maja: Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cher-liourg: l'res. Wilson. Trst; La Savuie, Havre. 7, maja: Aquitania. Cherbourg. 10. maja: Homeric, Cherbourg: bourg. 14. maja: , Paris. Havre; Martha Washington. Trst: Flerengaria, Cherbourg. America. Cher- Ali nameravate dobiti svojce v Ameriko? Sedaj je frLs, da se pripravite za novo kvoto, ki se pridne dne 1. julija 1924. Cunard Line družba pomaga vašim rojakom i>o vsej Jugoslaviji, da dobe potne liste, vizeje in vse podrobnosti gi^de potovanja v Ameriko. Ti uradi poslujejo s posebnim dovoljenjem jugoslovanske vlade. Vsi potniki se pofiljejo naravnost na parnik v osebnem spremstvu druiblnega >ir:idnika in sicer brez posebnih stroSkov. Onemu, ki ima Ctinardovo karto, ni treba f-akati na prostor. Vsak te