271. štev. Velja v Ljubljani in po peSti: V Lfubliani, četrtek 11. £ Ul'Al:'tl\i |9£4lm?a v gu lunin, III. leto. •c!o >et« po) )eu tein let# m Ktsic , K 248-. . „ 120 -00-20- • m u Is inozemstvo: . K 408--„ 2C0-- . „ 100 — ou “ celo leto pl 'eta. tein icfi u mesec Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telelon štev. 44. izhaja vsak dan zjutraj. Fcstmezra številka velja 1 krono. Vprašanjem glede tnseretov >. vor dopisnico ali znamka. — Dopisi — Rokopisi se ne vrefaio Za Ameriko: celoletno . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . t dolarja Sov- aaroCBifei aai p9Siljsj4 naročnina »0 nakaznici. Oj 1 a s se zaračunal« 114 F>nv. ''»biieaeia prosiom in sicer a n' tinok. *■ t« *5 mm a cnutai 2 K 1 »00081. ak0 ta edgo- Aiiraio. — Italijani so nepopustljivi. Ranaflo. 10. nov. (Izvirno poročilo) Sjpnčl so dosneie iz Rima nove }rie obvestil o tem dr. Trumbiča. Ze si-rc-či se le sestala nato naša deleea-C'*a V oosvetpvanlem. ki so se danes TiPdalievaia. Zato se niso vršile n!- kake skuone seie z italilanslkfml delegati oač »»a le imel dr Trumbič dva dolga razgovora z grofom Slorzo v V“H Sninnll Razaovora sla ostala brezuspešna. l.e vlede Idriie In blelskeaa kota sn nrinravtieni ItalPanl deloma pcpusthi. o Pestoini. št. Petru in rešk! železnici na nočejo nltt raz-pravliati. Postavili so tako Jugoslovanske delegate nred odločitev aH — ali Poležal se oresoia še vedno pesimistično In zlasti v jugoslovanskih vTstah resno računalo z mož-nostlo. da se pogaianta vsa’« blp raz-bHeio. Skrajno kritičen položai Beograd, I«. nov. divini« poročilo.) Notranje ministrstvo prejema redno poročilo p Sante Marghcrlte. Kot le razvidno tz tek vesti, so zahteve Italije nesprejemljive. v sled česar se pojavlja razpoloženje proti Italiji. Izgleda, da Italija nima namere rešit) Jadranskega vprašanja, vsled česar se računa z možnostjo, da bo pogajanj morda kmalu konec. LDt» S. Margherita, 9, nov. Agenzla Steiani- poroča: Jugoslovenskl delegati ao imel) vse dopoldne In prve ure popoldne dolga posvetovanja. Potem sc lo porazno-varjal dr. Trumbič z ministroma Slorzo la Bonomljem ter z ItalBanshlml veščakt Splošni vtis Je ta, da so dospeli do odločilnega obratttča v nredltvl Jadranskega problema. Goji se še Jako slaba nada, da bo Jugoslovanska vlada kot tolmač pravih Interesov In potreb svojih narodov umela udejstvovati duha spravo prt reiltvt problema, II se (nora nrediU v Interesa evropskega miru. LDU Dona), W. nv. Poseben poroča-valeč »Abenda« poroča, da so današnji opoldanski rtmskl časopisi presojali polo-čaj italijansko - jugoslovanskih pogajanj kelo pesimistično. LDt) 8. Mare berita, 9, nov. IDunKU) Agenzla.Stefani poročal V diplomatskih krogih smatrajo položaj za resen. Italijanska vlada, ki le sporazumno z lavnim mne-njem In • parlamentom postavila minimum Italijanskih zahtev, stoli mnogp bolj omejenemu pojmovanju velikega problema po Jngoslovenih nasproti. Dr. Trumbič, ki le ovldel, kako važna Je določitev Italijanske meje na Snežniku, Je ponudil to goro samo kot koridor brez gorovla, ki edino varuje Trst. Italija Je la lastnega nagiba ponudila, Za podoredsedmka sta bila iz-voKena socilallst Eldersch in ve*e-nemec dr. Dinchofe-r. prvi samo s socialističnimi druei samo z meščanskimi glasovi. Prihodnla sela bo sklicana oismeno. naibrž v torek. 16. t > ». . ZVEZNA DRŽAVA AVSTRIJA. Dtinaf. 10. nov. (Izvirno poročilo ) Uradni list oriobčuie zakon o novi avstrHskl ustavi ki stona danes v vcllavo. Dosedanli naslov »republika Avstr Ha v se snremeni v zvezno državo (Bundesstaat) Avstriio. Italijanska kalkulacija. na) se pomakne meja tako daleč od Ljub. liane, da bi bilo to mesto pravtake daleč od meje kakor Trst Trumbič mimo drugega tudi noče prlpoznatl suverenlteto Italije nad otokom Cresom. Italijanski diplomatski brdgl so Jako presenečen) zaradi nepopustljivosti dr. Trumbiča, ne le z ozirom ua ogromne ozemeljske pridobitve, ki bi pripadle Jugoslaviji v Dalmaciji In na otočju, ampak tudi z ozirom na dalekosežiri program političnih hi gospodarskih koristi, katere mu le ponudil minister Slona. Vsekakor so najbolj overjeni pristaši sporazuma zadovoljni, da Jo ItalOa vse storila, da bi pokazala svojo voljo za spravljivo rešitev. Santa Margherita, 9. nov. (Izvirno poročilo.) Danes ob 10. ur) predpoldne so se razpravljanja nadaljevala. Italijanski delegati so predložili nove predloge po uajno-. vetSHi Inštrubcifah iz Rima. Nato se fe govorilo n Istri Reki to DahnacML Santa Marghertto, *. nov. (Izvirno poročilo.) Danes predpoldne so se sestali Jugoslovanski delegati k posebnemu posvetovanja. da točno naznačljo svoje stališče pri pogajanjih, ki se bodo nadaljevala na popoldanskem sestanku, Rim, 9. nov, (Izvirno poročila) LMH doznavajo, da Je postavila Italijanska dele-gaclJa sledeče predloge glede reiitve Jadran. vprašanja« razvodje julijskih Alp, mejo od Triglava do podnožja Podbrda vzhodno od Idrije ter črto ed Podbrda na Snežnik. Hallla zahteva tudi postojnski okraj, Icsenlškl trikot, teritorijalno kontinuiteto z Reko, Zader, otok Vis ter ie nekatere manjše otoka Italija tudi ne bo pristala na ta da M ae priklopi) Skader Jugoslaviji. MADŽARI BODO BRANILI ZAPADNO OGRSKO. Dunal, 10. nov. (Izvirno poročilo.) Iz Soprani« poročalo, da prihaiaio v zanadno Ogrsko stalno nova madžarska voiaška olačenia. častniki Izlavliato. da bodo do skrajnosti brani!} nokrarno in le ne bodo izrodili avstrijskim četam kllub mirovni uoeodbi. Če bo treba, bodo vztraja!! na svoiih mestih tudi nrotl volil madžarske vlade iu Dosnemati vzeled d’ Antuinnztfev. VLADNA KRIZA NA ČEŠKEM. Praga. 10. novembra. (Izvirno no-ročho) Ker sta obe zbornici odklonili vladni nredlog za pomožno ak-čiio državnim nameščencem, grozi vladna kriza. Ministrstvo Čemv Doda mogoče že tekom nooelSnega večera demlsHo. Ker Da se nahala Dredloi v senatu Sele v drugem či taniu. obstol: možnost, da se če v zadnlem hiou revidira in Zadnje vesti Iz Rapalla In ostalo lta lije potrjujejo, da so prišla jadranska pogajanja v kritični stadij. Italijanske zahteve presegalo vsa pričakovanja. Naši delegati Iu ml vsi smo vedel), da bodo Italijani vztrajali na Svojem Imperialističnem »svetem egoizma«. Prekosil) pa so sami sebe. Njihove aainovejše zahteve gredo daleč preko tega, kar Je tvorilo dosedaj program Italijanskih imperialistov. O Idriji, Postojni In St. Petru v vseh dosedanjih pogajanjih Ul bilo govora, zdaj kar na enkrat zahtevajo rimski diplomati vse te okraje »iz strateglčnlh ozirov« In «za varstvu Gorice lo Trsta« za sebe In proglašajo ta program kot minimalne predpogoje za nadaijna po gajanja. Umevno Je, da se v razpravo o takem programu naši delegati ne morejo spuščati Poročilo Agencije Stefani, da Je dr. Trum-Mč priznal Italiji Snežnik iu i njim Sl. Pe-ter z reško železnico, Je le pobožna želja Iu obenem poizkusni balon. Na to ne more pristati noben lngoslovansfci državnik, kakor se tudi noben ne more ddrečl Postojni In Idriji. Sicer pa spletkarilo Italijani a narav-nost peklensko zlobnostjo. Izkoriščajo žalostno, od nas fe svoj Čas žigosano dejst vo, da me orv° seio. Seie ni vodil m *!aisI?re’Si č,an- amnak predsednik dr. Seitz. ki vodi začasno tudi nosle zvezneva oredsedilika. Galerlie in lože so bile nabito polne, v diplomatski loži )e bn tudi Poslanik Jnffoslavile. Živahno pozdravljeni so prišli Poslanci koroorativno v dvorano, sociialistf z rudečlmi. .klerikalci z belimi klinčki, velenemet na c nla-vicami. Za 9 ženskih oosiank (8 so-cllalisličnih in 1 velenemka) so re-lervirane tri kloni nosebei. Grof Czernin se radi bolezni seie ni udeležil Po kratkem nagovoru nredsed-tiika dr. Seitza in zaobljubi poslan-cev so se vržile volitve predsednici. PrJ volilvah kakor solob pri ceR seli sn nastopali klerikalci in naci-ionalci skunno nroti socllalistom. 2 niihovimi glasovi (106) le bil izvoljen za predsednika dr. Richard Weiskirchncr. socialisti pa so oddali nrazne glasovnice. Predsednik Weiskirchner se te med burnrm anlavzont zbornice in ealerli spominial Koroškega Plebiscita in še posebno povzdignil ko-toš.ke poslance. Nato se ie cela zbornica v znak žalovania dvignila s siolov in Predsednik ie Izrazil ob-Žalovanle vsega avstr i iškega naroda vslcd izgube onih narodnih delov ki nrinadeio no mirovni nogodhl tulim državam, zlasti na Nemcev na iužnom Tirolskem In v Slovenili. Viharno odobravanje ie izzvala tbteo brenrefif kriza . W bi mntrfa v sedanjem trenutku oostafj usodna za država PODONAVSKO BRODOVIE. Beograd. 10. nov. (Izvirno poročilo ) Danes so dosoeli semkai an-tantinl delegat! za mornarico glede ureditve zadeve o monitorlih. Dele-patl so se oglasih v zunaMetn ministrstvu. ker na le bil dr. Ninčič odsoten so zonet. odšli. — V vladnfb krovh se govori da vprašan^ mo-nitorlev od strani naše vlade še ni rešeno, da na bo npša vlada vsako zahtevo do monitorlih odbila, ker se smatralo za volni Dlen. NASA VLADA SE BRANI ODDATI MONITORJE. ltDU Beoetad. 10 nov. (ZNU.) Znano le. da ie zahtevala antanta, nai U izroči naša vJada*d#»l monitorjev Naša vlada ni ugodila te) zahtevi ker ie to naš vnini nlen zato so poslaniki Francite. Angljle in Italije izročiti dpmaršo. Namestnik no-traniega ministra dr. Ninčič le odgovoru da vlada ne more še rešiti teua vmašania. ker .ministrskega predsednika in zun. min. ni v Beogradu. Vlada bo o tem sklenala kakor hitro se vrneio naši delegati iz ftaliie V no1ii!čnih krovrih trd io da bo naša vlada vztraiala nri tern oa mora ves voini nlen nrtnastl naši državi in da se o kakem ndstonn našega voineva plena drugim državam niti govoriti ne more. BR70.1AVN1 POZDRAV CAR1-BROnSKEOA ŽUPANA MINISTRSKEMU PREDSEDNlSTVU. LDU Beograd. 10, nov (ZNU:> Ko so naše čete bi oblasti dosnele v Garibrod. 1č noslal Giva Tojtčlč. predsednik cartbmdske občine v imetva svoiih someščanov mintstr-šk emu predsednlštvu naslednio brzojavko: Meščani cfirlbrodski no-zdravHak) vlado kraHevine Srbov, llrvatov in Slovencev »er so me naprosili na? izrazim Niegovemu Veličanstvu kraHu Petru podanlSko zvestobo Jn udanost. NOV ODPOR WRANGLA. LDU Pariz. 10. nov. (DunKU.*) Po vesteh iz Sebastonolla se ie do-sreftlo četam generala Wranvla. da so konsolidirale obrambno ČTto. FINANČNE RFPRESALLIE PROTI TURČIII. LDU Pariz. 10. nov. CasoDlste poroča da so mvdzavezniške vlade sk'en5To' odrediti finančne renresali-nroH TurčHl da bi s tem dosegle ratifikaciio mirovne pogodbe. PROTIVL ADNE DEMONSTRACIJE V ATENAH. LDU P*rlz. 10. nov. Po ooročb* lih Iz Aten se le okoli 15000 Hudi udeležilo manifestacH nrireienih no onozicffl Stratos in Gunarls sta nastopila nroti venizeloskemu vladnemu sistemu In teiavila. da vorašanle nrestolonasledstva ne obstoli. marveč da do ustavi smatrata Konstantina za kralla._____ PROTIBOL.l^JEVlšKI POKRET. Prava. 10. novembra. (Izvirno DoroČllo.) »Venkov« poroča iz Hel* siflgforsa. da ie raznnloženie nroti bol Etevikom v Rusiii vedno !ač!e. Sovjetske oblasti se boiiio da bodo voiašk! upori zavzemali vedno večie dimenziie. Bela Kun le bil poslan s 150 madžarskim! komunisti v Sibiriio na rekvizicik). Za pomod Mtu ie bil pridehen en cel regiment volakov. STAVKA OBČINSKIH UPRAVITELJEV IN PISAR IEV. LDU Zagreb. 10. nov. (ZNU) »Piieč« iavPa iz f'eo’7rada: Po *oo-mčilih iz noiranost' naše države so občinski uf.ravitelli in oiRarii v mnogih občinah stopili v stavko, ker vlada ni ugodila niihovim zahtevam im zvfšaniu nlač eventuelno no fee-enčenfu miliovih nlač lbv. na so Zediniene države končnoveliav-nn odklonile udeleževati se blokade pristanišč sovietske Ruslie v Črnem moriti ob strani Anvliie in Fymciie. km Zedioiene države niso v vqlnem staniu s sovietsko Ruslio. jricbova iziava. da Avstriia ločenih-J odbita kandidatura dr. Vesnina kot i in le pobegnil, rojakov »e bo nikdar ooiabiia nosilca liste radikalcev ZLOČINSKI URADNIK. LDU. Os ,ick. 9. nov. V soboto zvečer le železniški komisar Mandič dal no orožniku dovesti iz čakalnice Ul. razreda žensko, ki se Ie nahaiafa tam kot potnica. Iz svojega urada lo ie dal odnehat' na svoie siar.ovanie Mer w> ie nosili!. Ko le Mandič to ženo. ki ie bila Črnogorka oustil ie šla k unraviteiiu koml-sarlu Čudiču in se tam pritožila. — Čudič ie Mandiča na mestu dal odvest* v preiskovalni zaoor vendar | na ie Mandič našel ugodno priliko \ BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 10. novembra. Valute In devize. Coflbt Berlin 7.72»/*, New Yori: 65180, London 22.09, Park 39.45, Milan 22.45, Praga 6.65. Varšava 1.80, Budimpešta 1.25, Bukarešta 9.25, Dunaj 180, avstrijske žigosane krone L30. Dunaj: nemške marke 657.5®, romunski leji 710, bolgarski levi 600, švle. Iranki 6975. Iranc. Iranki 27S0, Ital. «re 157». angl funti 1500. amer dolarji 43«. Zagreb 333—353, Budimpešta 95—108, Praga 550—578, Varšava In Krakov 118—138, Ceškoslov. krone 550—578, novi dinarji 1310—1360, Praga: Beograd 241, Solila 103.50, Dunaj 17, Zagreb 60, Varšava 17, dinarji 239, avstrijske krone 17, poljske marke 22, Zagreb, Devize: Berlin 186—188. Italija 530—534, New Vork 153—154, Part* 8i«a banka 15311—1575, Jng.oslotaa.ska 635—699, Kr«* ditaa JCCO. L K; Jj. krothtaa 102-5. SfrraH ± »JUGOSLAVIJA* dno II. novembra 1920. Koroškemu učiteljstvu! 271. Sfer, Vse učiteliice in vsi učitelji, ki ro roleni na Koroškem, oz. tia Dri stolni in ki so do vlasovanla služ bovali na ljudskih in meščanskih šolah nlebiseitncea ozemlia bodisi da so b>li imenovani od nrelšnie av-striiske š/)lske oblasti ali višiesra Šolskeva sveta v Liubliani. se noziv-Faio. nai se takni vrneio na t Koroško. in sicer ali na svoie zadnie ,službeno mesto če ie to še mnvoče. oh' Da d nizam na Koroško, kler nai čaknki snreiema v avstriisko šolsko službo na omenienem ozetnliu. V to svrho 'itn ie -tako? vložiti oroš.nie za ta snreiem ori nristoinih okraimh šolskih n: »s «rn>kili in sicer: za sodrjiski okrai Borovlie: ori Josipu Juvanu, mi okr. Glavarstvu v Celovcu- za rožeški sodniiski okrat: pri nadzorniku Hugo Moro v Beljaku- za veUkovški politični okrai: or? nadzorniku Josiou Socherlu v Velikovcu: za iiudsko šolo v Labu-du: nri nadzorniku Rudolfu l.ack-nedu v Wo!fsbenru. A tudi drueim učfteliem fučiteli!cam). ki so služili (služ le) na vori označenem ozemliu. se nrinproča da nrosiio za snreiem v liudskošokko službo na tem ozemlju -- Poverienik: dr. Verstovšek. Koroški begunci. Maribor. 8. novembra. Z nepričakovano naelfco le nastopila letos nroti vsemu nričakovaniu naennrat te koncem oktobra kruta, neizprosna zima. Ta naraven poiav le za koroške begunce naihuiši udarec. Oospodie. ki so meli nri »Narodnih svetih« na Koroškem v zakupu celo plebiscitno »vitaciio. so ob našem norazu Dopolnotna zgubili glave. vrgli puške v koruzo in pozabil d* ie v slnčaiu mobilizacije potrebna tedi demobilizacija. Da so morali aeitatorli in Drooa-gatorii iuvoslovenske stvari na Koroškem takol do neugodnem izidu siasovanb zWoti. te menda iasno vsakemu človeku in tudi naiboli zakrknjenemu birokratu. Da so ti avitatorii bili no večini lludie iz revnih sloiev. in brez pre-moženia. ie moialo biti znano gospodom okoli »Narodnih svetov«. Ti Iiudie so danes v nalbuišem mrazu brez vsakih sredstev na cesti. Deželna vlada v Liubliani ie dala za orvo nomoč koroškim beguncem begunskemu uradu v Mariboru na razpolago 10.000 K. reci: desettl-soč kron. s katerim zneskom nai bo cela akcila uri tel izvanredni dragimi rešena. Koroški bevunci oa zmrznienl In sestradani pohaikuieio po mar.burskih uiicah. iščeio nomoči ori begunskem uradu v Mariboru ki Da od slttčaia do slučaj nj nosebno Driia-zen z niiml in ki še nr? teh skromnih sredstvih šfedi do nepotrebne skrajnosti in. tako so idealni mladeniči kateri sr> za časa plebiscita Žrtvovali vse za svolo domovino, sedal zapuščeni in takorekoč vezani le na dobra srca posameznih oseb. ki na so zlasti v Maribor« redke kakor bete vrane. Deželna vlada Dod predsedstvom dr. Breica ie storila, kakor sama oravi za koroško vlasovanie vse. kar k te bilo mogoče in zaradi icva io noz*vliamo. da vzame energično v roke tud« vnrašanie demobilizacije t. ?. vnrašanie preskrbe naših beguncev ki so potrebni in tudi vredni izdatne oodnore. Ne seiaiie nezadovoljnosti s svo-•n brezbrižnostiol narhiJe in seveda za republiko niso več primerni. Tako se tore! začne novo ooelav-ie v zgodovini mlade republike. Krščanski sociialci so prevzeH go-arodstvo toda rečemo lahko, da le to slabo darilo katero so Um zapustili sociialni demokratk: Na vseh knneih se dviga reakcila In zdi se da bodo krščanski sociialci poslušal^ te rcakciionarne glasove, (lovori se *,e o preosnovl državne hrambe in o povečan !u števila orožnikov. Znano le. da obstoia orožništvo Iz samih še danes cesac-iu zvestih oseb. dočim so v vrstah državne hrambe samo pristaši so-ciialno-demokratske stranke Tako lahko sklenamo. kakšno politično smer ho zavzelo krščansko-sociial-no gnsnodstvo Pribiiemo na lahko slec^če- A ko bo šla nolitika krščansko socialne stranke v tel smeri, bo prišlo v Avsfriii do meščanske volne Ni nam ležeče na tem da bi namenoma slikali črn ooložal toda v vseh delavnicah, v vsakem kralu kk*r delalo delavci, se onaža trdna odločnost braniti v renublki dosežene osebne svobodščine do zadnje kanile krvi. _____ Avstriji naj se izselijo. Ne Iz Jueoslaviie temveč iz same Avstrile. tako predlaga dunaiska sekcila restavracijskega odbora, ker drugače ni rešitve, da se Av-strila gospodarsko oboroži. Od države živ? v Avstrlii naimant 800.000 Ifudi ali ena sedmina vsega prebivalstva: samo nri železnicah le uslužbemh 37.000 uradnikov In 45 000 delavcev, dočim le v vsem potrebno le 10.000 nastavHcncev. Vse nepotrebne uradnike ie treba odoustitl. ker bi na veliko število odpuščenih moglo orovzročitl ne-mfre v deželi, predlaga komfsiia da se Avstrile? izselilo in sicer v Knna-do ali Brazllifo. Kanada ie že pristala na to. da snrelme avstriiske izseHence velika paroolovna družba na le že tudi orioravHena. da izvrši prevoz za ceno 40 dolariev za osebo- Nemška Avstriia nai prevzame te troške In brezposelnost ter prekomerno število državnih nastavltencev bo odoravtieno. Ali vsa Stvar ima vendar svolo nerodnost. Izselili bi se samo naiboliši In b? s tem hvubila država edino možne delavce za-zholišanie gospodarskega položaja. AH tako ali drugače. oesem le vedno ena. za Avstriio nj rešitve. presega strahoto rdečega teroria fn bo spremenila deželo v puščavo. Ker se branijo ruski kmetie dovažati v mesta živila, se združilo delavci v oborožene čete. ki s silo orožia In celo stroinih oušk. odvzemalo kmetom živež. ____ Odškodnina Hohen-zollerncem. V nravnem odboru pruskega deželnega zbora se ie te dni obravnavalo n predlogi, ki se tiče odškodnine za Hohenzollerce. Pri razpravi le lz'avil zastopnik finančnega ministrstva da ie v lanuariu 1919 oreiel bivši ktali ViHem II. en mlliion ho-'anehkib zlatih goldinarieV v septembru 1919 novih 1.138.00 mark In v oktobru zopet 10 milionov mark. Jz nrndaie gradov le dobil krall 40 miliinnov mark. od katerih se le del porabil za nakun gradu v Doornu. BiVanie kralla pri grofu Bentichiiu Je veliavo državo dnevno 1000 zlatih holandski goldinariev Pruski prm- [ ci so dobivali do srede 1919. svoie * ananaže iz kronske blavalne. od tedni nanre? na samo tri četrtine preL šn>'e ananaže. So res reveži. U pregnani kralii! Angl. delavska stranka. ške kolonile v tuflnf. Zato te treba. da lim vlada posveča večio pozornost ko oa onim iz zasedenega ozemlia. (Alzaciia. Češka. Poliska). Uprta na te koloniie se mora razvijati nemška trgovina, dasi ii bo predvsem Francoska zelo nasprotovala. zato pa Amerika oodnirala. V tem pogledu se more zaznamovati kot prvi usneh da se te nastanil nanag. ko tudi Severonemški Llovd na amerikanske naronlovne družbe Ugodna tla za nemško trgovino so daiie na Kitaiskem in na Japonskem nosebno ker čaka Kitalsko velikanski gospodarski razvoi. Enako bodo s no nodnirale močne nemške nase lune v odtrganem ozemliu posebno v novih državah, ki ne more-«o Z'veti brez nemškega organizato-rlčnega dela. Govornik le dalie oovdarial važnost notranle politike ki mora zu-nanw> trgovino Vse drugače oodpi-| rati ko sedal. Nalvečie važnosti te I tudi vprašanje diplomatov, od ka- terih se moralo nastavliatf le naL boliš! poznavalci trgovine a tjnf domačih iezikov. niih politična pripadnost na more biti čisto eealna. urmri dan ie govoril o oživitvi znnanie trgovine prof. Trumpler kf ie iz la vil. da ni stan ie obupno, dasl le sila težko. SedatiU zlati zaklad Nemuie v višini 1 milijarde se nat unorabi za izdalo novih bankovcev, m tako ozdravi valuta. Enako ne sme biti davčni viiak tako silen da onemogoči snloh vsako gospodarsko živlienie. Posebna točka debate ie bila nosvečena zunanii trgovini z umet-nmamt ki ie znašala pred volno 2o0 rm itnnov m narasla noznete na noj mtmarde. Ko se le še obširno pretresalo vtira Same posredovalnic za zunanlo trgovino, ki tvorilo enako nenrilet« nost Nemčin ko nri nas carinarnice. 'c bilo zai-tničeno zborovanle ki ho gotovo oživilo nemško' trgovino. Nova era v Avstriji. Dunai. 9. nov. 1920. Za Jutri ie slical sedanii avstrib , * državni predsednik narodno skupščino in odloži teva dne svo^e Dos e S tern dnem se začne za Av-s.riio nova doba. V veliavo stoni ,,s*ava ki ne nožna več nred-sedniKa narodne skupščine kot vrhovno državno osebnost, temveč le zveznena predsednika. Suverena Oblast zveznega nred.sednika bo nanaša, kot v drugih republikah, ker io ie mnoco prenešene na deželne načelnike. V novi narodni skupščini bo zastopano tudi mesto Dunal kot samostoien del zvezne države. Že večkrat smo v naših člankih »ovdariaii. da le nova ustava zidana »eskm Scdai imamo zveznega •redr*edniKa. deželne načelnike toda še nismo uredili niti osebnega »rava Posamezne osebe in sl mora-m »omagati t državnimi temeljnimi »ffkoni. ki kviraio Izza časa mo- Č^hi in volitve v kon-stituanto. »Narodni Listv« pišeio: 22. oktobra so Prišli zastopniki češkoslova-SKe narodne stranke dr. Lud Miča-tek in konsenior Vereš v Beograd in poročali na seli izvrševalneva odbora demoKratov o skleou novosadskega skupnega zborovania Slovakov. Čehov in Ruslnov. ki se ie izreklo za demokrate orotl radikalcem socHalistom In klerikalcem Minister Draškovič in dr. Sv. Popovič so izrazili svoie odkritosrčno veselie. da hočelo Slovaki voliti z demokratu Novosadske zahteve bodo izpoiniene. Na novosadski konferenci, katare se ie udeležilo 100 delegatov z Bačke. Banata In Srema, te bilo določeno. da bi demokratska stranka kandidirala te češkoslovaške kandidate: v novosadski župniji na drugem mestu dr. Jaro Petrikoviča. v zamborski na brvem mestu legiio-naria Emiia Oreisinveria v pančevski na tretiem mestu dr. Lud. Miče-tek 'n v sremski na tretiem mestu Konseniora Vereša. Kakor smo že poročali, so se odločili hrvaški Čehi da kandidiraio samostoino in da ne podpiralo nobene stranke. _________ Beda v sovjetski Rusiji. »Krasnaia Gazeta« (Rdeči list) prinaša svarilo Trockega ki zahteva v .nuinih besedah nabavo uniform za iužno armado ker bi drugače sigurno caznala ruska fronta. Poleg nomanikania živeža grozi z erozni-j mi posledicami tudi pomantkanie l Kuriva. Pri popolnem oomanikaniu premoga so mesta navezana, na km lavo z lesom: vsled razdejanega nrometa oa le v naibolišem slučaiu računati le s Polovico potrebnega dovoza lesa. Vso bedo pomnoži oo-manikanie nafte, ki bo katastrofalna za prihodnjo zimo. K vsem tem bedam se pridruži še divianle od glada povzročenih eoidemil ki zahtevajo stot is oče žrtev. Grozota lakote Letos o Veliki noči le sklenilo angleško neodvisno delavstvo izdelati političen program zb stranko neodvisnih delavcev. Te dni ie izdelani načrt prišel na svetlo. »Dailv Herald« piše o njem: Osnutek za program delavske slranke obsega minimalen in maksimalen načrt. Maksimalen načrt zahteva oolee odorave kapitalističnega sistema tudi odpravo dednih in gospodarskih privilegijev Daiie zastopa stabšče. da se mora družba upravljati po komunističnih principih o lastnini. Industriialne funkcije nai nreideio od Parlamenta na posebno zastopstvo organiziranih producentov in konstunentov. Kdo odloča v snornih vprašanjih nad večino in manišino. na osnutek proera-ma ne pove. Program obsega tudi načelo nai se stranka približuje svo-letmv ciliu stonnlema (torel evolucl-»onističnolV Primer za ta postopek 1 k* načfinjiafizacifa podle ril Prve naloge nredstoiečega programa obsto-ip v tem da bi delavci čim bi orešla oblast v nbhove rok takoi uredili kooperative ter vlili socialističnega duha v k ra e v no in splošno upravo. Nasledola naloga delavcev bi bila uničenie imnerilalizma. Jadranska konferenca. LDU Rim, 9. nov. Agenzla Stefani do-raava U S. Margharlte: Danes dopoldne m bUo seje. ker se Je rdelo Italijanski delegaciji umestno, da se o bistvenih točkah mejnega vpraianja v Julijskih Alpah tn o Pravnem položaju Reke Se enkrat posvetuje. Jugoslovenska delegacija se Je sestala, da razpravlja o problemih v njihovi celoti Obe odposlanstvi bosta Imeli popoldne skupno sejo. Ministra Sforza In BonomJ sta »prejela jugoslovenske novinarje. LDU Rim, 9. nov. »Messaggero« trdi da prva pogalanja o Jadranskem vpraSanln niso dovedla do zak)1u6ka, vendar p« ni ta-ffinBo upanje na neposreden sporazum. Opcija narodnih manjšin. LDU Beograd, 10. nov. Z ozirom ns Jugoslavija. tule narodnosti ki so prej pripadale av-stro-ogrsk! monarhiji. Izjaviti, ali hočelo postati državljani kraljevine Srbov, Hrvatov tn Slovencev, ali pa hočejo ^tad podaniki Avstrije in Madžarske. Promet med Jugoslavijo In Madžarsko LDU Beograd, 10. nov. Konferenca, k! bt se imela vršiti med delegacijo naše kra« Uevlne In Madžarsko v svrho sporazuma radi direktnega prometa med Budimpešto* Beogradom In Zagrebom, se n| vršila, ker niso došll madžarski delegati • Nova zgradba za konservatorij v Beogradu. Ministrstvo za prosveto Je odloči Io. da se osnuje komisija, ki bo jk. ! predsedstvom načelnika umetniškega oddelka prjttčila vprašanje o novi zgradbi za kon. . i . vpiaaanie o novi zgradol za kon- dolo^la st germainske mirovne pogodbe | servatorij. V primeru, da se ho ta zgradb ie ministrstvo za notranje stvari Izdelalo ba gradila na zemUišču nai< r^a 4 ja- uredbo o opciji narodnih manjšin. Po tel i tlšča, se bo takoj pričelo z izdelavo načr- uredM se (majo Nemci, Madžari in ostale tov nove stavbe. Ra/na poročila. Kako se voli ameriški predsednik? Z ozirom na razna poročila o Izvolitvi Hardinva kol predsednika AmeriVe. »e treba nomnitl da le I1ar-dicp dciansko sicer izvoien ne pa ^udi formelno. Ker no fameriškem volilnem redu se voliio nainrei volilni možie in ti voliio Šele Predsednika Volilni mn?'e plasnielo no do-snmeztiih državah. Vci zherefo trla-sove in 'ih ndnošbelo nenreštete senatu v Washinuton. Senat odpečati vlasovne dokumente in preštele vla- i «ove 7a krmar se izkaže večina vla- : sov ta ie i?vnlien. Ta noslednii akt vrlilnerra boia na sp še til izvršil, vsled česar formelno še ni izvnlien novi nredsčnik. Ker n« so volilni ' mnž?p vezani na nvoip volilce In moralo glasovati no naročilu svoi:h vnlilcev ie na vseeno znano, kako bedo vlasovali: večina volilnih mož le namreč izvoliena rfti republikanskem nrovramt! Hardinva vsled če-| sar >e n5ppr,)Va izvolitev tudi sivur-na. Radi teva na ie tud' že zdai upravičena trdimv da ie izvnlien za predsednika Amerike, republikanec Mardine. Nemci in zunanja trgovina. Nemci in zunania treovina V Frankfurtu ie te dni zborovalo društvo za nosneševanie nemških i eosnodarskih interesov v tuiini. Zborovanle ie Dokazalo, da bo Nemčiia skornl v stanu, da Drične z, živahno prekomorsko trgovino ker dela v to svrho intenzivno ves nemški narod. S tem Da ie faktično že začeto vnrašanie Daneermaniz-ma. vsled česar ie dobro da ne prezremo teza nemškeca dela. Glavni referat Ip podal Drvi dan deoernent nri kitaiski morski carini Friderik Olte. V svoiem eovoru je navlašai. da so predenimi razvoia prekomorske trarovine dobro nem- Amcrtka In Poljska. LDU New York, 6. nov. Novi pred- sednlk Hardlns |c Imel razgovor z zastopniki ameriških Pollakov in je I/la vil. da Amerika odobrava pravične zahteve Pollakov. Amerika se veseli vstajenja Poljske in H žeil konsolidacije in varnost* Njene aspiraelle na! se uresničijo. Amerika bo za Pollsko storila vse kar II le mogoče. Poljska država ima pravico, določiti svoje mele brez Intervencije tujih držav. Madžarska ratifikacija miru. LDU Budimpešta, 9. nov. Vladna stranka le imela noCol konferenco, v kateri se Je po Izčrpni debati eno J: io sklenilo, sprejeti načrt o ratifikaciji mirovne pogodbe. Boj za sedež liberalnega bloka v Milanu. LDU Milan, 10. nov. Včerajšnji nemiri j so nastali na ta način, da so socialisti po- J skušali osvojiti sedež liberalnega bloka I Pri nadaljnjih spopadih s socialisti Je bfla ena oseba ubita, pet. Sest pa ranjenih. NemSki odškodnina. LDU Berlin, 10. nov. Medzavezniški obnovitveni odsek ie pozval nemško vla-do, naj se na konferenci, ki se bo vrši'a dne 15. t. m. v Parizu izrazi, v kolikor more zadostiti zahtevam po govedi, konjih In ovcah, ki so lih stavile Francih. Bclgiia, Italija in Jugoslavija. Nemška vlada pošlie v ta namen v Pariz komisijo H vedencev. Pred stavko dunajskih žumallstov. Dunaj, 9. nov (Izvirno poročilo.! Za-tožniki dunajskih časopisov ■ , ctanes odpovedali kolektivno pogodbo s novinarji, kt Je veljavna do 28. februarja 1921., m sicer s I. novembrom. Novinarska oruamr.* iia Je vložilo protest tn zahteva, naj se nova pogajanja prično Se ta mesec. Ako se te| zahtev ne ugodi, bodo uredniki vseh dunajskih listov stopUl v stavko. + Likvidacija ukinjene devizne centrale. Vse osebe ali firme, ki imajo obveze za oslguranje valute napram devizni centrali, moralo od danes naprej v roku enega meseca izpolniti ln regulirati svoje obveze tako, da potožc osigurano tujo valuto kot dosedaj pri državni blagajni ali korespon-dentu Narodne Banke ali pa korespondentu ministrstva za finance v fnostranstvu ter za nlo prejmejo odgovarjajočo vrednost v dinarjih. Proti onim, ki v trm roku ne b! Izpolnili svojih obveznosti, bo generalni Inšpektorat najstrožje postopal. + Natečaj za dobavo pšenice. 24. t m. se vrši v prostorih dravske vojašnice v Mariboru javna licitacija za nabavo 3 In pol milijona kg pšenice, ki Jo rabi Dravska divizijska oblast v Ljubljani. Ponudbe se morajo staviti najmanj za IQ ton. Pred licitacijo je treba položiti 10% kavcije. + Kmetijska družba za Slovenijo Je zvišala udnino za L 1921. na 20 K. S tem zneskom ie plačana tudi naročnina za strokovni list »Kmetovalca«. Kmetovalci, ki stremite ža napredkom, ki hočete umno In dobičkanosno gospodariti, pristopajte h kmetijski družbi za Slovenijo. Prijave sprejema osrednji odbor v Ljubljani in podružnice, ki se nahajajo v vseh večlih krajih oziroma okrajih. + Modra galica za 1. 1921. Kmetijska družba za Slovenijo sprejema naročila za galico za prihodnje leto. Cena galici ]e za ude, ki Jo plačajo najkasneje do 30. novembra t. 1. po 24 K za 1 kg. Pozneje bo galica mnogo dražja in ie še sploh ne bo dobiti, naročite torej takoj. + Prosta luka v Solunu, Grška vlada Je odredila potrebne kredite za predhodna dela, da »a zgradi prosta cona v solna- Gospodarstvo. skem pristanišču. Z ureditvijo proste cone bo naša Izvozna in uvozna trgovina dobita velike koristi In olajšave. + železniška zveza Bačke In Banata. Prometno ministrstvo le dovršilo pripravljalna dela za traslranje proge, ki bo spa-lata Banat in Bačko. Proga se bo že te dni zače'a graditi + Odprava trgovske agenclie v Chl-cagu. Ministrstvo za trgovino in industrilo je sklenilo, da se ukine naša pooblaščena trgovska agencija v Chicagu. + Češkoslovaški kovani denar pride v promet še le v štirih ali petih mesecih. V nobeni fcnlUnfct ne smelo man?« kat! lični zvezki »NARODNE KNIIŽN1CE«. Zahtevalte ccnlfio nri Zvezni knlUariil v MiiMUnl Marllln tro 8 Imate boleč ne? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odrjoveduieio? Poizkusite Dravi Fclieriev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvoinatili ali 2 veliki špeci-ialni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebei. AH trolte na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Protf teinu nomavnlo nrave Fellerleve Eiza-krotriiice! 6 škatliic 18 K. Prava želodec okreočuinča švedska tinktura 1 steklenica 20 K Omot in poštnina nosebei a naicetiele. Entren V. Fel-] ler Stublca donia. Elsa tra 357. lir* vatska. a ‘JfL ft«V .Jugoslavija- one n. novemM* iw». Stran 8. Dnevne vesti. — Na naslo_v pristojnih oblasti. Oblastva u’Kazuieio in ukazuieio. a ukazi se ne izvršuieio. Vzrok: avtoritete ni. a temu so kriva v orvi vrsti oblastva satna. ki so podobna materam, ki vedno le kriče nad svo-limi otroci a se ne briealo za Izvr-Sitev svoiih zapovedi in prepovedi. Posledica: otroci ne ubotraio. Ce bi oblastva skrbela ne samo da izda-faio odredbe, marveč, da se te odredbe tudi izoolniuieio. bi si kmalu pridobila avtoriteto to red bi se naselil v domovini. Zakai. n. or. toliko odredb zoner oiiančevanie. ako ostane vse le na naoiriu!? Kdo se britra danes na deželi za oobciisko uro? Ali ni sramota za nas. da ve-5eliačirno v času. ko bi se morali žalostiti.. v času. ko nam ie no krivo) entente ter sleparij Nemcev tn Itali-innov izoubiti na KoroSkcni blizu 11(0 oon roiakov ? Sramota za one. kt bi lahko nrenrečili to celonočno raianie no Gostilnah. na oa morda Še sami nnsneStiieio s svoio prisotnostjo! Ob 12. uri kličemo pristoinim oblastvom: Odpravite — ne samo orpeiitej — to zlo to rakrano na telesu našega naroda, sicer Dreti naši domovini še huiša nesreča, neeo ie izraba naše Koroške. — Konstituiranje odbora »Slovenske Matice«. Ker doscdanii »redsednik župan dr. Tavčar ni več hote! snreieti predsedstva. Ie bil izveden za predsednika dr. Dravotin lončar. — V Ljubljano ie odootoval iz Beovrada tosuektor ministrstva za prosveto PeVr Konievič. ki ima o-;tlo«o proučiti vzroke stavke . Mitblienskib Gledaliških ivralcev. — Prosta vožnia vračajočih se besumcev Beeunci se obveščajo. 6f> ie kreditiranje vnžnie za one ki se za stalnn v mrlo na svoia domovin. nodab'šano do 31. decembra t l. Ta rok se pod nobenim novoiem ne bo več nodaHšal. — Invalidski oddelek ooverienl-§tva za sociiclno skrb v Llublianl se »rescli 11. t. m v šentpetersko vodnico. I. nadštropie. istočasno se »r-s-ii tkikal oddel/>k za nakazovanje vojnih pokojnin, invalidnin in n>esl'rbfjin ter komisiia za preskrbo vraftjjfočih sc voiniknv Vse vlotze ki ss tičoio voiaških nokoinin. invalidnin. nreskrbnin. zdravlienta in šolani* invalidov, oddale trafik nodnor vs-h ekonomskih in upravnih zadev inval;dsk:h zavodov vseh za-d^v dobrnvokvv In snloh Pteds vseh vprašanj, ki soadaio v omeme-ne referate, ie odda>ati odslet v novih nradnih prostorih v šenrneterski vojašnici. Naslov oddelka: Poverjeništvo /a soci;alno skrb deželne vlade za Slnveniio. invalidski oddelek. Stranke se bodo snreiemale šele od 15. t. m. dalip v času od 10.—12. ure. — »Trošarina na vino.« Z ozirom na notico pod tem naslovom v našem listu •ant odgovarja predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da se užitnln-skl uslužbenci ne bodo odpustili. Društvo nžitninskih uslužbencev nam na tozadevno Notico pojasnjuje sledeče: Užltninski usluž benci od 35—40 let bodo najbrie pride-tjeni finančni straži. Starejšim Je nadalino službovanje, pokojnina ter vštetje vseb , službenili let zagotovljeno. Tudt zboljšanje prejemkov je obljubljeno. — Avtomobilna vožnja Kranj—Železna Kaplja ie prenehala, zato pa se je uvedla vozna pošta med Kranjem in Kolero ter peška pošta med Kokro In Jezerskim In naproi na Železno Kapljo. — Kakor se nam poroča, Slovenci v 2eler,ni Kaplji ln v Podjuni silno pogrešajo avtomobilno zvezo s Kranjem od koder so prišli kaj kmalu v »rodtšče Slovenije. — Skupina ruskih beguncev, ki jih le prišlo okoli 9000 v Srbijo preko Soluna, sc bo nastanila v Bitolju In Skoplju. — Z dinamitom sta razstreljevala dre-štore v St. Lambertu pri Zagorju Mart. vozej ]n njCtr0V sorodnik Ivan Vozel Iz Jablane. pri razstrelbi sta dobila oba težke Poškodbe, da so ju prepeljali v de-šetao bolnico. — Pozor ua bi«nožal Iz deželne blaznice na Studencu Je včeral pobegnil Janez Uran, doma iz Šmartnega pod Šmarno goro. Uran je majhne in debele postave, obločen v bolniško haljo in pokrit z vojaško kapo. Prejšnje njegovo bivališče Je bilo v Mostah št. 42. — Kajn ln Abel. Kočevar' Juti} Stiene b Stare cerkve je s sekiro hudo obdelal svojega brala na glavi, raki ln hrbtu. Nevarno ranjenega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Došle so srečke državne razredne IsJevije. Dobe sc pri Slovenski eskomptBl kaakl, Ljubljana, Šclenburgova ulica. Ker b#de naval velik, zasigurajte sl takoj srečka. da ne ostaneta brez nje. Polovica srečk bo Izžrebana. Glavni dobitek 4,000.000 K. Natančnejša pojasnila daje drage volje gori Imenovani banka. k Lfuhijana« = Ali so vsi železničar!! Komunisti? Dom komunistov na Turjaškem trni le bate lumlien z denariem »Železničarske zadruge«, ki se le j pred volno ustanovila z namenom, da zvradi' svoiim članom cene stanovanjske hiše. Par hiš se le pred vol-no že /Gradilo ob Poti v Rožno dolino. Mar so vsi člani zadruge res komunisti ki so nrivolili. da se njihovi deleži porabilo za nakup stare hiše. kier bo bore malo stanovanf. temuč le anifacilskl lokali. = Odprava nemških naolsov. Ko se le že vsa iavnost ztrražala in ko so bil' že vsi časonisi nolni notic, so se začeli hjtditi tozadevni faktorii in odstranjevati s polževo hitrostjo iav-ne znake našeca hlapčevstva. Kliub temu so se oa ohranili še nekateri taki znaki. Tako n. Dr. nad vrati tiem?Kp pimnazile napis »Gasthof zur Sternvvarte«. O zavodu samem znotrai pa snloh ni Govoriti. Ko prebiraš nanise kakor »Sitzunessaal. Chemisches Laboratorium. IV. Klas-se. Director itd.«, ne veruieš. da sl v SHS vimnaziii. kakor ti pove ponižen listič v I. nadstropju. Nadalie razprostira ošabno svoia krila av-strliskj orel na podružnici Kreditne-Ga zavoda v Prešernovi ulici. Z različnih lavnih ooslonii so se. sicer odstranile črke. kliub temu so pa napisi še vedno čitljivi (Philharmoni-sche Geselschaft — sedanli konservatorji. Rudolfnum. K. k. Stats-Oberrealschule itd.). Ali so se odstranile Črke. samo radi teva da se iznolni dobesedno ukaz. ali radi te-va. da nostane napis nečitiiiv in da se zakrile znak naševa suženjstva? = Al: nimanin domačih slikarjev ln domačih motivov? V izložbi Bam-bervove knjigarne sta razstavljeni dve slfKariii ki oredstavliata neko Graško ulico. Ali se slikar snloh more šteti med umetnike, o tem «?ai sodilo veščaki. da oa le nristen German kaže nievovo ime: Mar- tschisch. Za naše slikarie le vsekakor poniževalno, da ima tak rene-eatslcf —čič ored niimi v Ljubtlani prednost. Pollcliskl os!, ki se Hm le svo- ieča«no nela tnbkjt slava se menda le niso dphro obnesli ker danes Jih ni videti več v službi Dobro bi bilo Izuriti nse da bi izvohali tu'e in domače verižnike io ki bi znali izslediti skrite zalove ~ Mestna zastavlisliTca se zopet otvorl Na nredlov občinskeva svetnika Bončaria le občinski svet v svofi seii sklenil da se mestna za-Sfavliafnica začasno zonef otvorl — Ir maglstratne službe. Mestnemu arhivarju Otonu Zupančiču se )e ob karenci službenih prejemkov dovolil dopust do konca leta 1921 odnosno do časa, ko bo definitivno Imenovan.ga dramaturga Na rodnega gledališča. Pisarniškemu oficijalu Ivanu Tavčarju se Je dovolil Izstop Iz mestne službe, ker je bil Imenovan za arhivarja prt agrarni direkciji. — Poštnoprometne zadev«. Iz ljubljanskih trgovskih krogov nam pišejo: Ker Je začela v zadnjem času poslovati potujoča pošta (ambulanca) med Ljubljano in Mariborom. odh raioča iz Ljubljane malo pred 12. uro, bi bilo vsekako umestno, da bi se pobirala pisma Iz nabiralnikov tudi v do poldanskih urah. — Državno pravdništvo Je ustavilo proti gospodu Karolu Smuču kazensko po-stopanle. ker se Je izkazalo, da te bil po polnoma nedolžen ln Je bila zadevna ovadba brez vsake objektivne podlage. — Novo vino Je zmešalo dva sicer trezna in resna možakarja S. A. in S. R., oba spoštovana rokodelca, da sta v noči 8. t m. razgra'ala in se premetavala po Mestnem trgu. Plačala sta dvojno trošarino na vino: prvič v gostilni, drugič pri policiji — Ne bodite preveč zaupni! K Apoloniji Velkavrh le prišla dne 6. t. m. neka neznana ženska, češ da Jo pošilja Velkavr-hova hči Marija po obleko, ter Je Izvabila od nje svileno krilo in vrhnjo Jopo v vrednosti 2000 K. — Na veselici v »Unionu« okraden ie bH dne 8. t. m. kleparski mojster Fr. Oor-SIč. Brezposelni Fr. Semič, dotna lz Idrije, mu je namreč Izmaknil fz žepa listnico s 15.000 K. Daši Je okradenec takoj tata zgrabil, že ni bilo več listnice pri njem, ker Jo je gotovo predal tajnemu pomagaču, Ker je Semič izgnan iz Ljubljane, mr.ral se bo tudi zato zagovarjati pred sodiščem. — Prenočišče v hlevu. Marija Lenarčič Je nepoboljšljiva. Bila je že neštetokrat kaznovana, Izgnana za 3 let iz Ljubljane ln pod policijsko nadzorstvo stavljena. Dne 25. m. m. It pobegnila is zaporov deželnega sodišča, ponoči 8. t, tn. pa Jo Je zasačBa policija v hlevu pri »Balkanu«. ~ Star vlačugar. Bivši brivec Perko Je bil že lBkrat kaznovan zaradi beračeaia ln vlačuganja. Dne 9. L m. so ga znova zasačili pri beračenju na Poljanski cesti ter ga zaprli. — 13 parov čevliev je bilo ukradeno v noči 22. m. m. povodom vloma v skladišče trgovca Al. Polanjko na Mestnem trgu. CevUl so bili vredni 6000 K. — Dražba konj. Dne 13. t. m. to Je v soboto se vrši popoldne ob 3. ... na Zelenem hribu poleg dolenjskega kolo-dvora dražba zaplenienih konj. Konji se bodo oddali proti takojšnjemu plačilu na licu mosta. Maribor. Nar. Gledališče uprizori danes, r četrte'« zvečer StrindberGovo dramo »Smrtni oles« (I. del), iutri zvečer na istPGa avtoria dramo »Vampir« (Smrtne?a plesa II del). V soboto se ponovi opereta »Ples v ooeri«.; Ker smo vsled nemških sleparil fzpubrH Koroško. izkazujemo Nem. Avstriji svoio zahvalo za eoltofile s tem. da smo zonet nričeli redno izvažati naša Živila na lačni sever. — Usoda nam bo pač morala naložiti še huiše izkušnle. da se bomo izpa-nietnvali- Zt Koroško le manifestirala LjhiMiana. a Maribor ki bi moral nrečniačiti ker ie iz nieva izšla iniciativo še sol. Je nač tudi to v znameniti naših razmeri Proslull nadooročnlk nrl 17. on. Primnschitz ki bil nod Avstrbo znan kot strasten nemčur in sovražnik Slovencev, dela te dni v Mariboru Iznit za meščanske šole Dobro ht bilo tena notnrico popraviti v nekoliko lasneišn luč. da pa bo lav-nost snozjiala. Martinov večer se vrši v soboto v prostorih nreišnieGa Kazina. Cisti dobiček ie namenien za dilake posebno za koroške diiake-beGunce. Za bančne prostore se adantlrato nros*ori bivše kavarne »Teeetboff« (ra Centralno banko) ter nrostorf PIrchanove treovine v Gosposvetski ulici (za podružnico SoHtske zadružne banke). Denarnico s 50 K in listinam! ie IzGubil na noti od Olavneva do VodnikoveGa trea Ciril RazborŠek. Na našo netico o zasegi KoV.oschino vegga stanovanja nam sporoča njegov ta-stopnIN g. dr. Treo, da le Kokuschinegg »vole stanovanje že lansko leto skrajno omejil, tako da ima danes za rodbino I« 4 sobe, dočim uporablja 3 sobe za pisarno svoje veletrgovine in za stanovanje enega uradnika. To stanovanje s pisarno vred mu Je stanovanjska komisija zasegla ter od-kazala zdravniku — dermatologu z ženo brez otrok, Kokoschineffgu pa odkazala stanovanje v isti hiši. kjer .c danes slovenski častnik t rodhino. Vsled tega le prosil Kokoschlnegg pri deželni vladi n revizijo postopanja. Odločitev še ul padla. Cele. O koncertih v Ceiju. Že polno raznih umetniških koncertov se je zadnje čase vršilo v Celju. Toda skoro pri nobenem obisk ni bil povoljen. Tako smo imeli v soboto koncert Jaroslava Kocijana v Narod nem domu in v nedeljo koncert komornega kvarteta »Zika« v dvorani »Uniona«. Prvi Je bil obiskan srednje, pri drugem pa le bila dvorana skoro prazna. Ni torej čuda, če nam potem ob takih prilik... celj- ski nemški listič v obraz, da nimamo smisla za umetnost. Parno kopališče v Celju Je pred štirimi tedni zaprl lastnik g. Tratnik, Češ da se ne mara več s tem ukvarjati. Tako je Celje sedaj brez te v3žne higijenične naprave. Naj bi to zadevo vzel v roke kak podjeten zasebnik ali pa mestni magistrat Cene sladkorju v kockali so padle v Colju od 80 na 72 kron. Dobi se slad-kor a nri trgovcih dovolj, t .ti si. J- kor stane 64 kron kg. — Petn i se proda. Ja po 26 kron liter. — Cene pšenični moki pa so se zadnje dni dvignile že skoro na 18 kron. Celjsko olepševalno društvo priredi 13. t. m. v veliki dvorani hotela Union in y stranskih prostorih veliko ljudsko veselico v prid društvenim napravam. Na sporedu so kupieti, šaljiva enodejanka, orkestralne točke, šaljiva pošta, konkurenca lepotic ln ples. Kdor se hoče res dobro zabavati, naj ne zamudi veselice! Šolski koncert priredi »Glasbena Matica« v Celju 17. t. m. ob 17. v veliki, dvorani Narodnega doma. Prememba v trgovini. G. Drago Sirec Je prevzel mamilakturno trgovino g. Fabiana v Cankarjevi ulici. »Ruski krožek« se Je v torek 9. t. m. ustanovil v Celju. Sneg Je pobelil zadnje dal vse bližnje In daljnje hribe v celjski okolici. NAŠA DRUŠTVA: Od prevrata sem so poročila o delovanju naših društev nekam redka. Mislim pred vsem na naša obrambna ln naša književna društva. (»Jugoslovanska Matica«, »Ciril • Metodova družba«, »Oosposvetski zvon«, »Slovenska Matica«, »Mohorjeva družba«). Želeti M bilo, da bi se v časopisih od časa do časa priobčevala kratka obvestila. — Kakšne vrste članstva so (ustanovnfki, redni, podporni člani itd.), koliko znaša članarina, kje sc lavi pristop, In kam se pošlje C ' ina. Piscu teh vrstic se je n. pr. pred enim mesecem dogodilo, da se mu Je pismo, naslovljeno na »Gosposvetski Zvon«, vrnlto s propombo, komu (kateri osebi) se na) dostavi?! Prepričan sem da bi marsikdo rad pristopil k enemu ali drugemu obrambnemu ali književnemu društvu, ako bi vedel, kam se naj obrne. Poročila o občnih zborih pa.se kaj lahko prezro, ako človek časopisa ne prečita vsak dan od kraja do konca. V »Gosposvetskem Zvonu« |c videti, da ie nastopila večja agilnost, kar je hvalevredno. O »Slovenski Matici« smo po dolgem času zopet nekaj čitall o »Mohorjevi družbi« n. pr. pa Je vse tiho AH so resnični glasovi, da bo prenehala?! Mislimo, da bt bilo to pač velika škoda. Saj vemo vsi, da so danes tiskarski stroški veliko višji, tore) ne bi član! ugovarjali, ako bi se članarina primerno povišala. Zakaj sc nič ne zgodi? To Je obča narodna zadeva, tn Javnost Ima pravico zahtevati pojasnila, kje se nahaja družbina tiskarna in k'* drugo družbino premoženje! Kaj se namerava za naprej? Naj se skliče občni zbort Umestno bi bilo sploh, da se družbina pravila revidirajo. Odbor »Mohorjeve družbe« na plani — Zdenko. Sokolstvo. Društveni kroji Starešinstvo Jugoslo- j venskega Sokolskega Saveza je na s v oh • seji dne 8. novembra t. I. po naruw.u glav- j ne skupščine v Mariboru sklepalo glede telovadne obleke In kroja članov, članic ln naraščaja. Natančni predpisi o vseb oblekah so bili Izročeni br Branko Palčiču v Zagrebu, Gunduličeva utica, ki le založnik vsob sokolskih potrebščin sa Jugoslavijo. Društva ln člani, ki sl hočejo nabaviti nove obleke in kroje naj se obrnejo na zgoraj Imenovanega brata. — Natančen opis obleke In kroja bo objavljen v prihodnji številki Sokolskega Glasnika. G edališče in glasba. Repertoar ljubljanskega gledališča: Drama: Poned, 8. (zaprto). Torek. 9. »Py-gmalion« (A). Sreda, 10. (Zaprto). Četrtek. 11. »Zlata Jesen« (izv.). Petek, 12. »Pod-bevškov recltacijskl večer« (Izv.). Sobota, 13. »Pigaro se ženi« (D). Nedelja, 14. »Pl garo se ženi« (izv.). Poned., 15. (zaprto) — Opera: Poned., 8. (zaprto). Torek, 9. »Hotfmannove pripovedke« (C). Sreda, 10. »Rigoletto« (B). Četrtek, II. -Lv,0 ponuja d. d. Triglav tovarna hranil v Sinatri pri Kamniku. Istotam se kupi tozadevna surovine. Kupi se: KUPIM železno oziroma emajlirano peč t cevmi, Osvald Dobelc, Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 9 2246, MEBLOVANO MESEČNO SOBO Iščeta dva koroška begunca - visokošolca. Plača po dogovoru. Ponudbe prosim pod številko 2251 na upravo lista. 2251 MEBLOVANO SOBO, ev. prazno po možnosti s souporabo kuhi-nje išče mlad zakonski par brez otrok. Plača se dobro, po želji nekaj mesecev na-prej. Naslov Arsenid hotel »Union«. 2145: V NAJEM DAM TAKOJ hišo z njivami ta gozdom, sirupa) 4 orala, blizu trga Konjice. Najemnina po dogovoru, Marija Blerbaher, Beztaa 62, poštno 'ež*. če Konilce. 2141 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje Hugon HiOšer. lotograL Ljubljana. Valvazorjev tre 7. nasproti Kri: Odzovoinl Brodnik Aston Pesek/ Bnojavi; ,C«mta^ g Oblast, imts. iufomaM mod m Drago Beseliak S® Ijublji’ii.1. Cankarjevo nabr. B. > dobavlja vse kreditne' in privatne informacije v tu-in inozemstva. V a bone-mentn ter posamezno ce- || ne zmerne. H Obrtno hranilno in poso-■ Hlno društvo v Kranju priporoča Izdelke svojega < čevljarskega, j mizarskega, ar tapetniškega, odseka. ZZ strugal sk ega, i kitarskega Oslih km odbitka, — lzvenljuh< Janški vlagatelji dobo polisa pololska. Inkaso faktur In trgovske informa cije. Izdaja Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Ttiovtki Krediti pod uiogeiiBOjiiii posilL Zatod i? Bep&mdDO pod drMi Uim\m. ;oe2o; Stran 4. *JWOST.AVWA“ dne 11. novembra 1920. M. Zčvscot Kraliev vitez. Zgodovinski roman (DaiJeJ ždafcl na ie završalo med Hud-sivom. nainrei Dosamezni vzkliki, nato zmagoslaven, donebesen vrišč: »Princ! — Tn ie Drine! — Živel Drine! — Živel Condč!« »V I ouvre!« >e zariui Capestang z gromovitim glasom. »V l.onvre! V Louvrel« Živel tfrinc! Condfi!« In vsa množica se le snustila V korak za Canestamroiri. ki ie iadrno stona! nanrei sktaniaie se K orlneu fn mrmrale mn na ubo: »Visokost ako hočete, onstiva ta svofo kožo! Oba pogineva, toda vi pivi! Uboeaite. visokost, ali pa vas ustrelim kakor nsa. Kričite: v Lou-vre. nrfiatelfi!« »PriiateMi!« le zavpil Condč. »PriiateH!. v Loirvre!« »V Louvre! V Louvref« ie oo- navlialo robnenle uoorne trtnne. Condž, ietnik Capestangov. je vodil na n levovo novefle nuntarle v Louvre! Oivli krik le prhutal nad tein človeškim mortem kakor Dtiea z besnimi krili. Plat zvonov se le razleval vseširom in klical na oo-koli. Condč ie stopal, kakor bi ga nehali na morišče. Canestanea oa le nesla oiianost niezove blazne, nezaslišane .neverjetne usodo... »Arkebuze na strel!« to. zdalcf zagrmelo novelfe. Množica se ie ustavila in zvalo-vala nazal: dosnefa le bila do velikih louvrskih vrat. Mostič Dred temi vrati ie bil souščen onkrai iarka na sta stali v bolnem redu dve stot-ttiif garde z namerienlmi arkebuza-mji PnveMeval le sam start maršal Ornano z mdcem v roki. DiiDravlien na smrt. i Beseda »izdalstvo« le ušla neko-j mu h ust in zletela med trumo. Llu* j die so se čudili, videč L o* vre v tako dobrem obrambnem staniu. Con- 271. žtev. dčia Da saineKa, dasi ie oKčai priti z volaštvom. Kf.fi ie bila z dal napovedana stotniia ki ttai bi vdrla v kralievski vrad'-! Že ie Ornalno vzdignil meč. da bi ukazal sireliatl ko te zagleda! •Ttd sebn! dva nlem»ča držala sta se d.Ki pazduho k/iicr rrha»eln> »S neti vidva!« ie kriknil ntar- žal. Toda vitez le stooil korak naorpi In zaklical z zvonkun glas m: »Canestang!...« »Parola!« ie zamrmral Ornano. »Spustite ti1!! .-< Ludvik XIII. le bil sam s teies-ftlm zdravnikom. Učeni mož te žlobudra! nenrestano. da bi Drikrfl svoi strah in nemir. »Kie ie mola mati?« ea te nreki-Itil krnit. »Nie kralievsko veličanstvo te v diužM svoiih dam. Sto arkebuztr-lev sl raži niene sobane. Kakor sem rekel, sire: dim omentene nikoatl-ne* bi nemara oreenal slabo voljo, ki tlači vaše veličanstvo...«« »hi Luvnes?« le vprašal Ludvik Aill. s tesnobnim glasom. »Gotovo ie doma. veličanstvo. Sicer oa. če izvolite ralši. da varn ouščan?...« Mladi krall za ie ošinil z besnim pogledom. »Poberite se k vragu.« te vikali narii. »vi s svnio nikotiano in svo-lim onščaniem! Ako moram res umreti nocot. datte mi vsai umreti v minil* 7dravnik se le globoko poklonil m za.den.ski umeknil v predsobo, kter le stalo petdeset arkebuzirtev rrod novePstvopi gardneva kanitana Vftrvta. da bi zapečatili Avoio zvestobo do kralia s krvio in žfvlie-n:em. »Kralt se nd vidi hudo bolan.« le rekel zdravnik Vitrvju. »Se puščati si več ne da,« »PriiateH.« ie odgovoril Vitrb. * tako so tmenovol) tobak, ki so baš tedai začeniali Dušiti na I j Pa _ ... Francoskem. Fo ugodni ceni se proda! i decimalna tehtnica, 2 visoke peči za 5obe, 1 kitare, I vagon ra/Jižnfh zabojev, 1 otročji voziček, 1 pelerina, 1 ročno saiil, 1 sobna vrata in razna obetala pripravna za goslHno. Vprača in izve so v upravi .Jugoslavije*. »preden mine ura. bomo vsi boliti« m Puščali nam bodo vse do zaduio kanlie!« Rohneča nevihta ie šla oroko Louvra. Večerilo se ?e. Širne sobano le nolnil mrak In v tem mraku so vse ,r’sa*e nerazločne postave sl raž. te so slonele tiho na svoiih arkebuzah ter čakale mmncnfa za ooslednli boi »Sam!« ie zamrmral Ludvik XIII.. smistivši se v naslanjač. »Sam in zapuščen!«... Z obema rokama se fe prfie! za bedo plavo. da rte bi več slišal zvonov kf so oznaniaH konec napoveva kraltevania. Gol meč ie slona! nb stolu zraven meva. in na rnramnrni mizici ie le^o dvofe »Lštol: mladi krali sp Ip ml nrlnravil na obrambo in /dal ie čakal sovražnikov ter misliL naslaniaie plavo v dlani: (Dalj« prllt) PošSfite naročnino! JURJEVO terpeatluovo čistilo za čevlje Sto.ar in uivellr lUitiJ tllis, Motam rini. priporoča svojo veliko zalogo Jo-velov, zlatnino in srebrnine. Vss popravila in nova dela se Iz-vrfiujcjo v lastni delavnici točno tn solidno. 2«hieva/te »Jugoslavijo* v vseh gcsHluak, kavarnah ih brivnicahl Pridobivajte naročnikovi £1* m*. «g> ms i i)Q8lJ{ila i0 velikn poSiljcIov raznih gum- m tLji JL gg £ hov, igel, modnih stvari, vezenin, finih ji1,®’ r*n^‘e za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih petrebsem in orodja itd. — Za obilen obisk so priporoča tvrdka JOS. PE1ELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. IVefnIftJe cene na drobne In na debele) razpodiga glavna zalega M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra eacta d. Telefon 589. ■KsHB DANICA kroma obutev M. svetli in otiranja m. Preliva|a t jllfli’ imiita Milt Milin I i Elegantni fn trpežni Čevlji. AoCno delo la lastne delavnice Dragotin Rog*ii, Maribor Teter. 157. Krekova ulica 3. Tete*. 157. (■Nil ČevMl is Čevlji Iz Čevlji )z boks osoja.....................K B60-— do 650 — cbeuresitt usnja ... K 580-— teletne in pittling nsnja K 470*— do 530*— P«l večjem naročilu popust po dogovoru. | BNBKaHt ■■■» ra« aa P £B a*" BS* "*" *** * Bz c s*£ £ 19 I trn dolinski vila. 1 s DRI A Y j ^ wlm | Pariš-Ljubljana, j je naibollii. PfBafiaaBaeaBBEBBSKaaaail(£BeaaBccaaa6i9Ba«ca»B«|^ Daaamn —■ rti bb e —~ **t. B Zimska suknja s ko-rQZQl llO ZkniOfi Žuhovo podlago (Pelz) anamke ainerikanske .Eiektra* v jako dobrern stanju se poceni proda. — Ogleda se v trgovini Kasslg, Židovska ulica 17. navijanje in previjanje strokovno v lastni specialni tvomici. Naš voditelj delavni e se odpravlja v Jugo-slavijo in bi na željo si tam lahko ogledal in napravil proračune. Dopisi direktno na našega vodjo delavnic ALFONZA TOBLAK, sedaj v Celju, Sefe-berg 11, vila Waldfrieden ali br.ojavno naravnost na nas. Dobavljamo točno a skladišča Graz. Motorji za isto smerni in vrtilni tok, dinami vsako napetosti, vsake moči. — Ves električni instalacijski materijal. Elektro-Motoren-Gesellschaft m, b. H. Graz, Sackstrasse 22/1. belm Kriegsschlossbergsteig Telephon Nr. 497. — Brzojavi: JSlektroamnlnj, Graz*. Kdor hoče imeti res a pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj se obrne edino le na tvrdko Tone Malgaj, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. nwi © iasopiso, knjfge, brošuro, cenike, le ake. lepake, vabita, vsperede, račune kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslov nlce itd. nilisne bitro, lično In ceno Zvezna tiskarna sa v Ljubljeni, Stari trg 19* ^ Natoiila cpiejcira tv41 ijsitviililie ceslEvlit1® v Ljubljani, t arijin ti g 8 (cr njene pedi vinlce v Mariboru, Clcvn* trg; v Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova cesta. E58g31SSg51 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravilo vseh strojev Šušteršič & drug. Kleparstvo Teodor Korn, ki ovski in V.lepcrslti mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Tclei. 366). Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja In poplavlja Frcne Bur, Cankarjevo nabr. 5. Špedicija Uher J. & A. Selenbergova ul. 4. Telefon fit. 117, Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. ao. Specialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, VVoliova ulica 3. s klobuki Ivan Soklič, Stari trg 8t. 4. a papirjem Uranus, Mestni trg xx. Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16. s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. Trgovina a špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8. a Špecerijskim in koionijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. s ieleanino Erjavec & Turk »pri zlati lopati« Valvazorjev trg 7. m Ipeeerljo, Železnino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31. šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan jaz & sin, Dunajska c 15. 1 železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik. Stari trg 19. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Fotografski atelje m povečevalni zavod Frane Kunc, Wolfova ulica 6. Tiska »UCiteijska tiskarna« v Ljubljani.