180 O delu Arhivskega drutva Slovenije ARHIVI 30 (2007), t. 2 e izpostavljene: razkisljevanje arhivskih dokumentov in izdelava strategije zaite arhivskega gradiva. Druga sekcija je zdruila referente, ki so govorili o objavljanju arhivskih virov. Predstavili so vpraanja objavljanja izvirnih dokumentov pri raziskovanju domae zgodovine in probleme pri objavljanju plemikih listin ter objavljanje dokumentov arhiva madarske varnostne slube in upanijskih zapisnikov v elektronski obliki. V tej sekciji, ki je sicer imela najve referentov, so govorili e o uporabi arhivskih virov pri pouku lokalne zgodovine, objavljanju peatov in digitalizaciji zemljevidov fevdalnega obdobja, ki so bili predstavljeni kot pomemben vir za lokalno zgodovino. V okviru sekcije za informatiko je potekal pogovor s predstavniki podjetij, ki izdelujejo programe za arhive. Referenti so govorili tudi o javnih zbirkah podatkov na internetu, strategiji izdelave podatkovnih baz in standardih, arhivskih vodnikih na internetu in splonih vpraanjih digitalizacije v arhivih. Gospodarska sekcija je obravnavala vpraanja financiranja arhivov. Posebna sekcija je bila namenjena arhivom verskih skupnosti. Predstavljene so bile monosti in izkunje v zvezi z raziskovanjem cerkvenih matinih knjig ter prevzemanjem gradiva verskih skupnosti. Delu zborovanja kot tujec, ki ne razume madarine, seveda nisem mogel slediti. To je velika pomanjkljivost, vendar ob pomanjkanju tehninih (in prav gotovo tudi denarnih) sredstev tega gostiteljem ne gre prehudo zameriti. Za tuje goste pripravijo poseben program, ki obsega e omenjeni uvodni sprejem, ogled mesta, v katerem je zborovanje, ogled lokalnega arhiva in udelebo na izletu. Bojan Himmelreich 77. nemko arhivsko zborovanje, Mannheim, 25.-28. september 2007 Letonje nemko arhivsko zborovanje je potekalo v Mannheimu (deela Baden Wrttemberg). Prireditev in predavanj tega najvejega evropskega arhivskega kongresa se nas je udeleilo okoli 700 strokovnjakov, po veini iz Nemije, poleg tega pa zastopniki oziroma delegacije e iz trinajstih drugih, veinoma sosednjih drav. Iz Slovenije smo se zborovanja udeleili: Leopold Mikec Avberek kot predstavnik Arhivskega drutva Slovenije, dr. Vladimir Zumer iz Arhiva Republike Slovenije in mag. Sonja Ani iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V spremljevalnem programu zborovanja so nam omogoili tako vodstva po mestu in kulturnih institucijah ter tudijske ekskurzije po okolici. Hkrati je v prostorih kongresnega centra Rosengarten, kjer je potekalo zborovanje, predstavljalo na strokovnem sejmu za arhivsko tehniko "Archivistika" svojo dejavnost in izdelke veliko tevilo podjetij tako s podroja elektronske obdelave podatkov, mikrofimanja, digitalizacije, restavracije kot tudi strokovne zalobe s publikacijami z arhivistino-zgodovinskega podroja. Industrijsko mesto Mannheim z ve kot 300.000 prebivalci je drugo najveje mesto v deeli Baden Wrttemberg in je bilo izbrano za kraj zborovanja, ker letos praznuje 400-letnico svojega obstoja. Glavna tema zborovanja je bila "iva spominska kultura ^aprihodnost". Spomin, pomnjenje je postalo v nemki javnosti v zadnjih letih namre zelo pomembno. To zadeva na primer razprave o spomenikih holokavsta v Berlinu in ustanavljanje netetih lokalnih spominskih krajev za razline zgodovinske prireditve. V zvezi z arhivi se postavlja vpraanje njihove vloge v tej spominski kulturi. Pri raznoliki ponudbi medijev, povezanih z zgodovinskimi temami bodisi televizijskih produkcij, igranih filmov bodisi romanov dajejo arhivi zagotovljene avtentine zgodovinske vire in so vendar tudi dejavni v tem drubeno politinem procesu spominjanja. V kaknem obsegu in na kaken nain je to sploh mogoe, kje je to e uspelo in kakna prizadevanja bi bila e mogoa oziroma bi morala biti to je bilo tema diskusije na arhivskem zborovanju. Pri tem je bil govor ne le o zgodovinskem izobraevalnem delu, ampak tudi o temeljnih nalogah arhivov, kot prevzemanje gradiva. Teme skupnega delovnega zasedanja in zasedanj sekcij ter strokovnih skupin so bile na primer: "A.rhivi kot kraji spomina", "Arhivsko spominsko delo v drubenopolitinem diskur^u", "Prevzemanje in varovanje gradiva emigrantov", "Funkcije in prihodnost specialnih arhivov", "A-ktualniprojekti digitalizacije v Nemiji". Na otvoritveni slovesnosti, ki jo je vodil predsednik drutva nemkih arhivarjev in arhivark dr. Robert Kretzschmar (Stuttgart), so udeleence zborovanja pozdravili nadupan mesta Mannheim dr. Peter Kurz, minister za znanost, raziskovanje in umetnost deele Baden Wrttemberg, prof. dr. Peter Frankenberg, ter predstavnik tujih gostov arhivskega zborovanja, dr. John Alban (Norfolk). Otvoritveno predavanje je imela Aleida Assmann (Konstanz); v njem je razloila, da je potrebno razumeti, da so "arhivi kot skladie kulturnega spomina". Po otvoritvenem predavanju je sledil sprejem za vse udeleence zborovanja in sejemske razstavljavce, ki ga je pripravila deela Baden Wrttemberg. Naslednji dan je sledilo prvo skupno delovno zasedanje. Dr. Hermann Rumschttel (Mnchen) je v temeljnem referatu pojasnil naloge arhivov in njihovo pomembno drubenopolitino funkcijo. Za njim je vodja mestnega arhiva v Mannheimu dr. Ulrich Nie prikazal zgodovino mesta Mannheim, pri tem pa je ARHIVI 30 (2007), t. 2 O delu Arhivskega drutva Slovenije 181 poudaril mannheimske "spominske kraje" in temo priseljevanje. Skupnemu delovnemu zasedanju so sledila zasedanja po sekcijah. V prvi sekciji so s pomojo predavatelja iz cerkvenega arhiva (Nadkofija Mnchen in Freising), mestnega arhiva (Petershagen/Eggers-dorf), kakor tudi z obravnavo spominskih mest (Spominska mesta, mesta spomina v deeli Baden Wrttemberg) in velike razstave, posveene kolo-nializmu (Namibija, nekdanja nemka kolonija), pokazali, kako "spominsko delo" arhivov in podobnih institucij vpliva na drubo. Ve pomembnih "specialnih arhivov" je bilo predstavljenih na zasedanju etrte sekcije: Ludwigsburg (deela Baden Wrttemberg) stalna izpostava zveznega arhiva je pristojna za gradivo "centralnih mest deelno sodne uprave %a preiskavo nacionalsocialistinih zloinov" in ponuja skoraj popoln pregled nad postopki, ki so pri nemkih sodiih obravnavali hudodelstva "tretjega rajha". T. i. arhiv razdelitve strokov v Bay-reuthu je prav tako izpostava zveznega arhiva. Dokumentira zlasti izselitve in izgon Nemcev iz vzhodne in june Evrope. "Ustanova %a obdelavo diktature SED (Enotne socialistine partije Nemje)" se posvea arhivskemu varstvu, to pomeni, da pridobiva arhive nekdanje opozicije v Nemki demokratini republiki. Zelo sporen je sedaj obstoj "specialnega arhiva", ki hrani dokumente nekdanje vzhodnonemke tajne obveevalne drube (STASI). Nekdanji sodelavec tega arhiva na visokem poloaju Jochen Hecht (Berlin) je zahteval prenos aktov v pristojni zvezni arhiv. Naslednji dan so sledila vzporedna zasedanja osmih strokovnih skupin, ki delujejo v okviru drutva nemkih arhivark in arhivarjev: strokovna skupina 1: arhivarji v dravnih arhivih, 2: arhivarji v mestnih in drugih javnih teritorialnih skupnostih, 3: arhivarji v cerkvenih arhivih, 4: arhivarji v gosposkih, druinskih in hinih arhivih, 5: arhivarji v gospodarskih arhivih, 6: arhivarji v arhivih parlamentov, politinih strank, ustanov in zvez, 7: arhivarji v medijskih arhivih ter 8: arhivarji v arhivih visokih ol in znanstvenih institucij. Prispevki v okviru strokovne skupine 1 so bili e posebej posveeni "spominski kulturi" 19. stoletja, vendar tudi "ponovnemu odkritju" dolgo asa v javnosti malo poznanega koncentracijskega taboria Flossen-brg (Bavarska). Strokovna skupina 2 pa se je bolj ukvarjala z viri raziskovanja migracij. Dr. Charles Jeurgens (Dordrecht) je govoril o virih, ki se nanaajo na emigrante v nizozemskih komunalnih arhivih, dr. Irmgard-Christa Becker (Saarbrcken) o virih za raziskovanje emigracij s posebnim poudarkom na valorizaciji ter dr. Martina Bauernfeind (Nrenberg) o gradivu emigracijskih zdruenj. Po teh prispevkih se je razvila ivahna diskusija. Sledila je intenzivna predstavitev razlinih vejih projektov v zvezi z digitalizacijo v Nemiji, in sicer: "Digitalna nemka biblioteka", "A.rhivskiportal D", "bam-portl.de" (internetni portal za biblioteke, arhive in muzeje), evropski projekt "Michael Plus" (vejezini portal digitaliziranega gradiva). Zborovanje se je konalo z drugim skupnim delovnim zasedanjem; govor je bil o arhivskih virih, raziskavah in spominski kulturi. Zadnji dan zborovanja so nekateri udeleenci izkoristili za voden ogled mesta in razstave, drugi pa e za pot domov. Za konec: na zborovanju je po vsakem sklopu predavanj oziroma predstavitvi referatov sledila konstruktivna diskusija in vekrat je bilo poudarjeno, da smo arhivisti, in s tem arhivi, normalni, potrebni in tudi cenjeni len drube in tako je potrebno tudi nastopati. Take samozavesti v slovenski arhivski stroki primanjkuje in zato tudi taknega nastopanja ne more biti. Izrpni program arhivskega zborovanja v Mann-heimu je objavljen na internetni strani www. archivtag.de. Tudi povzetki. Naslednje arhivsko zborovanje bo od 15. do 18. septembra 2008 v mestu Erfurt. Sonja A-n^i 42. posvetovanje hrvakega arhivistinega drutva, Bjelovar, 2.-4. oktober 2007 Hrvako arhivistino drutvo organizira strokovno posvetovanje vsako leto, na tiri leta pa imajo kongres. Letonje posvetovanje je bilo e 42. in je potekalo med 2. in 4. oktobrom v Bjelovarju. Prva dva dneva zborovanja so bili predstavljeni referati, zadnji dan je bilo druabno sreanje z izletom v Pod-gari. Ker imajo vsakoletno posvetovanje, imajo drugi dan tudi obni zbor drutva. Letos so udeleenci posvetovanja lani HAD prvi plaali kotizacijo. Prvi dan zborovanja se je priel s tremi plenarnimi predavanji, kjer je direktor bjelovarskega arhiva elj-ko Pleskalt spregovoril o gradivu gospodarstva, predvsem o problematiki in prespektivah. Predsednica drutva Deana Kovaec je predstavila gospodarske in korporacijske arhive v Evropi in svetu. Hrvaka se je kot bodoa lanica Evropske unije prikljuila k projektu MATRA. V okviru tega projekta je Eric Ka-telaar iz nizozemske arhivske ole ocenil arhivski zakon in opozoril na razhajanja med prakso in zakonsko podlago. V povpreju je bil zakon ocenjen kot dober. Na kratko so predstavili, kaj so uspeli s pomojo projekta MATRA dosei na nacionalni ravni (delavnice o valorizaciji, permanentno izobraevanje ...). V popoldanskem delu sta sledili dve delavnici pod vodstvom moderatorjev. Zaita gradiva gospodar- Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi