Za poduk in kratek čas. Dnbrovnik. Dubrovčaai so prijazai, poatrežljivi ia aljudai ljudje, zatrjeval mi je aeki Stoačaa, ki se je peIjal z meaoj v Dubiovaik, da se vdeleži dae 2. februarja aajveselejšega prazaovaaja goda av. Blaf.a, varuha aekdaaje slavae Dubrovaiške repablike. Da je taka sodba za vsera resaičaa m pravičaa, okusil 8em sara ia zvedel 1b «e osvedočil pri svojem petdnevBeia bivaoji v tem starodavnera ia slavaem mestu. Ko se v soboto aa soprazaik sv. Igaacija, žkofa Aatijobejskega, sprebajam po aajvečji ia prostoraejši ulici Stradoae ali Corso, ki deli mesto ekoro v dve edaaki poloviai, povpiašaai aaravaost gospoda, ki mi je aaaproti priael, kako bi blo moči. videti vse zaameaitoati toli 8lovečega grada. Brez obotavljaaja ae mi priljudai gospod aam poaudi za tolmača ia razkazovalca ter rae z mestom tako aataačao aezaaai, da 8i aiti bolje ae želim. Vrli gospod je bil magistratai svetovalec, ia zato aii je vtegail marsikaj pokazati, česar bi drngače tajec težko ali pa aikakor ae videl. Kadar me vsled poslov osobao ai mogel spremljati, oskrbel mi je drazega moža, ki mi je to pokazal ia oao raztolmačil. S cerkveaiaii lepotijami ia zakladi sozaaail me je tadi po ajegovem poaredovaaji rgoapodu Doa Nikolaj Givaaovič, misijoaai- apostolski, aekdaj profesor aa oadašaji gimaaziji, sedaj bivajoč v zavodu fraačiškaaskem. Napiaati bočem tc>rej kratko, kar sem videl, alisal ia čital o čestitem Dabrovaiku. Dabrovaik zove se tudi Ragusa, Racnsa. Oboje iraeai 8te, pravijo, slovaaski. Prve hiše so bile pozidaae v zaožji gore Brgatske v lepem gaji — vDubravi: odtod ime Dabrovaik. Temu prvemu sela aaaproti v morji, odločea od kopaega, je stal brib, iaieaovaa zarad maožiae rakov — Rakuša. Pro8tor od kopaega do briba se je sčasoma 8 kaaiajem zasul, da so jeli tudi aa Rakuai hišestaviti; ia tako je dobilo to mestice ime Rakuša, kar pa iaostraaci popačili v Ragaso — Racuso. Tako uči g. M. J. Graaič 1. 1879. v podliatkn nNarodaega lista". Kaj več ziaiti o teh imeaih, bilo bi aov vozel privezavati k zamotaai streai. Razua široke alice nCor8o" ima mesto večidel ozke, kotaate sicor pa čedae ia aaažae alice. Do aekaterib v višji straai aiesta tik gore rSergiou mora «e celo po 8topaicah iti. Dubrovaik je bil že 1. 870 z obzidjem opaaaa, ia r teku časa 80 mu prizidali še trdajavice, kastele ali fortezze sv. Lovreaca, MiaČeto, Raveliao, Forte molo ia Forte s. Margherita. Človek zamore okolo celega meata iti po širokem zidu, raz kterega je krasea pogled aa vse straai: aa mesto, aa morje, aa bližaje gor6. Vojak kuaoair, rodom Čeb, odpre močae železae vrata ter aie spremlja aa visoko zidovje, ki je gladko tlakaao ia ima žlebe, da odbaja roda, ia lakaje za topove ia pote ia hišice za stražaike. Vae je še tako lepo ohraajeao ia močao, kakor bi bilo včeraj sezidaao. To ogromao, četirivogelnato kameaje glasno priča o slavi, mogočaosti ia imeaitaosti teb dalmatiaskib Beaetek, te ilirske Geaove. V mestaem muzeji aajdeš vsake vrste živali, ki živč v vodi, aa suhem ali v zraku; cvetlice, bisere, miaoraije. Najbolj pa zaaiaia tujca omara, v katerej je ahraajeaa obleka, ki jo je aosil kaez republike: sakaa, plajač, kolar, saadali ia aogovire; vse od čiste rdeče svile, zlatom obrobljeae, gumbe ali kaofi subega zlata. Priložea aapia pove gledalcu, čegava je bila ta prefiaa oprava: ,,Veatito e ajaato del rettore della republika di Ragusa." Zravea je razvešeaa oprava aovetaikov re- publike: ruaiforraa coa8olare della republica di Ragu8a.u Vibu tega vidii tukaj sigile, pečate, deaarje ia modele za deaar kovati; dragoceae, etariaske reči, ktere 80 Dabrovaiaki tigovci priaašali iz Afrike, Kiae, Japaaa, Mehike, Brazilije ; ali pa so jib tuji oblastaiki pošiljali mogočai repabliki v zaameaje spoštovaaja ia prijateljstva. Kdor želi zaati, kaj je bil Dubrovaik aekdaj, mora ta mazej ogledati. Človeku ae pri srci milo stori, ko zapaača te aobaae, preaapoljeae a tolikimi zaameaitimi ia dragoceaimi zakladi; potem pa zuaaj vidi, kako vse drugače od aekdaj je mesto sedaj. Dubrovaika vel|a pesem: Vse miae. Kje 80 moje rožice! — Od meataih poslopij omeajam palačo Dubrovaiškega kaeza (palazzo rettorale). zidaao 7 italijaaskeai zlogu med 1. 1412—1429. Po hudem potresu 1. 1667 dobila je 8edaajo podobo. Zuaaj pri vstopu aa bodaiku ači latiaski napis aa martaoraati plošči, da je bil oče zdravilstva Eskulap, rojea Dubrovčaa — zakaj pa ae ? Drug 8pomeaik pa povdarja, da 80 mestai očetje izročili Dubrovaik avetemu Blažu ali sv. Vlabu v varstvo ia pokroviteljstvo, ia je meato pod ajegovo obrambo aa daleč ia široko alalo — arečai časi! Na dvorišči atoji kip Mibaela Prazatta (beaemeritto civi), ki je bil posebea dobrotaik mesta ia nbozih; kterega je Ciatal cesar Karol V., ker je Špaacem za časa silae lakote žito pošiljal. (Dalje prib.) Smešnica 37. Nek gizdalia pride k krojača, ter reče: rProsim, da mi sukajo aaredite po aajaovejši rmodi", kakoraae še aobedea Bima." rBom že" odvrBe kiojač, smejaje 86, nčez 08em dai pridite." Cez osem dai pride, ia sukaja bila je gotova. Ko jo aekaj pregleduje, zapazi, da ima sakBJa štiri rokave. nDa bi Vas ta ia aai", se razsidi gizdalia, n-5emu ima aukaja štiri rokave?" rNo prosim goapod, to je aajaovejša nmoda", tako še aobedea aima." Iran Dub.