Preiskave na polji slovanske archaiologije, O gromski sekiri imenovani: „Taran balta-sekira." Spisal Davorin Terstenjak. Kadar germi, rečejo slovenske matere svojim otrokom: „Bežite pod hram, otroci, da Ta ran balta-sekira na vas ne padne." Kadar je Prekmurec jezen, rad zakolne: „Da bi te zadela Taran balta-sekira!*' Kdor „Taran balto-sekiro" pod streho ima, tega. hram je obvarovan strelje. Kadar se je v vas živinska kuga natepla, je treba samo „Taran bal to-sekirou v vratni stožer zapičiti, in kuga bode pobegnila iz vasi. S „Taran balto-sekiro" lahko v boji vsako glavo na pervi mah posekaš. S ??Taran bal to-sekir oa si lehko dežja sprosiš, ako jo trikrat prek visokega doba veržeš. Ljudi, kteri v bajo (copernijo) verujejo, na veliki četertek po njivah iščejo „Taran balte-sekire.u Pravijo, da, kadar germi, pade s černih oblakov na zemljo, in zleti tako globoko v zemljo, da bi človek imel 7 let kopati, preden bi do nje prišel. Al čez sedem let sama pride na^ svetlo iz globoke zemlje, in srečen, kdor jo najde! Cerne šole dijak jo je nekdaj našel in svoji materi dosti dojeva pripravil. Krave so močno vimjale, in vsaka je dala vsaki večer vedro mleka. Al enkrat je odjahal na pozoji (zmaji, lintvernu) v oblake, in vkradla mu je „bela žena" sekiro. Od one dobe ni bilo več sreče pri hiši. Toliko sem zvedel o moči „Taran balte-seki re.u Kaj bi utegnila ta „sekira" biti? Arjanski (indoevropski, indogermanski) narodi so častili Boga groma in bliska. In d i so ga imenovali Pard-ž arij as. To ime se ujema s slovensko-litevskim: Per-kun-om — Perkunas-om: imenom za božanstvo groma in bliska. Pardžanjas pomenjuje po Pottu: „Der ringsum Erzeugende", *) ker tudi grom in blisk pospešujeta rodovitnost zemlje. Al bog groma in bliska ima še druge imena, ktere so nastale večidel ali po b les ku i u s vi tu bliska, ali pa po glasu in ropotu groma. Tako se je pri starih Slovanih tudi bog groma ia bliska velel Perun po učenem J. Grimrnu od perem~ ferio. Nemci so ga imenovali T h o r, in to priime J. Gnmin stavlja k imenu Taran i s, kakor se v Vedah In dr a, indiški Jupiter veli, in h keltskemu Taran, Taran uk, tako so Kelti imenovali boga groma in bliska. *J Obširniše o tem se more brati v mojem spisa: „Ueber den Gott Jarmogius" v Mittheilungen des historischcn Verein* ffir Krain. Pib. 2 J. Grimm si prizadeva dokazati, da so se po prelazi glasnika p v k, kteri prelaz se res v arjanskih jezikih nahaja, in glasnika k v t, kakoršno zmeno tudi najdemo v indogermanskih jezikih,*) nastale oblike Taran, Thor, Perun, Kuruii *) in geršk Ksgavvog, der Donnerkeil. Vse to je res, al arjanski jezici imajo še drugo prav prikladno koreniko za razlago poznamo vanj Taran i s, Taran, Taranuk, Thor; in ta je tarzzztarem, schlagen, brechen, poltem, in Taran toraj pomenjuje to, kar Perun, feriens, tundens, iciens, der treffeude, schla-gende, polternde, schallende. Da so boga groma in bliska stari Slovani tudi pod imenom Taran častili, poterjuje napis na rhetranskem božanstvu: Taran, dalje lastne imena oseb in krajev Taran, Teran, Taran ovo itd. (glej časopis Krok, II, 379). Zloželevnica slovenska: „Da bi te zadela Taran balta-sekira" se torej ujema s slovaškimi: „Paromisko po njem! Paromova gula, strela, skala te zabila! Parom te trestal!" itd. Pa kaj ima sekira v rokah boga groma in bliska opraviti ? Znano je, da bog groma in bliska ima kamen, kroglo, tako indiški lndra svoj a cm an — akmen, po prestavi: kamen (glej Rigveda I, 18, 1, 9.) litevski Perkunas svoj aszmu, nordiški Thor svoj ha mar in gerški Zeus svoj akmon (Hesiod Theog. 722). — Al kako pride sekira v njegove roke? Ne samo špičasti kamen acman, aszmu, akan, vokan2) „die spitzige Felsen-zackeu je služil bogu bliska in groma v mitologii indo-germanskih narodov za poznamek bliska in groma, temoč tudi kij in kladvo „Keule und Ha mer." To kladvo se je velelo pri Skandinaviji mjolnir, od korenike m al, con-tundere, conterere, in po J. Grimmu odgovarja besedi mjolnir slov. mlnja, blisk, serbsk. munja, staročeski: m'ln% „quod conditur, quando cadit de coeio", toraj: Don-nerstein, Donnerhammer, Donnerkeil, (Mater Verbor s. v) primeri slovenski malj, Haramer, malin, me lin, Muhle, prav za prav: conterens, contundens instrumentum, das Zermalmende, Zerbrechende, Zerschlagcnde. Razun špicastega kamna, kamnenega kija in kam-nenega malj a, kladva najdemo blisk in grom v basen-stvu arjanskih narodov simbolovana pod podobo sekire ali balte: Iudiški lndra = Jupiter, Zeus, Thor, Thunnar, Perkun, Perun, Taran tolče oblačne velikane in stramore z orodjem drughan=drog, tudivadžra rein knottiger Stock." Tej besedi odgovarja po zvočnih ali glasniških postavah slov. bakla, baklača, ein knottiger Stock. Pa tudi sekiro mu pripisujejo. V Samavedi 3) stoji po Benfevevi prestavi: „Der sonder allen Schluss sein Beil, bevor er *) Benfey v svojem „Griech. Wurzcllex.a Pott v svojih „Etym. Forsch.1* Bopp v 6voji „Vergl. Grarom.", in drugi učeni jezikoslovci so več takošnih besed na svitlo spravili, kjer se k zmenjuje s p} primeri vediško: acu, konj, nemšk. ehu, kelt. ehu, italski epus, zato ep on a, konjska boginja, gerški avccfiog ~ xva[igy češki: kap rad, kfepelka, slov. praprot, prepelka, kroz in proz, pfez, polsk. ki en, slov. pen truncus, slovašk. klzki slov. sklizki in plzki, lat. jecur in slov. jetra, slov. cip o te in cik ote, die Schien-beine, zato horvatski cipelarzz: črevljar. V kranjskem narečji se najde tudi zmena glasnikov b in g. Večidel čuješ iga za iba, die Palmweide, primeri fiovg, bos, in sansk. g6, gaus, sansk. dživ in giv in gerško fiiog itd. Kakor se zmenjujeta glasnika t in &, tako tudi d in g primeri dlbok in gib o k, dletva in gletva, dnarje in gnarje, dnešnji in gnešnji. Pis. !) Beri izverstni spis J. Grimmov: „Ueber die Namen des Donnersu. Berlin 1857, bei Dummler str. 8 itd. 2) O gromskem kamnu, gromski skali glej moj gori omenjeni spis: „Ueber den Gott Jarmog", dalje J. Grimm „Mythol." stran 164. 1174. *) Sama veda ed. Benfey I, 3, 2, 1, 3. 3 auf den Nacken (Vritras), schlagt, festmacht — der schatze-reiche — vielen Theure, und das gestumpfte wiederwezt.a Tudi nordiški Thor r) kolje s seki ro velikane, in da jo je tudi slovanski Perkun — Taran imel, pričujejo povesti o Taran balti — sekiri. „Taran bal t a — sekira" je na enem kraji bila sekira, na drugem če kan ali čekič^) (Hammer). Orodje je toraj imelo k rižev o podobo, zato kranjska pri-slovica: „Križem balti č", ktero nam je nas slavni Pozen čan priobčil. Tudi orodje nordiskega Thor a imenovano mjolnir je imelo križevo podobo.2) Sekira je toraj bila posvečeno orodje, in sadaj zapopadamo, zakaj so bile imena CEPIN, TAPVR, TAPON, ktere nahajamo na no- renskih rimsko-slovenskih kamnih, tako omiljene. (Dalje sledi.) *) Besedo čekan, čekič, der Hammer, poznamo še na Štirskem? tudi Horvati jo imajo, Rusi pa čehonj a — zabijanka. a) „Hcimskringla, Hakonar Godasaga" XVIII. 10 Preiskave na polji slovanske archaiologije. O gromski sekiri imenovani: „Taran balta-sekira." Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje). Ker so podobe sekir različne, tedaj tudi poznamovauja, primeri štirskoslov. bradčka =r starobulg. bradV, serb. bradva, Zimmeraxt. Balta-sekira pa je bila ascia ro-strata, Hammerbeil. Vuk še tudi pozna v serbščini poznamovanje bal ta — sekira, kakor se v njegovem „Rječniku" najde. Al on je pristavil pri besedi bal ta zvezdico, in piše, da se redko govori. Brez dvombe je mislil, da je izposojena iz madjar-skega jezika, v kterem balta tudi pomenjuje sekiro. Al Madjari so, kakor mnogo drugih besed, tudi to prejeli iz slovanskega jezika. Beseda balta je lastina indogermanskih jezikov. Pri starih Med i h so s to besedo poznamljali kopje: „Ildrov fjtrjdixm> to axovrtov." *) Pri Persijanih je nalzov poznamljalo „koccpŠipo*, Lanzt% sulico: 01 UsofTca xoavbivci netita s%ovt8gu 2) Korenika balt izrazuje pomene: scindere, caedere, secare, zato je stvarila tudi poznamovanja za kopje in sulico. Takošnih gromskih malje v in sekir se po slovenskem Š tir s k eni dosti najde. G. runski opat Ludevik Crophi pišejo v „Mittheilungen des histor. Vereins fiir Steiermark: „Der hochvvurdige Pfarrshilfpriester Herr Franz Verbnjak aus Altenmarkt bei Furstenfeld gab einige kurze Andeutungen iiber Steininstrum ente (Steinkeile, Donn erkeile), vvelehe besonders in den siidlichen Gegenden der Steiermark sich haufig vorfinden sollen. Zwei ausgezeichnet seliti ne Stiicke, das eine in der Fonu eines Beiles, das andere einem Spitzhammer ahnlicfi mit eigenem Stielloche, die der Redner bei dieser Gelegen-heit aus seiner eigenen reichen Sammlung mitgebracht hatte. iiberliess er dem Antikencabinette des Joaneums mit dem freundlichsten Versprechen, die naheren Notizen uber d Vorkommen dieser interessanten Anticaglien ehestens einzusenden." 3) Germlavico so stari narodi primerjali tudi z bu bnanj em, zato je gromski bog tudi dobil bubenj za atribut. V Ritusamhari je po Boppovi prestavi od indiskega Zeusa-Jova Indra-ta pisano: „Der Wolken lauthallender Schritt naht den Frommen ersehnt, wie ein Konig, der den Regen als feurigen Ele-phanten, den Blitz als Banner, den Donner als Trommel fiihrt." 4) Ze v dosti starejših Vedah se grom z bobnjem primerja, rM in tudi pri Germanih seje grom velel: Die r o t h e Trom m e 1. 6) Letuvinki (Letti) imenujejo grom: debes bungo-t a i s, *") der Himmelstrommler, nebes bunkotar. 7> Tudi slovenski otroci pravijo, kadar germi: Teren bunka. Sadaj spet zapopadamo: zakaj na sekovskem kamnu nahajamo osebne imena: DVBNA in BVBNA. **.) Dub je bilo sveto drevo Perkunovo in bubenj njegovo orodje. l) Pollux I. 138. ') Henophon, Hellen. III. 4, 14. 3) „fltittheil. des hislorischen Vereins fur Steiermarku 8. Heft str. 49. 4) Ard-žunas Riickkehr Vr, 23. 5) Rigveda VI. 5. 2, 9. 6) „Zeitschr. fiir deutsche Myth.u III. 12«, 128. 7J Sehwenk Mvthol. dev Slaw. str. 71. *) V letuvinšćini nahajamo čadovitno prikazen, da se glasnik n zmenjuje z glasnikom rf, toraj debes = nebes san sk. nabas. Tudi slovenščina ima to prikazen v čisla devet zz: devanti zzz sansk. navan zend. navan, goth. niun. lat. novem. **) Rodbine Bubna živijo na Ceskem in Štirskem. Primeri zavoljo oblike: Verbna, Kertna, H oš na slov. osebne imena, sansk. Sušna, der Trokner. 11 Saj še slovenski otroci pravijo, kadar germi: „Nebeški atej bobnajo, bubnajo." Pri besedi Dubna bi mi utegnili Keltomani reči, da je beseda keltiška, iz dubn, profun-dus, goth. diup, starovisokonemšk tiof. cymriški: dwfn. Saj jo tudi v slovenščini imamo dlbok po izgovoru: dubok, dublina, dupina, dupla. Po izmeni glasnika d z glasnikom g gub s ti ss dubsti, tiefmachen, aushohlen, dubljost, Tiefe itd. Iz tega članka se sopet lahko prepričamo, kako važna je vsaka prislovica in vsaka neznana beseda, pa tudi kako neumno ravnamo, ako vse naše starine damo za ptuje veljati. Kdo more terditi, da so stari Slovenci pred po-kristjanjenjem bili brez svetih vež, brez božanskih podobščin, brez hišnega orodja, brez denarjev, brez bojnega orožja? Ali je čisto vse te reči megla popila, ker nekteri naših starinarjev samo keltiške in rimske ostanke nahajajo? Ako niste mojih misli, da so že za Rimljana v Panonii in Noriku betve slovenskega naroda stanovale, pa preso-jujte starine od 6.—8. stoletja po Krist, v kterem nam pisatelji izročujejo točne vesti o Slovencih. Ali niso Slovenci skoz 200 let, v kterih so še bili pagani, klanjali se bogovom, ali niso pestovali umetnosti mini, se niso branili proti sovražnikom, niso orali, plužili, sekali, zidali? No! sadaj je vsaka podkova, vsak meč, vsak denar, vsak grob ali rimsk ali keltišk!! Pojte rakom žvižgat s takšnimi „logischen Consequenzen! " *) Kdor je ostroumno preiskaval kulturno zgodovino starih indoevropejskih narodov, taje prepričan, da so ti narodi že pred svojim ločenjem prestopili mejo barbarstva, in že iz Azije prinesli vero, ktere temelji so si ednaki. Sorodnih poznamovanj za rude (kovine, me-talle) niso, kakor ostroumni Jak. Grimm (Gesch. der deut-schen Sprache stran 8) prav opazuje, kodar kje prijeli po občenji, temoč to so znamenja, da so obče blago, in da so poznali vsi že v pervi svoji domovini srebro, železo, zlato, bron itd. Zato proti nekterim našim starinoslovcom učeni prof. dr. Weinhold*) prav opazuje: „Die Bron ze ist in einer bestimmten Culturperiode das herrschende Metali gewesen ohneRiicksicht auf Volkergranzen, und durch sie allein lasst sich kein Grabfund einem bestimmten Volke zuweisen.a Widukind 2) očitno terdi, da so severni Slovani molike delali iz brona (Erz) in zlata, da so rabili v boji sulico, meče, sekire, topore ??securis bellica", metavke (Wurfspiesse), lok, strelo3) itd., in vendar mora biti vsak star črep iz zemlje izkopan keltišk**) ali rimsk! — Iz ust naroda sem čul besedo metavka, Wurfspiess, od metati, werfen. Mertve so sožigali in še dan današnji opominjajo kraji: „žarovišče, na žarovišču" na staro navado. Pepel iz sožganega trupla so polagali v ročke, in jih pod mogilami postavljali, zato še sadaj toliko mogil, ktere stari letopisci imenujejo: „tumulos slavicales." Beseda mogil a, po prestavi gomila, pomenjuje na ravnost: tumulus. 4) Večidel so mertve pokopavali kraj rek, bistrih potokov in kraj ribnikov, zato najdeš mogile kraj Mure pri Lip niči, pri Radgoni v občini Humski, od hol m, hum, Hugel (ponemčeno Humersdorf), kraj nekdanjih ribnikov hočkih v vasi Razbanje = razbanje (ponemčeno Rosswein !!!) od bana, voda. *) Dr. Weinhold v „Mittheil. des hist. Vereins fiir Steierm, 8. Heft str. 142. *) Ravno ta učeni mož je v gori omenjenih bukvah popisal stari grob v Strassengelnu blizo Gradca in ga spoznal za slovenskega. r) Widukind, III, 68. 3) Sefr. 88, 122, 161, 168. **) Primeri lat. missile, od mitto keltsk. matera, Wurfspiess iz m a te rit, scopum ferire. 4) Glej Dobrow8ky „Ueber die Begrabnissorter der alten Slawen, Abhandlnng der konigl. bohmisch. Gesellschaft der Wissen- trhaften« 1786 str. 333 itd V cmurečki fari na levem pobrežji Mure so takšne mogile spet kraj bistrih potokov in jarkov1), in še vesi imajo po vodi svoje imena, kakor: Rečja ves, ponemčena v Ratschendorf, labuška ves, ponemčena v Labutendorf, od laba, labuta zz: svetla, jasna voda. Pokopavali pa so mertve najrajši kraj vode, da so se pokopači ali sožigavci hitro lahko v vodi umili, ker dotikanje mertvih jih je naredilo nečiste. Tudi zato, ker so mislili, duša more čez vodo pred sodnika mertvih. Saj se je stražar na meji med tem in unim svetom sam imenoval Lat on, Latov,7J od lata, muža, česk. lato v is k o9 kymriški: llaid, hitu m, limus, viski: lathach, lutum? limus, galski: lad, stagnum, starovisokonemšk let to, lat. lutum, litev: lietuva mokrota, močvirna, dež, staroin-diški: ledja, lutum stagnum. Ker so si kazen za pogubljene mislili v lati (Sumpf, Pfuhl), zato v leto vinskem (letiškem) jeziku beseda pekel pomenjuje muzo, ter je kaznitelj mertvih se po vsi pravici imenoval L a t o v, palustris. Beseda lata je spet obče blago indoevropskih jezikov,*) in Keltomani bodo mogli druge dokaze na svitlo spraviti, kakor samo keltiško besedo, ako hočejo panonske Latovčane pokeltiti. Rodbine Lato m so živele še 16. stoletja na Kranjskem. ]) Glej „Bericht des Dr. Krautgasser v „Mitth. dcs hist. Vereins fiir Steiermark" VIII. Heft str. 167. 2) Obširniee o božanstvu Lat ovu beri v mojem spisu: „Ueber den Gott Latovius" v „Mittheilungen des hist. Vereins fiir Krain.u Janner 1858. *) Iz themata lata, lota se ima izpeljavati tudi ime postaje: ad Lotodos ali, kakor drugi prepisi itinerarjev imajo ad La-todas, Lotodas, pri Lotodah. Stala je ta postaja v dolini pred Konjicami, tam, kjer sadaj sv. Lorenc v Stranicah. Lotoda, Latoda, po obliki kakor Jagoda, Loboda itd. pomenjuje močvirni, mužnati, mokri kraj, kar tudi je. Bližnja gora, izpod ktere dosti virov teče, se veli dobriška gora. Dobra je pri starih Slovencih pomenjevala vodo. Že učeni naš rojak gosp. fajmošter Z al o k ar so to prikazen zapazili. Korenika je sansk. dabh, ire, slovenski doba dieZeit, als das Gehende, Fliessende, primeri rtuzziartu, ertu v san-skritu Jahr, lat. ritus, slov. leto, iz korenike ar, erz: ri. V sansk.: dabh ar, dhabra, morje, ocean, keltsk: dobhar, pozneje pokvarjeno dwr, dur, dwfr, voda. Primeri na Koroškem: Doberla ves, ponemčeno Eberndorf, od staronemškega: ebar, Sumpf, Wasser, eber. Das Schamm-thier, primeri irsko: ebrach, lutosus. Pis. Preiskave na polji slovanske archaiologije. O gromski sekiri imenovani: „Taran balta-sekira," Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje). Gosp. Hicinger je temeljito dokazal, da je Praeto-rium Latovicorum tam stal, kjer je dnešnje Trebnje. Praetorium pri starih Rimljanih ni samo bil sedež prae-toris peregrini „cujus non solum fuit exercitui praesse, sed etiarn de peregrinorum caussis cognoscere." ') Praetor je bil tudi sodnik, Juris civilis custos" (Ci-cero „de legib." 3. 8.J, in Praetor iu m ne samo taborišče, temoč tudi sodišče, palača, v kterem je Praetor, kot sodnik, stanoval (glej Cicero, Verres 2, 4. 28), in na sodni jo opominja tudi ime Trebnje. Kakor drugi stari narodi, tako so tudi Slovani imeli božji sod (Gottesurtheil), in sicer sod ognja in vode „judicium ignis, judi ium aquae.a Sodba je tedaj pri starih Slovanih bila očiščenje krivice; zato se v „Libušinem soudua veli očisevna sodbena voda „s vato-čudna voda", „hei-ligreinigendes Wasser", od staročeske besede cud, Rein-heit, sansk. cudh, lustrari, purgari; v češčini srednjega veka: cudar, Bezirksrichter, čuda, Bezirksgericht, 2) prav za prav „Reinigungsort". Kar pomeni čuda, čuditi, to pomenjuje tudi trebiti, zato: trebež ur očiščen kraj; primeri „repo trebiti, zelje trebiti"; v cerkveno-slo-venščini: trjeba, res idolo immolata, ein Reinigungsopfer, očiščivni dar; zato osebno ime na kranjskem rimsko-slovenskem kamnu: VOLTREIBVS = Voltrjeb, očiš-čiven vol, vol, kteri krivico darovnika trebi. Praetorium je toraj spet prestava slovenskega imena Trebnje, kakor: „ad Pub licanos" — pri Bla-govčanih, 3) v Blagovici, „ad malumu z= Jablani ca, „ad pirum" = Hrušica itd. — Gori sem rekel, da so stari arjanski narodi si pekel v vodi — v lati*') *) Glej Cantclius „De repnblica romana44 str. 244. Cicero, Leg. 3. 3. 8. L i v. 3, 55. Cicero, Lael. 25. 2) Obširniše o sodbah starih Slovanov poglejv v knigi ^Bie altesten Denkmaler der bohmischen Spraehe" von Šafafik und Palacky str. 99. 3) Glej moj članek v „Novicahu: „Postaja ad Publicanos" stran 310. 314. leta 1855. *) Iz temata lata, latev je slovenska (po Gutsmannu) la-tavca, skleda, izvirno: Was sergefass; primeri analo-gicno češko: bečva, serbsk. bacva od beča, bača, voda, jezero, muza; Bečva, ime moravske reke, Bačva, ime nekdaj mužnategra kraja, dalje česk. banj zz: ladjica, od bana, voda; primeri ime sela: B a n j a 1 o k a rrr VVasserau, sumpfige Au na Kranjskem. Dalje cerkvenosl. panica, cisterna, sansk. panka, muza, got. fen, muza; pa tudi v cerkvenoslov. in serbsčini: panica, lanx, skleda, in pa avis p al u str is. Sem spada rusko: Latok, lotok, Kalin, Mnlde, dalje ime slovanske rečice Latorca v pomenu zzz keltiški rekam in muzam: Latera (stagnum, Plin. IX, 8, 9). L a tis, (flu-vius „Tab. Peuting.") Pervotni pomen poznamovanj zaje- — 27 ----- — v muzi mislili. To misel najdemo pri starih Indih, kakor njihove svete bukve Vede poterjujejo. V Rigvedi *) stoji, da je Indra hude duhe vergel čez 90 potokov. O muž-natem peklu pri starih Germanih sta D ie trie h2) in &imrock obširno utemeljito pisala; o enaki veri starih Slovanov sem jaz potrebne dokaze navel v svojem gori omenjenem spisu o bogu Latovu, Latonu, kterega je sam stari polski kronist Diugosz s podzemeljskim božanstvom Plutom primerjal. Slovensko-panonski Latov-čani so toraj utegnili svoje ime dobiti ali po muz na t i legi svojih prebivališč, ali pa po častji božanstva Lato v a kaznitelja mertvih, kar je celo dosledno, ako premislimo, da mestu, v kterem je bilo Trebnje — čuda, in kjer je vladal božji sod, je najpristojniše častje boga kaznitelja vsake krivice. Da spet na sekiro nazaj pridemo, moremo še vediti, daje sekira najljubše orožje starim Slovanom bila. Že gori smo culi, o „securis bellica" polabskih Slovanov. Ibn — Foszlan, Arabljan iz perve četverti 10. stoletja, piše o Rusih: Vsak ima sekiro, nož in meč pri sebi. Brez tega orožja ne boš jih nikdar vidil (glej Ibn-Foszlan, str. 5, versta 7). Znano je vsem, da tudi naši Pohorci in G o renči nikdar ne grejo brez sekire iz hiše, kakor tatranski pastirji zmiraj s seboj nosijo svojo v a laško = pastirsko sekiro, sansk. vallu, pastir, slov. Volos, Veles, Vališ bog pastirjev in črede. Tako je tudi našim planinskim pastirjem sekira vsigdar tovaršica. Preden pa sklenem ta svoj spis, kteri gotovo bode jako zaunemal kritične poznateije slovanskega starinstva, hočem še pozornost svojih čitateljev oberniti na slovenske grobne mogile. Gori omenjeni Arabljan Ibn-Foszlan (str. 21) piše o starih Rusih, da so ruski zemljaci na vsacega umerlega imenitnega Rusa, potem ko so ga bili sožgali, nasipali mogilo, v sred nje pa postavili bukovo desko, na kteri je bilo ime umerlega, kakor tudi ime ruskega kralja ure-zano. Dokaza dovelj, da so stari Rusi umetnost pisave poznali. Naš slavni Valvazor (Die Ehre des Herzogthums Krain IV, 567) omenjuje grobov (piše, da jih je čez tristo) na gori Belšici (Beuscheza), ktera meji Koroško in Kranjsko. Grobni kamni imajo napise, kterih Medicinae Doctor Johannes Baptista Petermaun žalibog! ni izpisal. Je li še se ti grobi najdejo, in je li še tudi kamni tam ležijo? Kdo je junak in skoči na Belšico? — Utegnili bi se po slovenskih planinah še kakošni ostanki staro-slo-venskih žertvenikov in božjih hramov najti; saj je Slovenec še v kerščanski dobi rad po visokih gorah cerkve postavljal. Boga groma so večidel častili po planinah na visokih gričih, zato se še tudi planine velijo po germljavici, na priliko: Germnik, ponemčeno v Griming, 7425' znana visoka gora na gornjem Stirskem blizo Idenika. 3) Ne samo nemška oblika imena te gore, temoč tudi imena bližnjih krajev, kakor Ta u p lit z = Toplice, ali pa Duplice, ker v d u p 1 i kraj leži, Gritschenberg od grič — berg, Zlem = Sle m, Slemen (ktero ime ima več zero, muzo, močvirno, je zmiraj voda. Primeri irsko: enach. eanach, palus, vediški: anna, voda, moravsk. : Hana, ime reke, AnaszzEns, ime reke. Po vodi so dobile posode svoje poznamovanja kakor hvdria iz vdan voder, vodrica izvoda, in gori imenovane besede: latavca, beeva, baeva, panica itd. Na doljnem ptujskem polji latavca ~ Milchschusscl, in skor po vsem Kranjskem lat vi ca. !) Rigveda ed. Rosen CXXI. 13. 2) Dietrich „Zeitsch. fttr deutsch. Alterth." VII, 304—328. IX, 175—186. Simrock „Handbuch tr. 103. 2) Gruter „Inscript." stran 1007 Nr. 3. 3) Glej Heffner „Das romisch. Bavern." Tab. XI. Nr. 34. 4) Glej priklade v Gruter o vem omenjenem delu Index, str. 84. 5) Glej moj spis „Ueber den Gott Latovius" v „Mittheilungen des histor. Vereins fur Krain." Janner 1858. **) Stavitelj spomenika bogu Latovu posvečenega se je velel K. L. CRESEMVS zz: K r c sen od kree, Sonnenwende, Son-nenfeuer, primeri imena: Kresnik na Kranjskem in Štiiskent, K res o nj a v krabonoški vesi fare sv. Jurja na Sčavnici. V napisu stoji: LATOBIO namesto LATOVIO, al Nemec Gluck inftie bei Casar vorkommenden keltisehen Namen" stran 114) sam pravi, da je b za v po pisačih spremenjen glasnik, in da je v resničniši. Kakošno keltiško božanstvo bi Latovius bilo. si ni gosp. Gluck upal razlagati. Da je beseda obče blago indogermanskih jezikov, sem gori pokazal. Ako je ta kamen v starem Juvavu najden, kakor A ven ti n terdi, to nič ne de; saj te utegnil Slovenec tudi se tam naseliti, in svojemu domačemu božanstvu spomenik postaviti (glej Avent. lib. 2. Ano. Boit.) 44 tudi dokazal, da je Perun — Perkun pod imenom Triglav bil časten kot gospodar in vladar podzemeljskega kraljestva,2) in da tudi solnčni bog: — Belin, B e I-bog se je v zimi imenoval Ce-rnibog in opravljal službo sodnika mertvih. {Dal. si.) Preiskave na polji slovanske archaiologije. o gromski sekiri imenovani: ,,Taran balta-seklra. Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje). v v Kakosen bo^ pa je tedaj bil Čari, Cert? •Najprej moramo izsledovati pervotni pomen besede Cart, Cert. Korenika ni draga kakor kart, in ta pomenjaje v sanskritu scindere. Iz te korenike so se v sanskrita rodile različne poznamovanja za orodja na primer: karata ni k a, Messer, nož, kartari, kartrt r= lat. cul ter, nož, škarje, karntala, karntatra, Pilug, P^^Sf »lo^-čer tal o. Tudi v litevščini se najde: kartoju, pflugen, plužiti, kartokle, die Reude am Pflu;^, verkla, otika. V slovansčini imamo kratiti metatetiski za karti ti, truncare, abscindere, odsekati, če rta ti incidere, če rt a iz karta, die Furche, brazda, čertalo iz kartalo, das Pflug^raesser, Pflug^schneide. Učeni Pictet ^) se prav reče: „E8 stammt aus der Wurzel kart auch der Name des Maulvv^urfs als grabendes, pflusrendes Thier'' staro-bulg:. k'r't, ruski po metatesi krot iz kort, polsk. kret po prestavi iz ker t, česk. krt, ilirsk. kart, slov. krt,, po Pohorji se pa čuje čista pervotna oblika: kart, primeri se litevski kertus, Spitzmaus. Iz korenike kart je tudi beseda čer t a Linie v per-votnem pomenu Einschnitt, Grube, in ker je prosto ljudstvo vsakega, kteri je umel pisavo (ktera je v stari dobi pri Slovanih bilo čer tanje v bukove deske), imelo za čer-noknižnika bajavca, copernika, tedaj je tudi čar a ti, čarovati, čertovati obveljalo v pomenu bajati, co-prati,^) in ker se je v keršanski dobi vse copranje ca« ranje ali čer tanje pripisovalo vragu, je tedaj obveljal izraz čert za vrag, in čertiti zz: sovražiti, to je, so — vragom komu kaj hudega storiti. Kart — Cart toraj izvirno ne pomenjuje vraga, ampak sekaj očega, piužečega, kopajočega, scin-dentem arantem, den Schneidenden, Pfiugenden, Graben de n. Bogoratve, rastlin, živeža dobiva-nega iz zemlje pa ni bil samo vediski Indra,^^} kteri ee ') Glej Pictet v Kuhnovi „Zeitschrift fur vergleichende Sprachforschung" VI, 180, 181. ') Glej Hanuš v ^Archiv fur Kunde osterr. Geschichts^uellea" 18. B., str. 50. ¦*) Indra in Agni (glej Kuhn v njegovem casop. IV, 370. V, 214) sta tudi varha obitelji in obiteljske erece, plemena itd., zato imata priime: Sabhjra zz: Sabj a, kafcoc- 50 za te^a voljo ravno tako veli, kakor plu/rio železo: Pa-virava ') v pomenu rr: Kart, Cart, tadi od nemškega Indra-ta — Thunara pišejo, da setvi daja blagoslov, in od nordiške^a Thora piše Adam bremskii^J Thor s e-rena et fruges ffubernat. Da je tudi slovanski Parun bil predstojnik poljedelstva, je znano. ^) Ker se vediski Perun veli Pa vira v a, ker, da se Mannhardtovih besed poslužim „durch den Regen, den er auf die Erde nieder-fallen lasst, und darch Blitzstrahl den Boden lockert^ tedaj je gotovo tudi ime Kart — Cart, der Pfliiger, bilo priime Perkuna — Peru na, kteri je v veri starih Slovanov kakor je še Prokop ^) vedil povedati, bil edini gospodar sveta, toraj najvišji bog — „Neviodu-nensium Summus" ako se ima SVMM kot SVMMVS brati. Vendar šeChartzzrKart se zna tudi iz korenike kar, creare, machen, schafFen, izpeljevati, in tedaj Kart po-menjuje creans, faciens, producens, ktero ime je tudi za Perun a prikladno, kteri se tudi veli Perkuu=:^ Pard-zanja, der ringsum Erzeugende. Besedo kart, metatiški krat, še imamo v numeral. enkrat, dvakrat, to je, eins machend, (glej Bo p p ^Vergl. Gram.« H. B. I. Halfte, str. 100). Al, kako dobi Perun — Kart — Cart priime „i n-victus'', ktero najdemo v persiškem basenstvu kot priimek solnenega božanstva Mithra? Bogovi nebes Indra — Divaspati zzr Zeus, Jupiter, Thunar, Thor, Perun so po veri indogerinanskih rodov se vojskovali z velikani, al zmiraj so bili njih nadvladavci, zato jim je tudi pristalo ime ^invietus^^; — tako ee Indra veli Džajarama, Siegesfreund, pre-magavec vseh vojsk ^), tako tudi nordiski Thor in gerškolatinski Zeus — Jupiter. Ravno to velja o slovanskem Perunu — Perkunu. Vendar tudi berilo SVMM m SVMM AN VS je prikladno za Peru na — Karta — Čarta.^) Summanus je bil po veri starih Rimljanov nočni Jupiter „blilzewerfender Nachtgott, Gott des nachtlichen Him-mels''®) in to je tudi bil Perun — Kart — Cart bog groma in bliska. Pozneje so Summana enačili s Plutonom, kteri se enači z gerškim ''^idrjg-om — bogom podzemeljskega sveta. Da je tudi Perun s priimenom Triglav bil vladar in gospodar podzemeljskega sveta, sem že na dragem mestu dokazal.'^) Tudi indiški Indra in germanski Thunar sta bila boga mertvih. ®) Da bogovi mertvih, podzemeljskega 8veta 80 spet imeli priime ^invictus^, vidimo iz Homera, kteri H a i d e s - a imenuje ddafiagffg zz: invictus. ^) Se staročeski glosj^ator Wacerad pozna boga Ki rt =i-KrtnzKart — Cart in pravi, da je njegov vnuk bil vodja, eodja itd. od sabha, kar v Vedah pomenjuje: Saal, VerBammIung, Sobjeslav, Perunovo, slov. Soba, odkod priime Sabot, Sobot: primeri: „in monte Zabotho Silebii Pagrani coluerunt Jovem (Hanka „Antiquitate8^ strao 20). Na gtirfikem imamo kraj Sobot, dalje imena: Sabat, Sobot, Sabat in je sosed Perunikov v etaroteržki fari na Pohoni! S sansk. 8abhya se ednači nemški sif, sippia; Sif žena Thorova zii rhetranski Šiba, ker o ZiZ t v narečji polabskih Slovanov. Sif in Soba zrz^iha ste toraj boginji sobe. der Sippe (^lej Zeitschrift fiir deutsche lllythologie II, 330-340, III, t21j. »j RigvedalU, 80, 6, 6. Rigveda, Rosen, 104, 7. ') Adam Brem. „Ge8ta eccles." IV, 26. ') Glej Hanuš „Wi6-senschaft des 8law. Myth." ^) Prokop „de beli. goth." 3, 14. 5) Samaveda, Benfey, I, 3, 2, 4, 1. «) Plinius 2, 52. Ha I ton g y,Rcligion der Romer« 2, 5.<). Muller „Btrusker** 2. 60. 167. 249. *) V mojem spisu: „Ueber den Gott Jarmogias v „Mit-tbcilungen des hist. Vereins fur Rrain** vom Jahre 1857, stran tli. *) Sa.i.aveda, Benfty I, 3, 2, 4, 8. ®) Homer, llias IX, 158. ») Kart, Kert, Krt r= Čart, Čert, Črt, ker k p: c primeri: kar, ker in oer Felscn, Felsenspitze, kal in čal, der Berg, kavka, Berbsk in kranjski oavka, kapa in oapka, Oem- senik zzz kamsoenik itd. Radihost. ^) Ker je Radihosta tolmačil z Meikuriem, in Merkur je bil sin Jovov, Jovov oče pa Saturnus, tedaj iz te primere npet vidimo, da je Kirt, KrtznKart — Cart bilo najvišje božanstvo, torej Perun sam. Kakor na Pohorji nahajamo več mitologičnih imen^ na priliko: Nameš, Na m is. Nam oš, Kraker, Kra-kor, Kruk, Marant, Mitan, Mitavc, Perkunik, Perunik, Tatounik, Vede, Venišek, Vanovsek, Kodrun, Sabotin, Svarožnik, Trogimersčak itd* po božanstvih: Namis — Nem is. Krak, Marot — Merot, Mital, Perkun, Perun, T atol. Ved (na koroških kamnih Svetved), Vena, Vana, Kodrun nz:. Cedrak, Cadran, Sabot, Sva rog, Trogimarzzz Spitimer, tako tudi ime Kar teu in Ku r teu iz: K a rtei — Kurtel = Culter zrz Kartar, der Pfliiger. K u r t e u se piše Ajdnik =z ethnicus, kakor se K ra kor po domače veli Kačnik^'') in Mike '•*'^*) pa spet Ajdnik!! Na Dolenskem ne ravno preveč daleč od nekdanjega Nevo-duna pa je občina Karteiovo. (Konec sledi.) - 51 •) Glej Šafafikin Palacky »Die altesten Denkmaler der bdhm. Spr.^ stran 223. *) Znano je, da je Krak kačo. san, draka ubil. ¦*) Mike z= sansk. Makha, Makhavan, der Opferer, seje imenoval najvišji duhoven starih Slovanov. Imen: Mike. Mi-kek, Mikel, Mikež, Mikus, Mik je dosti po Slovenskem. Pri sv. Martinu na Pohorji ima Mike domače ime Ajdnik zz: ethnicufi. Na Trogimara — Trogimira opominja kraj: Troimirjc. 58 Preiskave na polji slovanske archaiologije. O groniski sekiri imenovani: „Taran balta-sekira." Spisal Davorin Terstenjak. (Konec.) Gori sem že rekel, da je boginja podzemeljskega sveta bila tudi Nora. V posebnem članku: „Ueber die G5ttin Noreja" *) sem o tem mitologičnem bitji v veri norenskih Slovencov obširno govoril, in povedal, da No rej a pome-njuje: globoko zemljo — boginjo globoke zemlje in „Norici" — Norenci: prebivavce nižin, po-nikev, Bevvohner der Niederungen, Vertiefungen. Ko sem oni članek pisal, še nisem našel v božanstva severnih Slovanov boginje, ktera bi se z Noro — No-rejo v imenu in pomenu ujemala. Ker Latova najdemo v severnoslov. Latonu; Jarmoga v severnoslov. Jaru, Jarovitu, Mogu, Mogimaru, Charta; v severnoslov. Krtu; Lutumara v severnoslov. Lutomaru, Lutomiru; Belina v severnoslov. Belu, Belbogu itd. tedaj tudi No rej a mora imeti svojo družico v severnoslo-venskem basenstvu, in rekel bi, da v mitiškem bitji severnih Slovanov NIHA imenovanem. Stari češki letopisec Stranskv2) med podzemeljskimi božanstvi navaja tudi žensko boginjo NIERA. Ker se deblo nor v severnoslov. narečjih glasi nir, ruski nyr, tedaj se oblika NORA sklada s česk. NIRA. Glasnik o prestopa že tudi v slovenščini rad v iy na primer, horvatskoslov. dimo = dorao, pohorski: zgir zzz zgor. Glasnik r pa se spet rad zmenjuje z glasnikom v, — primeri cerkvenoslov. skroz in skvoz, nemško: Rasen in Wasen, Spi n nrocken *) in S p i nnvvocken. 3) Učeni Bopp 4) sam pravi: Die vers^hiedenen Halbvocale und Liquidae vverden vvegen ihrer geschmeidigen fliissigen Natur leicht unter einander vervvechselt. Am gevvohnlichsten ist der Wechsel zwischen r und /, ferner i mit v. Iz NIRA toraj lahko postane NIVA, nasljano NINVA, in tako se je velela pri starih Moravcih podzemeljska boginja, ktero je Stredowsky5) primerjal z gerško Pro-s e r p i n o. Al tudi r in v se zmenjujeta z glasnikom jf na primer, slovenski zavec in zajec, bravec in brajec, Schafbock, kleveta in klejeta, jajce in vajce, faj-mešter —farmešter, staročesk. veste mjiste itd.; tako je tudi iz oblik NIRA, NIVA mogoča oblika: NIJA, **j ') Glej „MittheiIungen des histor. Vereins ffir Krain." Jahrg. 1857. str. 135—138. 7) Stran s ky „Resp. bohem." Lugdun. Batav. 1634. 24. cap. 6. str. 248. 3) Glej Kuhn „Zur altesten Geschichte der indogerm. V61kera v Weberovih „Indische Studiena I. Band III. Heft str. 357. 4J Bopp „Vergleich. Gramm." I. Band I. Halfte stran 35, 36. 5) Stredovski stran 54. *) Kuhn na omenjenem mestu primerja sansk. vadža s staro- visokonemški rokko. **) G. Gliick, kteri si je prizadeval vse keltiške imena, ki se nahajajo pri Caesaru. po gramaticnih pravilih razložiti, za ime 59 in pod tem imenom so pozno'i stari Polaci po sporočilu Guagninovem zemeljsko1 oginjo Ceres. Pri Litvanih z drugim V'urivnim sufFiksom podzemeljsko boginjo najdemo z imenom NIJOLA,*; kar spet se ujema z NI JO. Iz tega vidimo, da so NIRA, NIVA, NIJA bile zemeljske boginje in takošna je tudi bila norenska NORA — ROREIA, kakor sem v gori imenovanem članku do dobrega razložil. Da boginja Noreja ni le samo „Schu tzgottin desgleichnamigen Municipium, oder auch dieses selbst als Gottheit personificirt" bila, kakor dr. Hefner misli, se vidi iz družbe drugih božanstev, poleg kterih je tudi Noreja bila častena, kakor: Mars, Hercules, Victoria itd. Mesto No rej o so keltiški Boji s celim norejanskim okrožjem vred že leta 58 pred Krist., kakor Caesar (Bell. gall. I, 5) piše, pod svojo oblast spravili. Ako bi Noreja samo kakošno mestno božanstvo bilo, gotovo bi ga tudi sorodni panonski Brevci ne bili častili. Al spomeniki poterjujejo, da je Publi Septimi Claudian Decan cohortis Breucorum, kteri je v Germanii s to kohorto v posadki bil, za se in svoje postavil boginji Noreji spominek, kterega zlomek je sadaj hranjen v Landshutu na Bavarskem. Panonski Brevci, ktere je Tiberi (Sueton in Tib. c. 9) premagal, so po Pliniju (Hist. Nat. III, 28) in Strabonu (lib. Vil, cap. 5, §. 3) stanovali med Kolpo in Savo. Stanovnike tega kraja še dan današnji sosedje imenujejo Brajce. Še kot rimski podiožniki so osem kohort v rimsko vojsko postavili! Kohorta Brevcov je tudi bila posajena kraj reke Rhena. Tam se je našel napis: SASAIVS LICAI filius, miles ex cohorte octava Breucorum annorum XXXII. stip. XII hic situs est, haeredes titulum fecere (Gruter str. 560 Nr. 2), Sasaj in Likaj ste imeni slovenski po obliki primeri: Rataj, Blagaj itd., in po koren i ki, od s a s, der Drache, in lik, zato Likaj =Likar znano ime po Slovenskem. Tudi Saši, S asa niči, Sasari živijo po Stirskem. Slavna kohorta Brevcov je še na Bavarskem spomenik drugemu domačemu božanstvu postavila namreč: Seda tu. Spomenik je sadaj hranjen v avgsburžkem starinišču (glej Hefner „Das romische Baiern" str. 99j. Ker napis se glasi: SEDATO SACRVM COH. I. BRE. itd., je tedaj dr. Hefner dvomil: ali bi bral Bretonum ali pa Breucorum. Vendar je berilo Breucorum edino resnično, ker galski rod v napisih se zmirom najde v obliki BRITONES, BRITONUM. Poleg tega je bil Sedat panonsko slovensko božanstvo, kterega spominek in sliko še lahko v Leskovcu ne daleč od starega Nevoduna vidimo. Jaz sem že v ;,Novicah" in v ^Mittheilungen des histor. Vereins fur Krain" (Jahrg. 1857 str. 112) o tem božanstvu govoril. Ker vsem mojim čitateljem niso menda oni listi znani, še enkrat dotične verste sem postavim: „Den Po goda, bei den Slovenen auch Godu t genannt, finden wir in der lat. Uebertragung Seda tu s Augustus. Sein Bildniss ist auf einem ro-misch-slawischen Denksleine, der an der Wand der Pfarr-kirche zu Haselbach eingemauert ist, zu sehen. Der Sedatus-Godut halt in der einen Hand eine gesenkte Schleuder, in der andern den Donnerstein. Im Hin-tergrunde ist ein Regenbogen angebracht. Es ist somit im Godu t der sanfte befiuchtende Donner obne gevvaltigen Sturm und Hagel, -— jener Witterungsprocess, in vvelchem Noreja ni našel korenike v keltiškem jezika$ ravno tako ne za ime Norici. *) Guagnini „Descript. Sarm. europ." 1581 str. 9. *) Nijola je v litevski initologii bila žena podzemeljskega kralja Poklus (Naibutt I, 66). Ime se ujema s slov. pekel, Hdhle, kar v staroletiskem jeziku tudi pomcnjuje: „mora-stiger Sumpf4 (Stender „Lett Gramni." str. 267) toraj Po k los r= L a to v, palustris. Na Slovenskem imamo vec mužnatih krajev, kterim se pravi: „pekel, v peklu." sich die Donnervvolken in einen sanften Regen ergiessen und beim durchbrechenden Sonnenschein den Regenbogen bilden, personificirt. Des«wegen ist sein Antlitz freund-lich, heiter und friedlich (sedate j und die Donnerstein schleuder ruht gesenkt in seiner Hand.4*' Sedat bi celo utegnila slovenska beseda biti in to pomeniti, kar latinska. Themajesed, odkodar lat. sedar e, setzen, machen, beruhigen, besanfiigen, sedate, sich ge-setzt habend zr ruhig, friedlich. Ravno tako v slovenščini iz temata se d dobimo sedati, setzen machen, vse da ti se, sich setzen. Kadar nevihta odjenjevati začne, pravimo: ;,Ze se vseda nevihta." Ker v staročeščini najdemo: ;,n e p 0-seda" v pomenu: turbidus, turbulentus, inquietus (Sa-farik in Palackv „Die altesten Denkmaler der bohmischen Sprachea 218), tedaj seda, poseda izrazuje nasprotni pomen: quietus, mitis, lenis. Suffiks a t najdemo v besedi: roga t, hornig, iz temat. rog, karat, felsig, iz temata: kar, gorat, bergig, iz temata gora. Kakor pa gorat je sostavljeno iz gora + at, toraj: gora a t zzz gorat, tako je mogoče sedat iz seda f at n sedat, gesetzt, ruhig, friedlich = lat. seda tu s. V historični dobi nahajamo imena Sedeš lav; utegnile so te imena po častji Sedata nastati. Vendar tudi Po-godain Godut to izrazujeta, kar Sedatus, od god, tempus, goditi, pogoditi, temperare =: sedare, primeri: Zeit in zeitigen. Tudi se je utegnil bog mirnega rodivnega deža in groma veleti: Samo, Samovit, Samota, ker so te imena zelo priljubljene bile pri Slovanih. Pomen imena sem že na drugem mestu razložil, da ima se iskati v koreniki sam, ruski: s a mi t s j a, beruhigen, sansk. ca m in sam (glej „Novice" leta 1858 Nr. 49 str. 386). Važno je zmirom najti toliko osebnih imen na norenskih spomenicih: Sam, Samuk, Samuka, Samuda, in pa pri severnih Slovanih Samo, Samota, Sam o-vi t itd. Rusi imenujejo mladoletni praznik Sem i k == Friedensfest. Ime Samovit pričuje, da so stari Slovani božanstvo Samo častili, ker vit izrazuje to kar bog, staropersiški: vitha, deus, sansk. luč (glej Kuhn v VVeberovih „Indisch. Studien" str. 324). Tako utegne naš Sedatus biti staroslov. Samovit, quietus, sedatus Deus. Ta članek, v kterem sem samo razlagati namenil Taran balto-sekiro, obsega sedaj tudi druge predmete, — vendar, ker glavna naloga mojih spisov poleg mitologičnih in starinskih izsledovanj je dokazovati slovenš-nost Norencov in Panonov, tedaj vse tukaj pretresovano gotovo ni zastonj pisano, marveč mi je nov temelj mojih terdenj.