264. štev. { Posamezna številka 6 vinarjev. *,DAN“ izhaja vsak dan —• tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu meseči«.) K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — iZa Inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina so n: pošilja upravništvu. m V Ljubljani, sobota dne 21. septembra 1912. Telefon številka 118. a: • •• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto 1. Posamezna številka 6 vinarjev. ct Uredništvo in upravništvoi st Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Netrankirana pisma «e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po« « pust. — Za odgovor je priložiti znamko, a ... ... Telefon številka 118. Z—urnam mmm mmmmmm Zborovanje slovenskega naroda v Trstu. Danes in jutri zborujejo člani Ciril Metodove Družbe — letos v Trstu. Delo družbinega odbora se bo predložilo članom v odobrenje. Svečan trenotek bo za Slovence v Trstu letošnja skupščina Ciril Metodove Družbe. Saj letos odpira družba slovenskemu narodu nov dom, ki bode pospešil rapidni napredek Slovenstva v Trstu. Ciril Metodova Družba otvarja novo poslopje, v katerem bo slovenski otrok tržaškega delavstva prejemal pouk v materinski besedi. Slovenski narod si postavlja svoj dom sam, ker v državi »jezikovne in narodne jednakopravnosti« je bil narod primoran do tega koraka — če ni hotel poginiti. Ne smemo pa abstrahirati od mogočne stavbe, ki jo je Družba postavila na obali »Adri-je«, tja na vrh Sv. Jakoba, žrtev naroda, ki jih je doprinašal vsak posamezni Slovenec domovini na altar. Svečan dan je za tržaške Slovence danes in jutri! V resnici draga je stavba nove šole za slovenski narod, toda nikjer se nam ne izplača tako, kakor v Trstu, kjer se je vršilo vse potujčevanje našega naroda le vsled krivičnega postopanja občine, ki je tisoče slovenskih otrok vrgla na cesto — brez materinske šole in je-jika. In prepričani smo, da bodo tržaški Slovenci še in še morali prihajati pred slovenski narod za nove šole, kajti naval na slovensko šolo v mestu nam je letos izkazal, da še bije slovensko srce v onih materah in očetih v mestu, po katerih žilah se pretaka slovenska kri, Slovenske šole so v mestu nabito polne, prenapolnjene; in koliko je še slovenskih otrok v mestu, ki po nepotrebnem polnijo nemške šole. Vlada, kje si, bi lahko zaklicali. Kajti Slovenci v Trstu ne smemo zahtevati samo ljudskih šol, temveč nam grejo po vseh zapovedih državne pravičnosti tudi srednje in visoka šola. Narod vstani, odločno vstani, in zahtevaj od vlade svojih pravic! Zborovanje Ciril Metodove Družbe ni zborovanje kronovin, temveč je zborovanje slovenskega naroda? Nele slovenskega naroda v domovini, temveč tudi ameriških Slovencev, ki tudi na skupščino pošiljajo svojega pooblaščenca. In kot taka mora vedno ostati Ciril Metodova Družba — kot najvišja narodna institucija! Kdor je proti njej, je izdajalec slovenskega naroda, je sovražnik slovenskega naroda! Beseda narod mora v njej najti konkretno obliko in vsaka narodna stvar mora najti zavetja in zaščito pri njej. Najvišja narodna institucija mora biti, smo rekli, in ona ima reprezentirati naš narod tudi na zunaj. Nobena narodna stvar ne sme iti preko nje. i T^aLS0 »narodni sveti« Čehom in drugim slovanskim narodom, kar je Nemcem zloglasni m Slovanom sovražni »Volksrat,« to mora ;za nas postati Ciril Metodova Družba in njene podružnice. Le v odločnem in malem narodnem boju je še rešitev našega naroda! Zato ne nazivamo skupščine Družbe zborovanje društva, temveč zborovanje slovenskega naroda. Brez razlike provincij, brez razlike stanov, se združuje slovenski narod na skupnem narodnem programu. Naš pozabljeni narodni program je treba zopet dvigniti in ima iti od ust do ust kot ljudski glas, ki prinese zopet preporoda slovenskemu narodu. Narod, narod, narodne zahteve, ta velika ideja ima zopet stopiti na površje in plamteti kot za časa slovenskih taborov v ljudstvu. S skupnim narodnim programom napoči dan vstajenja in preporoda na slovenski zemlji. Ta cilj zasledujmo na družbenih zborovanjih! POLITIŠKA KRONIKA? Češčina na nemških srednjih šolah. Ravnateljstva nemških srednjih šol v kraljevini Češki so dobila odlok naučnega ministrstva, po katerem se ima z letom 1912/13 začenši po gimnazijah in realnih gimnazijah z nemškim učnim jezikom na Češkem podučevati kot relativno obligaten, na realkah z nemškim učnim jezikom pa kot neobligaten predmet. Položaj na Ogrskem. V Budimpešti je navidezno vse mirno. Po mestu naletiš, kamor prideš, na policijo, orožnike in vojaštvo, ki so pripravljeni, da zaduše v kali vse demonstracije, ki bi se zopet pojavile. Večji del opozicionalnih poslancev je odšel iz Pešte domov. Med tem pa se socijalni demokrati pridno pripravljajo za generalni štrajk in bodo že te dni sklenili vse potrebne sklepe. Opozicija namerava povodom sklicanja delegacij na Dunaj se kjer le mogoče priglasiti k besedi. Vrh tega izda na dunajsko prebivalstvo poseben manifest, kjer bo natančno pojasnila vzrok par-lamentarične vojne na Ogrskem in poživljala ljudstvo, naj nikakor ne dovoli, da bi se proti boriteljem svobode uporabljala sila. Opozicija kakor znano ni sprejela delegatskih mandatov, vendar pa odide že v pondeljek pod vodstvom grofa Karolyja 60 opozicijonalnih poslancev na Dunaj, kjer bodo sejam prisostvovali zgolj kot slušatelji in poskušali razprave motiti. Italija in Francozi v Sredozemskem morju. Dejstvo, da bo zbrano že koncem prihodnjega tedna vesoljno francosko vojno brodovje v Sredozemskem morju, je najbolj razburilo Italijo. »Rivista nautica« prinaša radi tega obširen članek, v katerem naglaša, da je sedaj neobhod-no potrebno, da se Avstro-Ogrska in Italija kolikor mogoče tesno združita in odstranita vse navidezne diference, ki kale pravo prijateljstvo med obema članicama trozveze. Avstrija in Italija morata gledati, da kolikor mogoče pomnožita svoje vojno brodovje, če hočeta biti kos francoskemu. Glavno breme mora pasti seveda na Italijo, ker ima na tem večje interese, posebno sedaj, ko ima v rokah Tripolitanijo. Posledica te solidarnosti naj bi bila, da bi bilo brodovje Italije in Avstrije 1. 1920. enako močno kakor francosko. Mornariška konvencija med Francosko in Rusijo in koncentracija francoskega brodovja v Sredozemskem morju so dogodki izvanredno velike važnosti. In zato mora biti trozveza zelo previdna. Mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo. A Italijansko-turška mirovna pogajanja se v Zenovi nadaljujejo. V četrtek so imeli turški in italijanski zastopniki dolgo konferenco. Toda kakor se zdi, pogajanja nikakor ne gredo naprej, posebno radi aneksijskega dekreta. Italija, kakor LISTEK. ZEVAKO? V senci jezuita. »Res,« je zamrmral Monklar. »Predober spomin imam... Oh, če bi mogel pozabiti... pozabiti!« In nadaljeval je na glas: »Celo na dan obešenja si planila nad krvnika in ga ugriznila v roko... A pomilostil sem te...« »Pozabila sem na to, svetlost.. .‘Res, še jaz, ki slovim zaradi svojega spomina o proš-lih rečeh, vas moram občudovati...« »Cigana so obesili,« je nadaljeval Monklar, pozorno opazujoč staro žensko. »Bil je moj sin, svetlost...« Cisto preprosto je dejala to, brez senčice sovraštva. »In kaj hočeš zdaj?« »Ničesar nočem, svetlost...« »Zakaj me pa gledaš, kadar grem mimo?« »Moja navada je takšna.« Veliki profos je stisnil boke svojega konja, ki je storil korak naprej. »Svetlost!« je izpregovorila starka. »No. govori... saj sem vedel, da mi imaš nekaj povedati.« »Pravili so mi, da hočete aretirati Lant-neja.« »Ali ga poznaš?« »Ravno dovolj, da se zanimam zanj... In vrhutega se zanimam za neko dekle... z imenom Aveta... hčer nekega tiskarja... ki stanuje tamle... Ta dva otroka se obožujeta, svetlost.« »Ali veš to dobro?« »Še predobro. In zato vas prosim, svetlost. Ako se zgodi Lantneju nesreča, bo Aveta zelo žalostna... in njen oče tudi, svetlost.« Ta prošnja je bila tako malo prošnja, da je veliki profos takoj spoznal, da tuhta stara vse kaj drugega kakor Lantnejevo in Avetino srečo. Sicer pa ji ni maral odgovoriti; izpodbodel je konja m zdirjal dalje. Ciganka ga ni poizkusila zadržati. Toda če bi se bil grof De Monklar ozrl v tem hipu nazaj, bi bil kljub svoji brezčutnosti nedvomno vztrepetal pred pogledom, polnim Strašnega sovraštva, ki ga je pošiljala starka za njim ... "Veliki piofos je računal sam pri sebi: »Kar sem izvedel, je zlata vredno! Lantnč — Doletov gost! 1 ako ujamem dve muhi z enim mahom...« V trenotku, ko je izginil Monklar s svojo eskorto na ovinku ulice Sen-Deni, je stopil iz neke hiše mlad človek; opazil je staro ciganko in stopil k njej. Ciganka ga ni videla prihajati. Bila je še vsa v mislih, ki so očividno divjale v njenem srcu in njeni duši. Ko se je mladi mož približal starki, se je zasvetil v njegovih očeh pogled, pol sočutje, pol gnus. Doteknil se je njene rame. Starko je izpreletel silen stresljaj. kakor da se je iz daljnega sna prehitro zbudila v resničnost. »Lantne!« je zajecljala ter si potegnila s suho roko po čelu, prepreženem z neštetimi gubami. »Kaj počenjaš tu, mati Ciganka?« je vprašal mladi mož s prijaznim in resnobnim glasom. znano, aneksijskega dekreta nikakor noče preklicati, Turčija pa na drugi strani noče čisto enostavno prepustiti Tripolitanije Italiji. Naloga obojestranskih zastopnikov je torej, da poiščejo neko formulo, ki bo priznala Italiji popolno suvereniteto nad okupirano Tripolitanijo, obenem pa tudi varovala sultanov prestige. Sedaj se zlasti tudi mnogo razpravlja o zadnjih bojih pred Derno, v katerih so bili Turki vedno poraženi. DOPISI. Iz Prečine pri Novem mestu. Kaj si naši gospodje vse ne izmislijo! Nova nepotrebna cerkev še ni prav dodelana in je zadolžena, da kar poka, pa že imajo drugi načrt: ustanovitev mlekarne Župnik, ki se dobro razume na molžo svojih faranov, je sklenil da bo odslej tudi krave molzel. Sveti mož je uvidel, da na dosedanji način še ni dovolj izmolzel svojih suhih faranov, zdaj jih hoče še z mlekarno iz-molzti do kosti in na beraško palico spraviti. Vsaj to mu vsak tudi nasprotnikov rad priznava, da je mož delaven in da skrbi za lepo cerkev v svoji fari. Ali ker ve, kako je danes huda za denar, čemu je bilo treba za najmanjšo faro na Kranjskem zidati največjo cerkev v deželi? No, pa če misli, da bo iz mlekarne izmolzel pokritje dolgov za cerkev, naj le ustanovi še mlekarno. V Hruševcu ima njegov prijatelj bivši župan Vintar plemenega bika. Mogoče da bo ta plemenita zverina oskrbovala novo mlekarno, od krav Prečinčanov ne bo dobil ne 1 liter mleka. Ker se mleko v mestu dobro proda, bi bil vsakdo neumen, ki bi do-našal mleko v mlekarno po 14 v. dočim dobi v mestu že 20 v v bližnji okolici in pa tudi doma po 18 v. Sicer pa med nami rečeno, č. g. župnik Tone ali to govorjenje o ustanovitvi mlekarne ravno zdaj ko se vrše občinske volitve, ne diši malo po tisti barvi, s katero barva Vintar svoj most na Lokah? Iz Gor. Straže. V dopisu iz Prečine je »Dan« že poročal o slepomišenju, ki ga hočejo klerikalci za predstoječe občinske volitve vpri-zoriti z mostom čez Krko med Volavčem in Lokam. Dopis je treba le toliko popraviti, da ta ideja ni Jarčeva, temveč Vintar jeva. Skuhala se je pa v gostilni pri Štemburju v Kandiji ob priliki ko je kandijanski župan Jarcu moral obljubiti, da bo tudi on pomagal reševati svo jega bivšega tovariša pri prihodnjih občinskih volitvah. V smislu načrta bi se bil moral napraviti novi brod, a k stroškom bi morala prispevati občina, oziroma v glavnem interesenti, ki ta prevoz največ rabijo in to so: Srebrniča-ni, Ločani, Zaločatii, ter graščina Brajtenau. Zdaj pa poslušajte! Dasiravno je bila živa potreba se za ta brod resno pobrigati od strani prizadetega županstva, to je od občine Prečine, se je takratni župan Vintar tako malo brigal za svoje občane, da ga niti k komisiji ni bilo spraviti. Zdaj pa je Vintar naenkrat tako navdušen postal, da hoče pomagati svojim sosedom kar z mostom. Morda še on sam ne bi bil prišel na to srečno misel svojega bližnjega osrečevati. Pa ko so se pri Štemburju razgo-varjali. kako bi se dalo nekaj kalinov za Vin-turja vjeti, je Zurc sproži misel: Kaj pa, ko bi se za občinske volitve dal na program ta le most namesto broda? Kdo je bil tega nasveta bolj vesel kot oče Vintar! Jarc je takoj obljubil. da napravi shod v Zalogu, kjer se kratko-malo prenese oni stari vavtoški most, ki ga morajo zdaj podreti, ker že davno ni za nič. Da je to vse skupaj le slepomišje namenjeno za občinske volitve vloviti nekaj kalinov, ki ne mislijo s svojimi možgani, to je jasno kot beli dan. Kajti mostovi se ne grade kar tako kadar bi se kdo izmislil pri litru cvička. Treba ie vendar preje dovoljenje deželnega zbora in ker mora tudi država prispevati, tudi iz državne zbornice. Ne na enem, ne na drugem merilu, pa se doslej o tem mostu še ni prav nič govorilo. Treba pa je tudi vpoštevati, ali in koliko bodo prispevali k stroškom zgradbe tudi interesenti. Tak most stane najmanj 60.000 K. Ker Vintar trosi vest, da bosta on in Jarc ta most zgradila, jima je na prosto voljo dano to tudi res vresničiti. Ali kar tako tjavendan slepomišiti lahkoverne ljudi, posebno pa, da se bo stari ničvredni most iz Vavte vasi prestavil na Loke, tega ne pustimo. Nehvaležnost je plačilo sveta. (Križevci pri Ljutomeru). To je na poseben način pokazal kaplan v Križevcih, ko je hodil po biro. Namesto, da bi izrekal kmetovalcem zahvalo za darove, je iste nadlegoval s »Slov. Gosp.« ter jih hotel kar tako zapisati za naročnike te klerikalne cunje. Tako gospod kaplan! In če vas kdo v časopisu malo za ušesa potiplje zaradi vaše klerikalne navdušenosti, pa se razburjate. Sicer pa če ne mislite mirovat, vam svetujemo, da poberete vaše šila in kopita ter greste od koder ste prišli! Iz Postojne Oprostite gospod urednik, ker vam pošiljamo ta dopis v vaš list. Po vsi Sloveniji se prirejajo sedaj cvetlični dnevi le pri nas smo vzlic temu. da smo postali »Purgarji« še vedno tako zaspani, da si ne upamo prirediti cvetličnega dne, kaj šele tedna. Poglejte celo tako od sveta oddaljeni toda vrlo napredni in politično izobraženi Tolminci prirejajo take dneve kar prinese lepe dohodke za narodne potrebe, samo pri nas nič in zopet nič. V Postojni se šc zmirom dobijo vrle narodnjakinje in z vso gotovostjo imamo, da iste ne bodo zapadle zimskemu spanju s polhi vred teinuč se bodo prebudile. Potem postanejo pa še toliko bolj marljive za kar jim bode narod hvaležen. Na delo za cvetlični dan Postojnčani. Postojnčan. DNEVNI PREGLED. Isti lisjak, Sedaj neče biti nihče kriv ostudne gonje, ki jo je svojčas klerikalna stranka uprizorila zoper bivšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Pl. Šuklje se zvija kot gad s kamna in nikakor neče biti sokriv protislovenske in protislovanske gonje zoper tedanjega župana in državnega poslanca Ivana Hribarja. V včerajšnjem »Sl. Nar.« podaja izjavo, s katero se pl. Šuklje pere kot glumač v cirkuzu, ki se je za čas prebarval s črno barvo, da je predstavljal zamorca. Spominjamo se, da se je dr. Šušteršič tudi v »Unionu« pral za časa občinskih volitev pred volilci, češ. da on ni v nikaki zvezi z gonjo zoper ljubljanskega župana, »da ga je klerikalna stranka šc ščitila in skušala rešiti pri vladi«!!! Kdor jim hoče verjeti. naj jim; nas pa ne more nihče prepričati, če jim nočemo verjeti. Vsi klerikalni poslanci, ki so se iz naprednjakov prelevili v klerikalne koritarje, imajo že v svoji kroniki pečat narodnega izdajstva na naslovni strani. Bojazen. Žalostno sliko je včeraj pokazala slovenska javnost ob obletnici 20. IX. 1908. Slovenski časopisi so prinesli le kratke noti-čice; vse stranke so iz strahu pred vlado naj- »Ničcsar, sinko... Saj veš, da rada pohajkujem po ulicah... Kakor da bi me gnal spomin na moje prejšnje blodno življenje...« »Uboga mati Ciganka! Ali ne bi rajša prebivala v udobni hiši... oblačila se, kakor se spodobi... živela v miru ... z eno besedo, poiskala si vendar že enkrat malce blagostanja in sreče? ... Kolikokrat naj ti še ponudim vse to, dobra mati!... Nastani se tu pri meni!... Laj-Šnl ti bom življenje, da si lahko odpočiješ na stare dni...« »Da, da ... Vem, dete moje, da mi hraniš hvaležnost v svojem srcu ... tako dober si mi; hvala ti za to!...« »Kako ti naj ne bom hvaležen ... Pobrala si me na cesti... ubogo siroto, zapuščeno od Boga in od ljudi!« »Resnica je... In zdaj si ti edina vez, ki l'?e. Pfikleplje na življenje ... Samo zate še živini na tem svetu... In kako te ljubim, kako rada te imam!...« Starka se je ozrla s čudnim pogledom na mladega moža. Lantne pa je začutil v prsih nenadno tesnobo, kakršna ga je bila navdala pred Ciganko že večkrat, dasi se ji je upiral in si jo očital kot grdo nehvaležnost. Prikril je ta občutek in povzel s prejšnjim sočutnim glasom: »Uboga Ciganka!... Res, ljubiš me kakor pravega sina!...« »Ti moj dragoceni otrok! Da. dragoceni... Ti niti ne veš, kako si mi dragocen!... Umorila bi tistega, ki bi se te drznil dotekniti z zlim namenom ...« »Pomiri se, majka... Dovolj fanta sem, da se morem postaviti za svojo kožo!...« »Daj mi roko!« Prijela je za roko mladega moža, ki se kljub hvaležnosti in ljubezni, ki jo je netil šiloma v svoji duši, ni mogel premagati, da ne bi vzdrhtel od studa. »Jako čudne reči mi razodeva tvoja dlan, sinko moj,« je dejala starka, zaglabljaje se navidezno zelo pozorno v razbiranje usodnih črt. »No. no!« je rekel Lantne s prisiljenim usmevom. »Ti ljubiš! Ljubljen si! In srečen boš enkrat! Zakon, ki si ga želita, bo venčat vajino ljubezen... In živela bosta dolgo, kljub zlobnim nakanam drugih ljudi...« »To ti narekuje le vaše srce, dobra matka.« »O ne, o ne! To čitam na tvoji dlani!...« »Naj pa bo! Tak do svidenja, majka... Ali potrebuješ denarja?« »Ne. Saj si mi ga dal predvčerajšnjem — dovolj za mesec dni...« »Vzemi, majka, vzemi. Človek nikoli ne ve, kaj pride... Tako hudo bi mi bilo videti, da trpite potrebo!...« In stisnil je poln mošnjiček Ciganki v roko. Nato se je sklonil z velikim premagovanjem, poljubil jo na čelo in odšel, mrmrajoč: »Uboga Ciganka! Kako grdo je moje srce, da se upira dati miloščino sinovske ljubezni — njej, ki mi je nadomeščala rodno mater!« Ciganka pa je gledala za njim. In čudno: pogled, s katerim je spremila Lantneja, je bil enak pogledu, ki je zrla z njim na grofa De Monklar! Medtem pa je nadaljeval veliki profos svojo pot. Bil je že zunaj mesta; še maice je pognal svojega bežca, pa je stal pred monfo-konskimi vešali. Njegovi stražniki so še vedno čuvali železna vrata. »Kako je z možem?« se je obrnil k načelniku straže. firže velele biti tiho. Klečeplaztvo ubija naš narodni ponos in nas kuje v nove verige. Edino »Slovenec« je bil še toliko dostojen in ni pogreval narodnega izdajstva. Da, prikupimo se vladi, da nas bo bičala še s čim hujšim — kot s škorpijoni! Denuneijantje zopet na delu. V Ljubljani se te dni mnogo razpravlja o neprijetni aferi, katero je doživel voditelj jugoslovanske socijalne demokracije, Etbin Kristan, na svojem potovanju v Ameriko, pri prihodu v Newyork. Vsled »neke« anonimne ovadbe, v kateri je bil Etbin Kristan naslikan kot strašen državam nevaren anarhist, so namreč oblasti odpeljale Kristana pri izkrcanju v pridrževalni zapor na otok Ellis Island in ga izpustila šele potem, ko se je prepričala o podlosti dotične anonimne ovadbe. Vest o tej neljubi Kristanovi aferi je najprej prinesel »Slovenec« in v tem je že mnogo povedano. Že takoj v sredo zvečer, ko se je raznesla ta vest po Ljubljani, so bili ljudje na jasnem, da podla anonimna ovadba ni prišla od nikjer drugje, kakor iz ene onih mnogih denuncljant-skili kovačnic, kjer se kujejo podle ovadbe proti vsakemu, ki ne trobi v klerikalni rog. Eni govore, da je ovadba romala v Ameriko iz pisarne »Rafaelove družbe v Ljubljani«, drugi zopet, da je prišla direktno iz uredništva »Slovenca«. Koliko je na teh vesteh resnice, ne bomo kontrolirali. Eno pa je gotovo. Kristanova afera je plod nesramne denuncijacije, ki se je skovala v Ljubljani v klerikalnem taboru. To stoji pribito. Predlanskim $e je že par mesecev z velikanskim pompom, kakor znano, pripravljal ljubljanski škof Tone Jeglič na potovanje v Ameriko, da zaseje tudi tamkaj ljulike umazane kranjske klerikalne politike. Imel je že vse pripravljeno za odhod, toda v zadnjem trenotku so vsi ameriški slovenski listi brez izjeme energično povzdignili glas proti škofovemu obisku in protestirali proti njegovemu obisku. To je pomagalo. Škof se je ustrašil in odpovedal na konzulatu svoj prihod. Klerikalci so se hoteli zato sedaj zmaščevati nad Kristanom, posebno ker se boje, da ne bi ameriške Slovence preveč navduševal za cerkve, maše in duhovnike. Seveda se jim satanski načrt ni posrečil. Blamirali so se zopet enkrat do kosti in ostali osramočeni pred vsem svetom. Fej denuncijantom! »Poskusite In boste videli.« Pod tem naslovom je govoril na Dunaju ob priliki evharističnega kongresa tudi neki prof. Cizelj iz Gorice. 'Mož spada pač med one tisoče, ki jim je Kristus, večna Resnica, v pridigi na Gori, oznanil svoj prvi blagor. Gospod Cizelj je v tem oziru znan. V svojem govoru pripoveduje, da je kot študent na Dunaju obiskoval in poslušal tudi takozvano praktično filozofijo — ali etiketo. Potem pravi: »Hvaležno moram priznati, da sem mnogo pridobil, a vodilna zvezda modro-slovja mi ni zasijala na tem pozorišču — posvetne modrosti.« — Gospod Cizelj namreč ni inogel najti, kaj je največje dobro in da mu je prof. Hillebrand svetoval vprašati za svet »1110-drejše od nas«. In tako je gospod Cizelj spoznal, da je najvišje dobro, ako človek postane — klerikalec. In je res postal. Ker mu modrijan-ska učenost menda ni šla posebno v glavo, je mislil, da je najboljše, ako veruje. To so storili že mnogi in — prav so imeli. Samo ko bi potem drugim ne pravili takih stvari, kakor jih ije pravil gospod Cizelj na Dunaju in kakor jih |je natisnil v »Slovencu«. — Svoj govor je go-[spod Cizelj končal tako originalno, da ga podajamo dobesedno: Končam naj s spominom na jgoriškega slavca, Simona Gregorčiča. Iskal je £reče v »nedolžnem očesu«, v »planinskem raju«. Ko bi bil tu-le navzoč pri tem veličastnem kongresu, še veliko višje bi se vzpel njegov polet, zapel bi himno otrokom, ki uživajo (nebeški kruh v zorni mladosti, zapel o neskončni sreči, ki se takrat iz njihovih nedolžnih očes zrcali, o sreči, ki je je lahko vsak katoličan deležen, ako je le dobre volje. In zapel bi o še lepšem raju kakor je planinski, zapel bi o — evharističnem raju, kjer blaženost ne 'mine, kamor vleče srce vsakega resničnega tkristijana. kjer je naša prava in stalna domovina! Pomislite: Cizelj, klerikalci pa Gregorčič! Cizelj si je vzel za motto geslo: gustate -|et vidite — poskusite in boste videli... prav po klerikalnem receptu — Gregorčič pa se je dvigal kot pesnik in duhovnik visoko nad klerikalno katoličanstvo in je iskal pota ljubezni in dela drugod nego oni, -ki so ga zaradi njegovih b \N DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja rndje.) Dela jih sam, in kadar so narejeni, postanejo strašen tiran, ki se mu podvrže tudi najhra-brejši. Kadar si zlomi vrat, se smeje, kadar pa prekrši zakon, prebledi, in po vsem, kar sem Slišal iz ust lorda Ruftona, ko sva stopala skozi park, sva ravnala v tej zadevi nepostavuo, dočim je imel lord Dacre pravico ugrabiti svojo ženo, ker je bila njegova; bila sva torej na isti stopnji z vlomilci in roparji. Kot takšna nisva smela v hišo po navadni poti. Mogla sva yzeti damo zvijačno ali šiloma s seboj, toda zakon ni bil na najini strani. Ta nazor je izrazil moj prijatelj, ko sva zlezla v zavetje vozarne, ki je stala blizu oken grajskega poslopja. Od-ondot sva si hotela ogledati trdnjavo, spoznati, ali moreva vdreti vanjo, in pred vsem, izkušati si ustvariti stik z lepo jetnico. In tako sva stala z lordom Ruftonom v vozarni. vsak svojo pištolo v žepu in v srcu trden sklep, da se ne vrneva brez dame. Vneto sva prežala po raznih oknih širnega poslopja, toda niti o jetnici, niti o kom drugem ni bilo Buha ne sluha; le na privozu, ki je zavijal pred jlavni vhod, sva videla globoke sledi kočijinih coles. Gotovo sta bila dospela pred nama. Slezi a sva pod lavorovo grmovje in imela tiho vojni svet, ki pa ga je prekinil nenadoma čuden Slučaj. Iz hiše je stopil plavolas mož, postava, ka-fršne jemljejo za krajnike pri grenadirskih |ompanijah. Ko je obrnil syoj rjavi obraz in čistih, domoljubnih pesmi napadli. Gregorčičev sovražnik je bil general-klerikalec Mahnič, gospod Cizelj pa si upa Gregorčiča omenjati v svojem govoru, ki stoji v službi Mahničevega klerikalizma. Gospod Cizelj vkljub svojim obilitn citatom, ki jih je pobral iz Fausta in iz drugih knjig, nas ni prepričal, da bi znal kaj posebnega — ampak nas je potrdil v naši veri, da mu praktična filozofija in druga učenost res ni šla v glavo in da je prav primeren govornik za evharistične kongrese. Laž! »Društvenik«, priloga »Domoljuba«, piše v 9. številki o slovenskih naprednjakih: »Na tako veličastno in pomembno katoliško prireditev, kot je evharistični kongres na Dunaju, niso znali drugače odgovoriti kot z grdo knjižico, zabavljanja, blatenja, da, celo bogokletstev«. — Tu je vsaka beseda grda, prav klerikalna laž. Slovenski naprednjaki (liberalci) niso izdali nobene knjižice ali brošure prot evharističnemu shodu ter so ta shod celo zelo ignorirali. Razen par člankov in notic o politično demonstrativnem značaju tega shoda vesoljnega avstr, kleri-kalstva, naši listi niso ničesar drugega prinesli. Da je imel ta shod predvsem političen značaj, pa je pisal sam papež Pij X. in potrdili so ta agresivno politični namen tudi razni govorniki v rotundi. »Jožefovih listov« pa niso spisali slovenski liberalci, nego Dunajčanje. »Društvenik« torej laže! »Sokoli« na evharističnem shodil. Tudi »Sokoli« so bili na evharističnem shodu na Dunaju, pišejo nemški dunajski listi. In celo hvalijo jih. da so »stramm« marširali v procesiji vzlic plohi dežja. Dunajski nemški listi pač še ne vedo, da so čuki ukradli sokolsko obleko in da so bili v procesiji le kranjski — Orli. »Slovenec« sam poroča, da jih je bilo 200. Presneto malo! Toliko bobnanja, vse brezplačno, pa le 200 Orlov. Da bi znali naši Orli »stramm« korakati, kaj takega pa more trditi le kak krivokrak dunajski šmok. »Domoljub« imenuje naše »Sokole« (štev. 9. priloge »Društvenik«) smrdokavre. To si naj »Sokoli« zapomnijo! Veliki plakati so poživljali v Gorici Italijane naj pošiljajo svoje otroke v italijanske šole, in tistega nikakor ne smatrajo za Italijana, ki pošilja svoje otroke v slovensko ali nemško šolo. Na splošno se je tudi videlo pri Italijanih veliko agitacije za svoje šole. In Slovenci?! Se zmenili se niso. Tu pa tam se je čitalo v kakem listu kakšno majhno notico, potem pa vse tiho. In Slovenci so poslali seveda svoje otroke v nemške šole. Če se vpraša takega Slovenca, zakaj dela tako, ti odgovori: »Eli, slovensko itak znajo; nemško, nemško naj se učijo, ta jezik je potreben v Avstriji.« In tako se vzgajajo Slovenci v nemškem duhu in tako umira naša narodna zavest. Take so narodne gostilne na Koroškem. Ko sem prišel domov, sem slišal, da se je otvorila v Zmtičah pri Brnci narodna gostilna. Ta vest me je prav razveselila. Mislil sem si, počasi bo že šlo naprej; napredovali bomo tudi mi koroški Slovenci na gospodarskem polju. Toda prav kmalu mi je ta misel sirčala Iz glave. Poslušajte,, kaj se je zgodilo! Sedel sem nekega lepega večera z mojim bratrancem Tonetom pri Plošču v Zmtičah. Bil sem na obisku pri sestrični Micki. Kar naenkrat mi pravi Tone: »Pojdiva pogledat malo k »Prangarju«, tja v narodno gostilno.« In sva šla. Zunaj sem začudeno gledal nemški napis »Gasthaus«. Zdelo se mi je, da me je Ione zapeljal v kako nemčursko gostilno, kajti to vendar ni mogoče, da bi imela narodna gostilna nemški napis. Grem naprej in vidim nasproti hlevu za nemškim še slovenski napis. Notri v gostilniški sobi pa sva pila pristno nem-ško-nacijonalno pivo. Na vprašanje, zakaj je zunaj na vidnem mestu pri poti samo nemški napis, in zakaj imajo naročeno samo nemško pivo, mi je gostilničarka odgovorila: »Pri nas ja ni nič z slovensko špraho«. Kar za glavo sem se prijel, ko sem čul ta naš slovenski jezik žaleč odgovor. S Tonetom sva se kar pogledala in hitro na to odšla. Ko sem videl v sobi sinčka gostilničarke — ime mu je France — se mi je prav milo storilo. Ko bi se dalo vsaj tega fantička kam na Kranjsko v šolo, sem si mislil, drugače bo še ta izgubljen. Le na ta način bi se lahko šlo naprej. Bolelo me je prav srce nad to nezavednostjo slovensko-narodne gostilničarke. To je vendar sramota. Zunaj, kjer gredo mimo ljudje, samo nemški napis, nasproti hlevu pa za nemškim slovenski. Poživljamo tem potom go- svoje modre oči proti nama, sem spoznal v njem lorda Dacre. Stopal je po peščeni poti naravnost proti najinemu skrivališču. »Le semkaj. Ned!« je vzkliknil na glas, »drugače ti požene lahko čuvaj par šiber v život. Stopite ven. mož. in ne skrivajte se za grmovjem!« Najin položaj res ni bil posebno junaški. Moj ubogi prijatelj je vstal, rdeč kakor kuhan rak. Tudi jaz sem skočil pokoncu in se poklonil kolikor mogoče dostojanstveno. »Alo! Saj sem vedel, da je Francoz!« je dejal, ne da bi mi vrnil poklon. »Z njim imava že itak nekaj računa. Kar se tiče tebe. Ned, sem vedel, da boš kmalu tukaj, in zato sem gledal, kje se prikažeš. Videl sem vaju, kako sta šla skozi park in stopila v vozarno. Stopita noter, da se pomenimo nadalje.« Očividno je bil gospodar položaja, ta čedni orjaški mož, ki je stal udobno na svojih tleh, dočim sva midva lezla iz svojega skrivališča. Lord Lufton mu še ni bil odgovoril besedice, toda videl sem po njegovih očeh in njegovem čelu, da se zbira nevihta. Lord Dacre je stopil pred nama v hišo, a midva sva mu sledila za petami. Ko smo prišli v sprejemnico, je zaklenil vrata. Nato me je pomeril z drznim očesom od nog do glave. »No, Ned,« je dejal, »bil je čas. ko je znala angleška rodbina urediti svoje zadeve med seboj, kakor se ji je zljubilo. Kaj ima opraviti ta tuji dedec s tvojo sestro in mojo ženo?« »Gospod,« ga zavrnem jaz, »morda vas smem opozoriti, da se ne gre samo za sestro in ženo; vsak prijatelj te dame ima dolžnost, ki pjjs.toja slejieinem.u kavalirju ščititi ne- spoda gostilničarja M&rtlna, da gleda, da to napako popravi, in sicer takoj. Gosp. Mortl, kaj mari živite od Nemcev? Kaj ne hodijo k vam sami Slovenci? Ce bi ne šel k vam noben Slovenec, bi morali gostilno opustiti. In zakaj žalite potem Slovence? Mi Slovenci vendar nismo zato, da bi se pustili sramotiti na slovenskih tleh. Proč z nemškim napisom! Vun s slovenskimi napisi! V gostilno pa slovenske liste, kajti brez listov se koroški Slovenci ne bodo spametovali nikdar. Upamo, da g. Mortl stori svojo dolžnost. Kolodvor — Bekštanj. Slovenci se pritožujejo proti postopanju nemčurskih uradnikov na tem kolodvoru. Akoravno je napis v Bekštanju nemški in slovenski, vseeno se ne dobi voznega listka, ako se ga zahteva v slovenskem jeziku. To je velika lumparija. Te gospode »nemčur-ske« naj bi ravnateljstvo južne železnice prijelo prav pošteno za ušesa, ter jim razložilo, da se mora dati Slovencem na slovenski zemlji vozni listek na njih zahtevo v slovenskem jeziku. Pravzaprav bi moralo biti ravno tako na nemški zemlji, zakaj pa dobi Nemec v čisto slovenskem kraju vozni listek v svojem maternem jeziku! Tozadevno bo treba nastopiti prav ostro, tako ne sme iti več dolgo naprej. Žužalče. Ta vasica, ki se nahaja na lepem hribčku je najbolj narodno zavedna iz med vseh vasi v občini Bekštanj. Največ je pripomogel k temu Uničev Hanjžk. ki je zmiraj na delu za narodno stvar. Celo svoje življenje se že trudi za ubogi slovenski narod. Hvaležni smo mu zato vsi žuzalški mladeniči. Brez Hanjžka bi bil marsikateri mladenič narodno izgubljen. Ker vemo kakega velikega pomena je on pri narodnem razvoju, za to smo vedno okolu njega. On nas uči. mi ga pa pazno poslušamo. Že veliko njegovih učencev je postalo izvrstnih narodnih bo-riteljev. Bog te živi še mnogo let, predragi Hanjžk! Klerikalizem se rodi od zvitosti in zlobe. Velik lisjak je deželni in državni poslanec dr. Karl Vrstovšek v Mariboru. Ta človek je po svojih letošnjih shodih gromel proti uradnikom zlasti proti davčnim uradnikom, ki ne morejo nič zato, če se jim je od zgoraj zaukazalo naj navije bolj močno davčni vijak za osebno dohodnino. Povišanju osebne dohodnine so po največ krivi klerikalni poslanci s svojim dr. Šušteršičem na čelu, ki je lani sporazumljen s svojimi somišljeniki - klerikalci govoril v delegaciji, da je treba še večjega vojnega oboroževanja in novih velikanskih bojnih ladij. Tako je bila vlada opozorjena, da je na jugu še dovolj denarja za državo, samo naj se poišče. No, davčna oblast ga je letos pridno iskala, povišala je osebno dohodnino. To povišanje je zviti lisjak uporabil proti naprednjakom. Na svojih shodih je namigoval, da ima vlada v vsaki občini po jednega zaupnika, navadno naprednjaka, ki davčni oblasti napoveduje dohodke svojih soobčanov. Dr. K. Vrstovšek je podoben tatu, ki kriči »Držite 5*a! Držite ga!« On je v svoji stranki in po dr. Šušteršiču sam napovedal vladi, da je na jugu države še dovolj denarja, a sedaj zvrača krivdo za povišanje osebne dohodnine na naprednjake, da bi jih proti ljudstvu omrzil. To zvito ravnanje skriva v sebi veliko potenco zlobnosti ter nam kaže slab značaj tega deželnega in državnega poslanca. Javna oblast, kje si? Ce greste po deželni cesti od Srebrnič proti Volavčem, vidite, da je cesta vrezana v močvirnati hrib in da tik pod cesto lena Krka vali svoje valove naprej proti Novemu mestu. Ta del pod cesto ni skoro nič zavarovan. Ob normalnem vodnem stanju gre že še za silo, če tudi je po noči nevarno, da se seznaniš s Krko, Ali kadar Krka narase in pre- dolžno žensko pred sirovostjo. Ne z besedo — k večjemu z roko vam morem raztolmačiti svoje mnenje o vas.« To rekši sem ga vdaril po licu z jahalno rokavico, ki sem jo držal v roki. Z grenkim usmevom se je sklonil nazaj; njegove oči so zrle trdo kakor kremen. »Privedel si jekložrea, Ned?« se je obrnil k svaku. »Da bi se vsaj sam postavil, če že mora priti do boja!« »Saj se tudi postavim!« je kriknil lord Ruf ton. »Takoj tu, na tem mestu!« »Kakor hitro zamašim gobec temu široko-ustnemu Francozu,« je odgovoril lord Dacre. Stopil je k stranski mizi in odprl predal. »Kakor mi Bog pomagaj,« je dejal nato,» ali pride ta človek živ iz te sobe, ali pa jaz. Verjemi, Ned. da nisem imel slabega namena s teboj; a tega tvojega besednika ubijem, kakor gotovo mi ie ime George Dacre.« Obrnil se je k meni: »Zberite si eno teh dveh pištol in streljajte preko mize. Toda merite dobro in ubijte me, če morete, kajti Bog mi je priča — ako ne zadenete, vam je bila zadnja ura!« Zaman je izkušal lord Rufton vzeti nase vso stvar. Dvoje mu je bilo jasno kakor beli dan: prvič, da se lady Jane strahovito boji dvoboja med svojim možem in svojim bratom, iti drugič, da je ta neljuba zadeva najbolj enostavno rešena na vse večne čase. ako jaz pošteno pogodim orjaškega milorda. Lady Jane ga ni marala in lord Rufton ga tudi ni maral. Sklepal sem torej, da izpolnim jaz^ Etienne Gerard, kot njiju prijatelj samo dolžnost hvaležnosti. ako iti rešim tega bremena. A tudi stopi breg pa se spravi na cesto, kakor je bilo to zdaj v zadnji poplavi, tedaj je več kot čudež, da se na tem kraju že ni zgodilo več nesreč, kakor se jih je. Posebno Če se je treba na ožini ceste izogniti drugemu vozu ali avtomobilu, tedaj je eden voznikov primoran zabroditi v vodo. Po tej cesti se tolikokrat peljejo zastopniki javne oblasti, pa da te nevarnosti doslej še ni nihče izmed njih opazil, to je vendar čudno. Zgodilo se je, da je voznik z vozom in konjem zabredel v Krko in se je le s skrajnim naporom rešil smrti. Ali se mora pri nas res najmanj deset ljudi ponesrečiti, predno se kaj za javno varnost stori? Usposoblienostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v terminu meseca novembra se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v pondeljek, dne 4. novembra ob 8. uri na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenost-ni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 26. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Cvetlični dan v Radovljici dne 8. in 15. t. m. je dal 118 kron, pri kterem so z marljivostjo sodelovale gospodične Arteljeva, Stani Šušterši-čeva, Minka Meletova, Vida Cirmanova, Malči Nosanova in Tončka Puceva. Večino cvetk je daroval grajski vrtnar g. Šavl. Kot popolniio te prireditve je bila veselica na dan 15. t. m. za katero imajo največ zaslug naši akademiki. Sokoli kakor tudi gospe Čebuljeva, Fiirsagerjeva, dr. Vilfanova in Železnikova. Čistega je prinesla veselica 120 kron. — Živeli! Osemdesetletnica hrv. skladatelja Ivana pl. Zajca, se je vršila pred včerajšnjim v Zagrebu. V hrv. zem. kazalištu se je igrala njegova znamenita opera: Prvi greh, ki jo je zložil slavni skladatelj 1. 1907. in se šteje med njegova najboljša dela. Slavnostna predstava je imela res slavnosten značaj. Pri predstavi se je zbralo mnogo najvišjih narodnih krogov. Slov. dramatično društvo je zastopal predsednik g. prof. Reisner, ki je jubilantu čestital v imenu' slov. gledališča. Uspeh mednarodnega jezika Ida. Generalni tajnik »Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem« dr. Demeter vitez Bleiwels-Trsteniški dobil je te dni od c. kr. generalnega štabnega zdravnika dr. Hermanna v Gradcu naslednje pismo: »Velecenjeni gospod kolega! Stari pristaš ideje mednarodnega pomožnega jezika v obče in sedaj specialno reformiranega Esperanto (Ido) sem priobčil v reformiranem esperantskem jeziku (Ido) v reviji »Progreso«, izhajajoči v Parizu, »Protekto dil infanti kontre la tuberkuloso« Obramba otrok proti tuberkulozi). Opiral sem se pri tem večinoma na razpravo, ki ste jo Vi, gospod kolega, o taistem predmetu svoj čas priobčili v Ljubljanskih slovenskih dnevnikih. Sedaj pa sem dobil uposlan iz Ne\v Yorka angleški časnik »The New York Call«, v katerem je priobčen ta članek, preveden na angleški jezik, kar je gotovo dober dokaz koristi mednarodnega jezika, ki je v tem slučaju omogočil, da je popularni znanstveni članek, prvotno priobčen v slovenskem jeziku in v slovensem časniku, potom mednarodnega jezika preveden na angleški jezik in potom angleškega časnika postal znan velikemu angleškemu svetu. Pred kratkim pa me je neki gospod Klum iz Jičina na Češkem zaprosil, da mu dovolim, prevesti ta članek na češki jezik in ga priobčiti v češkem listu »Narodni Politika«. Veseli me, Vam poročati o tem uspehu mednarodnega jezika Ido na eni strani in naših teženj za boj proti tuberkulozi na drugi strani.« — Mednarodni jezik Ido je izvrsten občevalni pripomoček, ki se ga zlahkoto nauče vsi olikani krogi. Predsednik zveze »Union di 1 arniki di la linguo internaciona« je znani učenjak fizik prof. Ostwald v Lipsiji, med člani pa nahajamo imena slovečih vseučiliških profesorjev vseh držav. Generalni štabni zdravnik dr. Hermann v Gradcu, rodom Slovenec, je eden najdelavnejših pro-pagatorjev mednarodnega jezika Ido v Avstriji. Slovensko učno knjigo Ido-jezika je izdal učitelj Jakob Kovačič v Št. Vidu pod Juno na Koroškem. Dobiti jo je za ceno 1 K pri izdajatelju in v knjigarnah. Ido-jezika se z lahkoto nauči vsakdo, ki se je kedaj učil latinščine ali ki pozna ■kak drug romanski jezik. On in ona. Neka zelo pikantna zgodbica se je odigrala pred kratkim na Dolenjskem. Začela se je na Dolenjskem, končala pa ob obali sinjega brez tega mi ni preostajalo nič drugega, ker je gorela v lordu Dacre enako vroča želja, pognati mi kroglo v srce. Vse govorjenje in‘zmerjanje lorda Ruftona je bilo zaman. Stvar je morala iti svojo naravno pot. »No, če se hočeš dvobojevati po vsej sili z mojim gostom namesto z mano. se bij jutri zjuraj z dvema pričama,« je vzkliknil nazadnje. »Streljanje preko mize je vendar navaden umor.« »Meni pa ugaja ravno zdaj, Ned,« je odgovoril lord Dacre. »In meni tudi!« sem se oglasil jaz. »Potem pa ne maram imeti nobenega posla s to rečjo,« je kriknil lord Rufton. »Povem ti pa George, ako ustreliš polkovnika Gčrarda v takšnih okolnostih, se spraviš brezpogojno v ječo. Jaz ne sekundiram pri takšnem dvoboju, pa je amen.« »Sir,« pravim jaz, »pripravljen sem nastopiti brez sekundantov, ako ni drugače.« »To ne gre; to je nepostavno!« je zaklical lord Dacre. »Daj. Ned, ne bodi neumen. Saj vidiš, da se strinjava obadva. Hudiča, človek božji! saj ne zahtevam od tebe drugega, kakor da izpustiš žepno rutico na tla.« »Ne maram imeti opravka s tem.« »Potem se moram ogledati po kom drugem.« je rekel lord Dacre. Vrgel je ruto na pištoli, ki sta ležali na mizi, ter pozvonil. Vstopil je sluga. »Prosite polkovnika Berkeleya, naj pride semkaj. Najdete ga v biljardni sobi.« (Dalje.) Jadranskega morja. Neki posestnik iz novomeške okolice se je zaliubil v krasno ženo nekega gozdarja. Krasotica se je nekaj časa branila, toda konečno jo je posestnik vendar tako zelo ■zmotil, da je postala nezvesta svojemu možu, ki o vseli zahrbtnih dogodkih ni ničesar vedel. Konec vseh koncev je bil, da sta nekega dne 011 in ona sklenila odpotovati v Ameriko. Nezvesta gozdarica si je poskrbela potni list glaseč se na njeno prejšnje ime in je vzela s seboj tudi svojo kletno hčerko. Zaljubljenca sta se takoj, ko sta imela pripravljena že vse za beg, odpeljala z vlakom v Ljubljano. V Ljubljani si je gozdarica kupila vozno karto za Ameriko in nato s svojim otrokom odšla v Trst. Gozdarju se je vsa stvar izdela silno sumljiva, posebni ker žene že dva dni ni bilo domov. Prvotno je mislil, da se je kje ponesrečila, konečno pa je iz previdnosti vendar naznanil vso stvar brzojavno ljubljanski policiji. Ker se je njegova žena ravno v onem trenotku odpeljala v Trst, je Ljubljanska policija 0 dogodku takoj informirala tržaško policijo. Gozdar je slednjič v resnici dobil svojo soprogo s hčerko v nekem malem tržaškem hotelu in odpeljal zopet domov. On in ona prideta seveda pred sodišče. Nasilna ženska, Vžitkarica Marjeta Gorenc iz Poljane je prišla te dni v šolsko poslopje v Mirni peči in zahtevala od učiteljice Frančiške Sever, ki je ravno podučevala, neko knjigo svoje hčerke. Ker Sever od knjige ni ničesar vedela, je poklicala učiteljico Kavčič, toda tudi ta ni imela pojma od te knjige. To je Gorenčevko tako vjezilo, da je pričela na vso moč zmerjati učiteljico Kavčič in se konečno tudi zapodila vanjo. Ometala je s kamenjem tudi nadučitelja Juvan-ca in šolskega nadzornika Josipa Košaka. Stvar pride pred sodišče. Kubelik spremenil svoje ime? Budapeški list »I esti Hirlap« prinaša vest, da je podal če-jSki virtuoz Jan Kubelik svetovni mojster na vio-,11110, ministrstvu za notranje zadeve prošnjo za spremembo naslova, ki je bila povoljno ugodena. Sprejel je madjarsko ime Jan Bolgar. Njegova žena je Madjarka in on je sedaj ponosen ;madjarski občan. V Debrecinu ima svojo hišo, ikjer plačuje davke. Zlagano. Najnovejši »Na-;rodm Listy« in »Cas« javljajo, da je ta vest popolnoma neresnična. Ljubljana. — Shod v Mestnem domu. Včeraj zvečer se 1 Je vršil v veliki dvorani Mestnega doma povo-idom predstojecih deželnozborskih volitev shod naprednih volilcev, na katerem sta se predstavil** napredna kandidata profesor Jožef Reisner in tržni nadzornik Adolf Ribnikar. Shod je otvoril |dr. Tavčar, govorila sta razven obeh kandidatov še državni poslanec dr. Ravnihar in župan Kdr. Tavčar. Vsi govorniki so se pečali s pogu-jbonosno gospodarsko in protinarodno politiko na Kranjskem vladajoče klerikalne stranke, ki jhoče zlasti uničiti napredno Ljubljano, ki. je do--sedaj še vedno zmagonosno odbila vse klerikal-jne naskoke. Naglašali so zlasti, da se klerikal-;Cen,1. Yvboju prot> naprednjakom ne zde niti naj-Podlejša sredstva prenizkotna. Razvpili so napredno stranko kot protidinastično in proti pa-jtrijoticno in to bodo zlasti delali zopet zadnje ,0111 pred volitvami, kakor je že njih stara na-jvada. Ljubljančanom je lahko odločiti. Voliti Imajo namreč zopet onadva kandidata, katera So že enkrat izvolili, a je klerikalna večina nji-jju mandat razveljavila na nepostaven način. In ;ta dva kandidata sta profesor Jožef Reisner in Adolf Ribnikar. , — Deželnozborske volitve v Ljubljani. Sedaj tik pred volitvami, ki se vrše dne 24 peptembra je postavila tudi socialistična stranka svoja kandidata in sicer Etbina Kristana pi Satena v Ljubljani in Frana Bartla. upravitelja »v Ljubljani. Naprednjaki kandidirajo kakor Miano Adolia Ribnikarja, in Josipa Reisner ja, klerikalc! dr. Lovro Pogačnika in Janeza Kre- ?1 nnn tniC- f dr- Egfa, in Kamila Pamerja, skupno torej kar osem kandidatov. Zmagala bosta seveda le dva in sicer napredna kandidata. — Sodni predsednik Elsner že zopet v svojem elementu. Kmalu bo že 1 leto, odkar pri ljubljanski sodniji ni bil vsprejet noben prosilec kot sodni praktikant, dasi je, posebno pri okrajni {sodniji toliko dela, da so praktikantje vsak dan •V tednu zapisnikarji in to ne samo v uradnih pah ampak navadno daleč čez poldne in ravnost HkVečer- obstoji ministerijalna da pr‘stoi* ne v sodni praksi stoječim in /: ,Ka.ntom za čezure odškodnina 4 K na dan L .vc,Pri kazenskih oddelkih. Pred kratkim pa » ^ i^sla naredba, da tudi pri civilnih oddelkih ne samo pravnim praktikantom, ampak vsem neplačanim sodnim praktikantom in avskultan-itom pristoji ista pravica. Dosedaj se je izplačala pristojbina po 4 K, če je razprava trajala le eno uro čez uradno uro. Ker se je pa zgodilo, da je tak neplačan praktikant včasih v tednu zaslužil 8 K se je Elsnerju to že preveč zdelo in tuhtal ie na kak način bi tako »dobro plačane« praktikante spravil ob ta zaslužek. In pogruntal jo je! Razprava mora trajati najmanj do pol 2. ure popoldne, drugače se 4 K ne izplačajo, češ v Lju-Dham je kosilo ob 1. uri. Prišel je ferman na Jcd^ninll 111 r?refvesti služabnik Elsnerjev S Srm Je >"tel na vso sapo ta ukaz k™/!! I • 11 llve,ljaviti- T> slovenski prakti-rai brezplačno, Čakaj in čakaj leta, E po,reče. Elsner, da te ne vsprejme to? n/i * I 9*. 'ma^ m°rda Par kronic dol-r : es^° ,da bi bilo na vsakem oddelku po par soaniii praktikantov in avskultantov, opravljati porajo vse to delo po več kot eno leto čakajoči fetlektanti na sodne praktikante in pa odvetniški kandidati. Od merodajnih faktorjev poseb-po naših poslancev, pa se nihče ne briga za te Škandalozne razmere. Posebno klerikalni poslanci se nič ne zmenijo za to, dasi tudi njihovi pristaši trpijo pod istimi razmerami. Elsner in ' JirnLP?, gospodarita neomejeno popolnoma po »olji »VoJksrata«, ker vesta, da se nimata ničesar jjati. - v — Kako skrbi država za naše šolstvo, yrzava ima dovolj denarja za topove in bojne ladije dovolj denarja za razne nemške germa-nizatorične namene, le za slovensko šolstvo nima nikdar nič denarja, to je že stara bridka resnica, katero občutimo najbolj ravno mi Slovenci. Letos so slovenske srednje šole v Ljubljani tako silno prenapolnjene, da ne vemo. kaj bo drugo leto. Na I. državni gimnaziji ni nič manj kakor 740 dijakov in dijakinj. Vsi gimnazijski prostori so se morali že skoro porabiti za šolske sobe. Nič bolje ni na II. državni gimnaziji dočim je nemška prazna. Vladi je to dobro znano, a vendar noče v tem oziru ničesar ukreniti. V Ljubljani je neobhodno potrebna še ena slovenska gimnazija, sicer bodo slovenski dijaki konečno prisiljeni pohajati v nemško gimnazijo. — Vrch!icky v Ljubljani. Pri odkritju Prešernovega spomenika je bil veliki češki pesnik Jaroslav Vrchlicky v Ljubljani. Takrat je Vrch-Iicky mnogo občeval z Aškercem, s katerim sta hodila po Lattermannovem'drevoredu ter sta bila tudi v Švicariji. Aškerc je tudi Vrch-lickemu povedal, da Prešernova hči Ernestina živi v Ljubljani in sicer v več kot v skromnih razmerah. Vrch1icky in češka odlična pisateljica Gabrijela Preisova sta Ernestino Jelov-škovo osebno posetila ter ji izročila denarno darilo. Vrcliliele IR- SL ZDIe triclh- Začetek ob 9. url. Vstop pjost. Ob nedeljah !n praznikih začetek ob 8. Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele se priporoča za obilen obisk z velespoštovanjem FRAN KRAPES, kavarnar. Stanovanje z 2 sobarna se odda za novembrov termin mirni stranki. Naslov v „Prvi anončni pisarni". Lasne kite po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado *Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Str moli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. hišne oprave, obstoječe, iz antičnih (starinskih) kosov se bo vršila v nedeljo 22., in v ponedeljek 23. septembra 1.1. Bled, Sonnenheilsnslalt Mii, Gesellschaft m. b. H. TffflTfTfTffTmTf Med bralce tega časopisa razdelimo 3000 parov izvrstnih, zelo elegantnih usnjenih Čevljev na vrvice iz najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, jato, da spoznajo našo tvrdko. Le zaslužek na delu K 13-75 za 3 pare čevljev se plača. Čevlji veljajo sicer 42 kron. Pošljemo vsacemu po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovoljena, zato nič rizika. Pošilja se proti povzetju ali denar naprej. Razpošilja Prva kršCanska izvozna tvrdka čevljev FRANC HUMANN, DUNAJ, II., Alolsgiifise štev. 3/10. F. 1« iz Vaš ga priporočila bodemo imeli korist FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesijonlranl optik in strokovnjak svoj optični zavod. ""SNI Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, Sčlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Gramofoni - automati!! tovarniška zaloga n =■ b Š B* f ?8 © a = E s«s IBUBft- JOBB Za vsak gramofon pismeno Jamstvo. Gramofon -Atelij er A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajani ur In šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte :i «1 mojo zalogo. st Vse potrebšiine in vsakovrstno kolesje v zalogi f Avstre-ftmerikanska zalega eevfjev. Zaradi prevelike zaloge blaga, razprodajam 15 °]0 ceneje, vse kar je v moji trgovini. Za obilen obisk se priporoča Xj3“vjL"bXj suns^ Pod Trančo — Jurčičev trg štev. 3. @ Viktorija Strniša, Mednarodno spedicijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TJstanoTrijeno 1876. Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž železnice. .. i Lmj : nabiralni nrnmpt tl H VRf» V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr. Pariz 1905 1. Ustanovljeno leta 1900. Ortfitfcsirans ■ ISO). Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam aaaj-večjo zalego 3sxasnilx nagrobnih vencev in trakov x ntHupisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. ■==— forez konkurence. s: Ljubljana, Mestni trg št. 13-13. FR. I0LIC MIHAEL KASTNER, Ljubljana [ Kongresni trg štev. 10 •tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii ■ IIUIIIIIII a 11III i III lil mm dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živns® sol; petrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin /.a motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v mio g/. = Vse^^ na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka Ig. pl. Kleinmayr &Fed. Bamberg trgovina s knjigami in muzikalijami Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. Seznamki učnih knjig se oddajajo zastonj. Telefon, štev. ©O. Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v'Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. * ^ 1 . _ _ !___ T«An<«nAr4 5« clivanitair « promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agen^r® _avftr-1Li°ydl' Ekspresni Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Pravkar došlo čez 30.000 svežih najmodernejših komadov in sieer: čez 5000 jesenskih in zimskih oblek, pelerin in dežnih plaščev za gospode od K 12— 20—. 30’— in naprej čez 3000 jesenskih in zimskih raglanov najnovejših vzorcev od K 15-—, 20*—, 30'— in naprej čez 2000 jesenskih in zimskih hlač najnovejših vzorcev od K 4, 6, 8 in naprej, čez 3000 oblek in raglanov za dečke od K 5, 8, 12 in naprej čez 3000 najmodernejših klobukov za gospode in dečke od 2 K naprej. 15.000 komadov damske konfekcije, najmodernejše, kakor kostumov, plaščev, paletotov, jopic, kril in bluz po priznano nizki ceni. Vsakdo si lahko ogleda mojo bogato zalogo, ne da bi b 1 prisiljen kaj kupiti. Na deželo pošiljam na ogled brez povzetja. — Priporoča se slavnemu občinstvu z vsem spoštovanjem Angleško skladišče oblek O. BERNATOV1C, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. IAli ste pokusili posebno specialiteto likerja w zdravnik želodca? I Ustanovljena, leta 1W^1 Ustanovljena leta 1H31- m h Najvecja zavarovalnica avstro-ogrske države _LY —-5T5iv.fi«A« I Nrtinrmnmntn ^ 1 Glavni zastop v Ljubljani, Mariiin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. . ... .... 1.1___ tntmebi irinm nrrvpžnnia. Doškodbo zrcal in zvonov. Na življenje in Zavaruje zoper požar na poslopk pohištvu in - 'CžSf je^aCaia^a škode nad 1063 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 m j_____;_____________ vseh mogoCih sestavah.