PRIMORSKI DNEVNIK ™a plačana v gotovini .. Postale I gruppo “ L16DS '/U lir Leto XXVn. Št. 281 (8069) TftST, sreda, 1. decemtira 1971 primorski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v liskami ^ «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v «L ,>r°Psk 'v zunanjetrgovinske politike o e gospodarske skupnosti (evropska šesterica naj bi zlasti omogočila čimvečje ugodnosti za prodajo ameriških kmetijskih pridelkov na njenem trgu, hkrati pa naj bi EGS odpravila carinske ugodnosti,, ki jih uživajo nekatere afriške iniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii IZJAVA PAKISTANSKEGA GENERALA ^Dejanska totalna vojna med Indijo in Pakistanom» todira Gandi: Ne bomo dovolili uničenja naroda Bangla deša DELHI, 30. — Predsednica . iške vlade Indira Gandi je da-ja v Parlamentu izjavila, da Indiji116 dovolila, da bi pakistan-Vojska uničila narod Bangla sl- »Samo navzočnost pakistan-.vojske v Bangla dešu — je na-a Indira Gandi — je grožnja „**> varnost.. Gandijeva je po-jjL.a Pakistanskega predsednika sko^ ^ana> nai umakne svojo voj-p12 Vzhodnega Pakistana. Ig °veljnik pakistanskih oboroženih €ra' Ean Niazi pa je danes Jjp časnikarjem, da sta »Indija ji, ^Jdstan dejansko v totalni voj-''oist**31 je’ da ima pakistanska Jska v Vzhodnem Pakistanu pred »ih0. deset indijskih divizij na rae-j .frontah. v »Ve indijskih in pakistanskih tastoL . lahko povzročajo sa.no izvoljenost. Zaskrbljenost, ki je večja, če upoštevamo vojaška kj^il*. ki prihajajo talko iz Indi-iz Pakistana. Medtem ko In-jdv govorijo predvsem o bojih dej .osvobodilnimi silami Bangla >n pakistansko vojsko v Vzhodih Pakistanu ter od časa do ča-jjli^fiznavajo, da je kaka njihova k. Ca vdrla čez me.io »zaradi o- I^^hih namenov*, Pakistanci pa ^vljajo prava vojna poročila, v d:jV!lh navajajo poleg bojev z «in-djttoi napadalci* tudi podatke, 2 (vvP Indijci v zadnjem tednu tijjr jortvih in več kot 4.000 ranje »to,' ™°da v Novem Delhiju so da-®ka Ur?dno sporočili, da je indij-Šl(r,Vr|jska v zadnjih treh dneh po-•fi ia,Va'a štiri pakistanske tanke ^ ubila ter ranila 160 i akistan-(,;goy samo v bojih na pod- Sestanek zunanjih ministrov varšavskega pakta KESAVA. 30. — Danes so se se-ske' zunani' ministri držav varšav-pr Pakta, ki so obravnavali pri-*a sklicanje evropske konfe-uJ16 o varnosti. Ta sestanek bo drugim lahko tudi konkretneje il^voril na predlog NATO, da polj^ kot svojega predstavnika Man-. orosija v Moskvo, da prične raz-^Violf 0 zmar>jšanju števila čet v H rpp*. Po drugi plati pa se govork® bodo izdelali program v de-a točkah na postopno in vzpored- no zmanjšanje oboroženih sil obeh vojaških blokov. Čestitke Titu ob prazniku republike BEOGRAD, 30. — Predsednik Tito je ob prazniku republike 29. novembru prejel nadaljnje številne brzojavne čestitke od voditeljev držav in vlad, med njimi od papeža Pavla VI, britanske kraljice Elizabete H., japonskega cesarja, kraljev Norveške, Švedske, Danske in Nepala, predsednikov republik Venezuele, Bolivije, Brazilije, Ekvadorja in drugih držav. ATENE, 30. — Po vesteh iz Aten se bo v prvi polovici januarja prihodnjega leta sestal v Beogradu mešanj grško - jugoslovanski ministrski komite za gospodarsko, znanstveno - tehnično in kulturno sodelovanje. države in ostale pridružene članice gospodarske skupnosti); ZDA zahtevajo večjo udeležbo ostalih držav pri stroških vojaške obrambe v okviru atlantske zveze. Delegacija ZDA je poudarila, da bodo ZDA odpravile 10-odstotni do-dotni davek na uvoz. samo s pogojem, če bodo sprejeti omenjeni predlogi. Hkrati pa ZDA izključujejo vsako možnost povratka konvertibilnosti dolarja v zlato, istočasno pa poudarjajo, da ne nameravajo razvrednotiti dolarja. Poleg petih članic evropske gospodarske skupnosti (Luksemburg ni med «desetimi velikimi*), se zasedanja udeležujejo minister za gospodarstvo ZDA kanadski finančni minister, švedski minister za trgovino, britanski zakladni minister in japonski finančni minister. Italijanski zakladni minister Ferrari Aggradi je na pogajanjih poudaril, da so pogajanja med deseterico, kljub dosedaj doseženim rezultatom, še vedno težka. Potem ko je opozoril ostale delegacije, da se je treba izogniti, da bi sedanji nestalni položaj povzročil nepopravljive posledice, je poudaril, da so Italija in ostale članice gospodarske skupnosti pripravljene doseči sporazum že na tem zasedanju. Italijanski zakladni minister je izrazil zaskrbljenost za potek sedanjih pogajanj in je naglasil, da se je treba zavedati, aa v primeru, da ne bo dosežen sporazum na tem zasedanju ali v najkrajšem času, bo zahodna Evropa prisiljena ustanoviti svoj krajevni denarni sistem, kar bi javno mnenje lahko tolmačilo za protiameriško dejanje. Ferrari Aggradi je še posebno poudaril, da je za Italijo in za ostale članice gospodarske skupnosti popolnoma nesprejemljiva vsaka rešitev, ki bi omogočila ZDA, da neomejeno izvažajo svoj kapital, hkrati pa, da uveljavljajo ukrepe, ki preprečujejo uvoz kapitala. Francoski finančni minister Gi-scard D'Estaing je bil še bolj oster do ameriškega stališča. Pripomnil je, da so ameriški ukrepi od 15. avgusta stremeli za tem, da bi povzročili ovrednotenje glavnih valut trgovinskih partnerjev ZDA. D’Estaing je ugotovil, da od tedaj je minilo že tri mesece in da nihče še ni ovrednotil svoje valute. Po njegovem mnenju ta ugotovitev jasno dokazuje, da ne obstajajo pogoji za splošno ovrednotelje valut v sedanjem svetovnem položaju, ko povsod pritiska inflacija in posamezne valute izgubljajo na vrednosti. Nato je francoski minister ugotovil, da ta položaj dokazuje, da je nemogoče popraviti primanjkljaj plačilne bilance neke države z o-vrednotenjem valut ostalih partnerjev, ne da bi bili sprejeti določeni ukrepi glede lastne valute. Zaradi tega, je menil francoski minister, bi morali spremeniti menjalni tečaj, na boljše ali na slabše, vseh valut. Deželni svet je včeraj izvolil »tri velike volivce* iz naše dežele, ki se bodo udeležili volitev predsednika republike. Na sliki od leve proti desni: svetovalec Moschioni (KPI), predsednik deželnega odbora Berzanti (KD) in deželni odbornik Dal Mas (PSDI). Poročilo berite na tržaški strani ......"""......................................i.i.i.. DANES SE PONOVNO SESTANEJO PREDSTAVNIKI LAIČNIH STRANK Pričenjajo se večstranski razgovori o kandidatu za predsednika republike PSI je sporočila program razgovorov s strankami, ki se sklicujejo na ustavo, o volitvah predsednika republike RIM, 30. — Volitve predsednika republike prehajajo v ospredje zanimanja političnih strank in parlamentarnih skupin. Jutri se bo sestala delegacija KD, ki jo je imenovala direkcija in ki bo vodila razgovore z drugimi strankami, ki se sklicujejo na ustavo. Na .jutrišnjem sestanku se bodo dogovorili o vrstnem redu teh razgovorov. Delegacijo vodi tajnik stranke For-lani, v njej pa so; predsednik nacionalnega sveta Zaccanini in oba predsednika parlamentarnih skupin senator Spagnolli in posl. Andreotti. Tajništvo PSI pa je danes sporočilo, da se bodo v z rezi z volitvami predsednika republike sestali v sredo dopoldne s komunisti, popoldne pa z demokristjani, v četrtek dopoldne s PSI in popoldne s PLI ter PRI. Razgovore bodo zaključili v petek, ko se bodo sestali s predstavniki PSIUP. sestanek laičnih strank, ki s0 izdelale osnutek novega zakonskega predloga o razporoki, ki naj nadomesti zakon Fortuna. Načelnik liberalne skupine v poslanski zbornici Bozzi je v tej zvezi dejal novinarjem, da bodo izmenjali stališča o parlamentarnem postopku glede tega zakonskega predloga. Bozzi je nato povedal, da se je danes zvečer sestal s tajnikom KD Forlanijem in da sta izmenjala sta,-•JiSča o novem zakonu. Na vprašanje, kakšen vtis je imel, je odgovoril: «Menim, da je KD zainteresirana, da gredo stvari naprej. Forlani mi je v tej zvezi govoril o uvodniku, ki ga bodo jutri objavili v njih glasilu »D Popolo*. V tem uvodniku predvsem zanikajo razne govorice, češ da je demo-kristjansko stališče zelo jasno in da ga je soglasno potrdila osrednja Za jutri ob 18. uri .je predviden I direkcija. Predvsem ostro ločujejo jf ': vvf1 ■ " ' Jjf fe’ v ■ F Efmk ■,š = ' $ % rkm I 'M-Mii# f !‘mW .. T- J • “ m mm Finančni in zakladni ministri EGS pred sestankom v Rimu, na katerem so sklenili, da bodo zavzeli enotno stališče na pogajanjih »skupine desetih*. Od leve proti desni: VVerner (Luksemburg), Barber (V. Britanija), Ferrari Aggradi (Italija), Schiller (Z. Nemčija), Nellssen (Nizozemska ln Snoy (Belgija) (Telefoto AN S A) im i im ,1 ■ 11,, rt, i II, imunimi Ul m II u m i um muhi mn Mini Milimi (Hill II11II im V GENERALNI SKUPŠČINI ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV Jutri začetek razprave o Bližnjem vzhodu , NEW YORK, 30. - Pojutrišnjem f«.heroina skupščina OZN začela lJjtofavo o bližnje vzhodni krizi na ,v tov0 egiptovske vlade. Istega e- •. «• decembra, se bo predsedni-fjjdijske vlade Indira Gandi v jjltogtonu sestala z Nixonom. nji ®Ptovska in izraelska delega-v*? ,v združenih narodih sta že na-e det Šolsko skrbništvo v Trstu nam je poslalo razpis natečaja za sestavo čitank za 2. in 3. razred osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici. Razpis z datumom Rim, 27. novembra 1971, v celoti objavljamo. Čl. 1 Državna ustanova za ljudske in šolske knjižnice, ki je dobila od ministrstva za javno šolstvo nalogo, da poskrbi za izdajo dveh čitank za druge in tretje razrede osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini, je razpisala natečaj za sestavo omenjenih učbenikov. Učbenika morata biti v skladu z didaktičnim programom osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom, odobrenim z dekretom predsednika republike od 8.10.1965, št. 1287, ki je bil objavljen v Uradnem listu 24.11.1965, št. 293 ter z normami in pripombami, o katerih je govor v dekretu predsednika republike 19. oktobra 1955, št. 1388, s prilagoditvami, ki so potrebne, za sprejetje v šolah s slovenskim učnim jezikom. Kar zadeva število strani pa veljajo pravila in pripombe, ki jih vsebuje dekret predsednika republike od 23. novembra 1955, št. 1388 ter dekret predsednika republike 19. oktobra 1959, št. 1068 in kasnejša navodila, ki jih je dalo ministrstvo za javno šolstvo, s posebnim oziroma na okrožnico prot. št aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimumiiiiiiiiniiiniMiiiiftiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiuiiinmimiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiimiiiiiniiiiiimiMit S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Soglasno so odobrili protestno resolucijo proti postavitvi atomskih min na Krasu Začela se je diskusija o občinskem proračunu za leto 1972 nja čedalje glasnejšim zahtevam Evropske gospodarske skupnosti. Pri tem dežela računa tudi na državno pomoč 490 milijard lir po členu 50 deželnega statuta. Nadaljnje pomembno vprašanje predstavljajo napovedane preosnove, ki jih pa dežela sama ne more sprožiti, temveč le podpreti in v mejah svoje pristojnosti prilagoditi izrecnim potrebam deželnega prebivalstva. Na koncu je predsednik Berzanti naglasil, da bo deželni svet nadaljeval po dosedanji politični liniji ievega centra, ki se edina ujema z republiško ustavo, in to ob sodelovanju z vsemi političnimi, socialnimi in sindikalnimi silami ter prizadetimi javnimi upravami. Med predstavniki svetovalskih skupin, ki so dali glasovalne izjave v zvezi s proračunom 1972, je predstavnik SS dr. Štoka najprej orisal položaj Slovenske skupnosti v odnosu do političnega vodstva dežele in nato dejal, da bo SS »una tantum» dala ob tej priložnosti svoj pritrdilni glas, in sicer v priznanje za dosedanja prizadevanja deželnega, odbora pri reševanju vprašanj Pred tem je deželni svet obravnaval kar 56 spomenic, ki so jih svetovalske skupine vložile v zvezi z raznimi problemi. Deželni odbor je nekatere spomenice zavrnil, nekatere druge pa sprejel le kot priporočila. Sprejel pa je spomenico, s katero je KPI zahtevala preosno-vo RAI-TV in v tem okviru tudi u-pošbevanje posebnih potreb slovenske manjšine, dalje spomenico o nujnosti hitrega izplačan ja odškodnine za zemljo, ki so jo na Tržaškem in Goriškem razlastili za plinovod in o pravičnejšem postopanju pri morebitnih novih razlastitvah (spomenico je oredložila SS), priporočilo o priznanju višje pomoči iz deželnih sredstev slovenskim organizacijam (SS), priporočilo o deželnem posegu za rešitev problema slovenskih šol na Goriškem (SS) in spomenico o večji prizadevnosti pri reševanju vprašanj slovenske manjšine (SS). Pred zaključkom seje je deželni svet soglasno odobril še obračun stroškov deželnega predsedstva za leto 1970. Svet se ponovno sestane danes dopoldne. V ponedeljek zvečer se je v Nabrežini nadaljevalo zasedanje občinskega sveta, ki je začel razpravljati o občinskem proračunu za leto 1972. Diskusija o proračunu se bo nadaljevala in verjetno tudi zaključila na prihodnji seji v ponedeljek. Ob začetku seje je župan obvestil občinski svet, da se je devinsko -nabrežinska občina pridružila veliki protifašistični manifestaciji, ki je bila v nedeljo v Rimu, in da je na tej manifestaciji posebna delegacija zastopala ves občinski svet in občino. Predstavniki vseh svetovalskih skupin so pozitivno ocenili pobudo občinskega odbora in poudarili, da je treba preprečiti nakane neofašistov ter prizadeto delovati za uveljavitev idealov odporništva, za mir in medsebojno spoštovanje med narodi. Nato je občinski svet soglasno odobril enotno resolucijo proti postavitvi atomskih min na Krasu in sploh vzdolž italijansko - jugoslovanske meje. Resolucija poudarja, da je prebivalstvo devinsko-nabre-žinske občine in vse dežele že do- ZAHVALA Svojci padlih partizanov z Opčin, od Banov, Piščancev in Ferlugov se zahvaljujejo vsem, ki so se tako polnoštevilno udeležili odkritja spomenika NOB na Opčinah ter se z govori In venci poklonili njihovemu spominu. Posebej se zahvaljujejo zvezi partizanov ANPI na Opčinah za požrtvovalno organizacijsko delo, župniku g. Žerjalu, uradnima zastopnikoma pokrajine in občine Lucijanu Volku in prof. Lenzi, govornikom ANPI E. Laurenti-ju, D. Furlanu in A. Calabrii, Andreju Renarju in Vidu Vremcu, predstavniku SFRJ, godbi s Proseka, zboroma »Tabor* in »Vasilij Mirk», članoma SG Zlati Rodoškovi in Stanetu Starešiniču, mladini, bivšim borcem in ostalim. še posebej pa se ob tej priložnosti iz srca zahvaljujejo vsem, ki so s svojim delom in s svojimi prispevki omogočili postavitev tako lepega spomenika, za katerega idejni osnutek gre zahvala arh. Mitji Racetu. Vsem prisrčna hvala! mjmnui—...nmmlimnmitnn..**, ■,,,,,,, I,,,,, II iiiiimi,miMiMW DRZNOST SPRETNIH VLOMILCEV Iz skladišča so odpeljali vzidano železno blagajno V blagajni skladišča gpatatine pai> je bil med drugim poldrugi milijon lir Ljubitelji krompirčkov ali bolje epatatine pai» so v času med soboto in ponedeljkom vlomili v skladišče, kjer pa se niso preveč brigali za vrečice s krompirčkom, temveč so ae raje lotili železne blagajne, ki pa j« bila v njihovo smolo zazidana. Neznanci, ki so z vlomilskim orodjem odprli ovojnico vhoda v skladišče, niso obupali, temveč so se s vso vnemo lotili opek. Po dolgem delu se jim je posrečilo potegniti blagajno iz zida. Ker je na kraju samem niso mogli odpreti, so jo naložili na tovornjak in jo odpeljali neznano kam. Tatvine se Je v ponedeljek zjutraj, zavedel skladiščnik, prijavil pa jo ja odgovorni uradnik prodajne mreže s sedežem na Vrdelski cesti 10/1, ki je pojasnil, da Je bil v blagajni ček za 116.000 lir in poldrugi milijon lir v gotovini. V petek predavanje v Kulturnem domu V petek, 3. decembra ob 18. uri bo predaval v Kulturnem domu znani pedagog Franc Munih «0 sodobnem pouku na šoli*. Predavanju bo sledila razprava. Ker je tema predavanja zelo aktualna, vabi tajništvo Sindikata slovenske šole vse šolnike, učitelje in profesorje, in na splošno vse, ki jih šolska problematika zanima, naj se udeležijo zanimivega predavanja. volj pretrpelo v preteklosti zaradi vojn, da si ždi miru in da bi že sama postavitev atomskih min ogrožala mimo sožitje ter vlogo, ki jo ima naša dežela kot most med Vzhodom in Zahodom, zlasti pa na meji med Jugoslavijo in Italijo. Zato poziva občinski svet obrambnega ministra, naj na pristojnih mestih posreduje zaskrbljenost prebivalstva, da se prepreči postavitev atomskih min. Pred soglasno odobritvijo resolucije je bila kratka diskusija, ki so se je udeležili predstavniki vseh svetovalskih skupin (KPI, KD, PSI, LSS in PSDI). Vsi so opozorili na nevarnost atomskih minskih polj. ki niso obrambna, ampak samotnoril na, ter poudarili, da je treba podpirati miroljubne pobude, tembolj, ker Itali ji ne preti nevarnost napada iz Jugoslavije, s katero se razvijajo dobri in plodni odnosi. Zupan je podal kratko politično oceno in utemeljitev občinskega proračuna za leto 1972. Pripomnil je, da glavne smernice izhajajo iz analize socialnega sestava prebivalstva in potreb občine. Otipljiv je poseg glede javnih del (izpolnitev in ureditev električnega omrežja in javne razsvetljave . kanalizacije, vodovoda, cest itd.) in glede preureditve občinskih služb. Nato je odbornik za finance Fri-solini podal tehnično obrazložitev in je navedel razne postavke iz pro računa. Dejal je, da so se skupne vsote podvojile v primerjavi s proračunom za letošnje leto, to pa predvsem zaradi tega, ker je v proračun vključena vsota 406 mil. lir za razna javna dela, ker so vključeni izdatki za preureditev občinskih služb in ker se pač vsako leto večajo izdatki. Razvila se je nato diskusija in je prvi spregovoril svetovalec Sreč ko Colja (PSI). Rekel je, da se opaža neka sprememba pri sestavi proračuna, kar naj bd bilo v skladu s programom sedanje občinske uprave, zlasti glede javnih del. Kljub vedno večjim potrebam in višanju stroškov, je poudaril Colja, pa sc že več let ne zviša vladni prispevek za kritje primanjkljaja (20 mil. lir), kar je zek> krivično. Pozitivno je ocenil skrb občine za potrebe šolstva m pripomnil, da bi bil’ rešeni problemi šole, če bi bil tudi v deželnih in državnih proračunih dodeljen tako visok odstotek za šolstvo, kot je v orora čunu devinsko * nabrežir.ske občine (skoraj 30 odst rednin i*dat-kov). Predlagal Je tudi nekaj malih sprememb zlasti glede vodovoda Svetovalec Alojz Markovič (KPI) je napovedal, da se ho njegova skupina še oglasila k diskusiji, in se je zato omejil le na nekatere kritične pripombe. Poudaril je, da so v občini nujno potrebna javna dela, da je treba smetarsko službo razširiti na vse vasi, da je zanemarjena javna razsvetljava, da bi morala poskrbeti občina za gradnjo prosvetnega doma v Nabrežini, saj sploh ni nobene primerne dvorane in kinematografa v vsej občini. Zaključil je s pripombo, da ima devinsko - nabrežinska občina večje potrebe tudi zaradi svojega specifičnega geografskega položaja in da proračun ne ustreza tem potrebam. Obisk prosvetnih delavcev iz Ilirske Bistrice V petek, 3. decembra, bodo prispeli v popoldanskih urah na kratek obisk v Trst prosvetni delavci iz občine Ilirska Bistrica, da bi tako vrnili obisk tržaškim šolnikom. Ilirskobistriški gostje se bodo pripeljali približno ob 15.30 na Trg Sv., Antona, nato bodo ob spremstvu tržaških šolnikov obiskali nekatere slovenske šole. Ob 17. uri bo Sindikat slovenske šole sprejel goste v baru v Kulturnem domu. Ob 21. uri bo pa Slovensko gledališče priredilo izredno predstavo Brechtove drame in komedije »Bobni v noči», katere se lahko udeleži tudi drugo občinstvo. Tajništvo sindikata vabi svoje člane, naj se udeležijo v čim večjem številu sprejema dragih gostov in na splošno vabi vse občinstvo, naj se udeleži predstave v Kulturnem domu, da bi gostje odnesli kar najlepši vtis o našem kulturnem in prosvetnem življenju. Seja odbora Sindikata slovenske šole Jutri v četrtek, 2. decembra, bo seja odbora Sindikata. Na dnevnem redu bo med drugim obisk ilirsko-bistriških prosvetnih delavcev. 1648/19 od 7. marca 1960 (Generalno ravnateljstvo za osnovnošolsko izobrazbo). a. 2. Udeleženci natečaja bodo morali predložiti tekste v roku 8 mesecev od datuma tega razpisa. Teksti morajo biti v dveh tipkanih izvodih v eni sami zaprti zalepki skupno z osnutki ilustracij za vsak učbenik, od katerih morata biti vsaj dva izdelana, oddati pa jih je treba šolskemu skrbništvu v Trstu, Ul. Duca d'Aosta 4. Tekste je treba predstaviti brez podpisa in brez kakršnekoli oznake na posameznih straneh. Zato bodo morali udeleženci natečaja izročiti, skupno z izvodi anonimnih tekstov, v ločeni zaprti zalepki list s svojimi osebnimi podatki, šolski skrbnik v Trstu, ki bo sprejel tekste, bo na vsako stran vtisnil žig svojega urada. čl. 3 Predložena dela bo proučila posebna razsodna komisija, ki jo bosta po pooblastilu ministrstva za javno šolstvo imenovala šolska skrbnika v Trstu in Gorici. Komisija bo predlagala izdajo teksta, o katerem bo sodila, da je didaktično najboljši. Čl. 4 Čitanki (ena za vsak razred) lahko sestavi en sam avtor ali pa skupina avtorjev. Čl. 5 Ilustrator ali ilustratorji izbranega teksta bodo morah dodelati slike v roku 30 dni od datuma razglasitve zmagovalca. Avtorju ali avtorjem obeh tekstov (za 2. in 3. razred), ki jih bo izbrala komisija, bo državna ustanova za ljudske in šolske knjižnice izročila nagrado v znesku 700.000 lir za vsak tekst (1.400-000 lir za oba teksta), s čimer se tiodo avtorji popolnoma odrekli avtorskim pravicam. V ta znesek je vključena tudi cena slik ter morebitnih avtorskih pravic, ki bi jih sestavljavec ali sestavljavci knjig morali izplačati drugim avtorjem za odlomke vključene v čitanke. Čl. 6 Avtor ah avtorji bodo morali, brez nadaljnjega plačila, vnesti v tekste tiste spremembe, ki bi jih komisija predlagala ali bi jih imela ustanova za ljudske in šolske knjižnice za potrebne. Morali bodo potem tudi skrbeti za revizijo ter za popravljanje krtačnih odtisov. Čl. 7 Za tiskanje tekstov bo poskrbela ustanova za ljudske in šolske knjižnice s sedežem v Rimu, Ul. Mi-chele Mercati 4, ki si pridržuje vse pravice za izbiro formata, črk, števila izvodov ter prodajne cene. Čl. 8 Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki so dopolnili 21. leto ob datumu objave tega razpisa. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Bertolt Brecht Bobni v noti ŠTIRI NAGRADE NA »BORŠTNIKOVEM SREČANJU 1971» V petek, 3. decembra ob 20. uri ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU! Jovan Sterija Popovič SKOPUH ALI KIR JANJA komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini V nedeljo, 5. decembra ob 16. uri ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU! PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN GRBEC« - Skedenj priredi danes, 1. decembra ob 20.30 SPOMINSKI VEČER posvečen rojakoma Karlu Kocjančiču Belizarju Sancinu Pri sporedu sodelujejo tudi člani Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu. V TRŽAŠKI KNJIGARNI bo Filibert Benedetič predstavil jutri, 2. Xn. ob 17. uri novo knjigo zamejskega avtorja ČLOVEK IN CESTA Avtor teksta, dr. Rafko Dolhar in dr. Robert Hlavaty, ilustrator knjige, bosta zanimivo izdajo tudi podpisovala. Knjigo je ob Miklavževem izdalo Založništvo tržaškega tiska. KULTURNI KROŽEK ŠD »DEVIN - ŠTIVAN* — Devin priredi v nedeljo, 5. decembra ob 16. uri, v župnijski dvorani v Devinu MIKLAVŽEVANJE za otroke iz Devina, Štivana in Medjevasi. — Starše, ki žele, da bi MIKLAVŽ obdaril njihove otroke, naprošamo, naj prinesejo darila v petek ali v soboto v dvorano našega krožka od 19. do 20. ure. Poskrbljeno bo tudi za glasbo. iiiiiiiimumiiiiiiiiNUiiiiiiiiimmiiiiiiiHiiiiiitiiiituiiiutiiiiiiiiMMiiutiiimiiiiimiMUMitiiiiiiiiiiiiiiiiu Pianist Magaioff gostoval v tržaškem Koncertnem društvu SPDT vabi na diskusijo: «JOŽE CESAR -PLEZALEC IN SLIKAR* Razgovor z umetnikom ob odprtju njegove slikarske razstave. Prikaz številnih diapozitivov. Vabljeni v petek, 3. decembra ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano. Ul. Geppa 9. Tržaško koncertno društvo slovi kot prireditelj najbolj kakovostnih koncertov v našem mestu. Ta sloves je društvo potrdilo tudi s svojim zadnjim ponedeljkovim večerom, ko je svojemu darežljivemu občinstvu ponudil priliko, da je bogato in prisrčno nagradilo starega znanca tržaških koncertnih ljubiteljev in sve tovno priznanega ruskega pianista Nikito Magaloffa. Mojster, ki bo prihodnje leto slavil šestdesetletnico in ki je na konservatoriju v Ženevi in no drugih klavirskih tečajih vzgojil že celo pokolenje odličnih pianistov, je v gledališču Ros-setti predstavil pester a izbran spored. Začel je s sonato v C-duru op. 34 italijansKcga čembalista, pianista, izvrstnega klavirskega pedagoga in imenitnega skladatelja Muzia Cle-mentija, ki je bil vrstnik velike klasične trojice Hagdna, Mozarta in Beethovna; le ta je njegovo umetnost globoko spoštoval in upošteval. Pri skladbi je Magaioff s svojo prekaljeno tehniko poudaril vedro, bežečo briljantnost v prvem, razmiš-Ijujočo otožnost v drugem in ljudsko razigranost v tretjem stavku. Utrujenost je mojstru ponagajala z nekaj banalnimi spodrsljaji, ki ne zaslužijo. da bi jih kdo kakorkoli jemal v poštev. Spored je dalje tekel v Brahmsovi sonati v f-molu op. 5. Mimo nedvomne umetniške vrednosti ima delo tudi zanimiv glasbeno zgodovinski, ali če hočemo, anekdotični pomen. Gre namreč za sonato, ki je že široko uveljavljenemu Schumanu narekovala znameniti članek v njegovi glasbeni reviji, v katerem navdušeno prerokuje komaj dvajsetletnemu Brahmsu svetlo u-metniško prihodnost. V gosto mno-gozvočnost riše Nikita Magaioff jasne izrazito romantične motive, ki kipijo od mladeniške zanesenosti, hkrati pa že dajo slutiti globoko ravnovesje zrele umetnosti hamburškega umetnika. Drugi del sporeda nas ponese v dvajseto stoletje k pianistovemu rojaku Sergeju Prokofjevu. V bistvu klasično grajena sonata v C-duru op. 38 se odlikuje po čudoviti moderni spevnosti, ki se spaja s klenim, markantnim ritmom, ki pa vendar nikoli ne posurovi; temu nežnemu ravnovesju je pianist imenitno stregel do konca, le *andati-no» drugega stavka je, za naš okus, ubral za las prespokojno. Pa spet povratek v pristno mantikol eCameval de Vienne* op. 26 Roberta Schumanna dovolj vsestransko bogato zastopa, umetnost tega nemškega romantika. Nežna, ganljiva liričnost se prepleta z boč nim navdušenjem; le ta nas na koncu začetnega Allegra preseneti zvoki revolucionarne marsejeze, ki je v takratnih avstrijskih in nem ških uradnih krogih učinkovala kot krepka klofuta. Ker se na koncu ploskanje občinstva le ni hotelo poleči, mu je Nikita Magaioff kmalu postregel z dvema izrazito virtuoznima skladbama, namreč Schubertovim Impromptujem in Lisztovo etudo *La Camponella», ki je, kot znano, povzeta po istoimenski Paganinijevi violinski etudi. Ravel Kodrič Saškotu in Veri Tence se je rodil sinček IGOR P.d. Prosek-Kontovel in Amaterski oder jima iskreno čestitata, Igorju pa želita obilo sreče. Darovi in prispevki Za spomenik partizanske učiteljice daruje N. N. 5000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Marije Pangerc vd. Ferluga daruje Lidija Jerebica 2000 lir za PD »V. Vodnik* v Dolini. V spomin pokojne Ane Udovič daruje družina Božič 5.000 Ur za spomenik padUm iz Skednja, s Kolon-kovca in od Sv, Ane. V spomin pokojne Ane Udovič da- ruje družina Pahor 2.000 Ur za Dijaško matico. , DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do K. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret ta. Ul. Bonomea 93, Godina AUTGEA, Ul. Ginnastlca 6. S. Luigi, UL Fellu ga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AHAlabarda, Ul. Istria 7, Al Ga leno, Ul. S. ClUno 36 (Sv. Ivan), De Leitenburg. Trg S. Giovanni 5, Miz zan. Trg Venezia 2. SPD Igo Gruden iz Nabrežine priredi v nedeljo, 5. t. m. ob 16.30 MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE Starši lahko prinesejo darila vsak večer od 20. do 21. ure na društveni sedež. PD »Kraški dom» Repentabor priredi s sodelovanjem osnovne šole v nedeljo, 5. decembra ob 15.30 v prostorih občinske kopalnice v Repnu MIKLAVŽEVANJE Vabljeni vsi otroci, starši ter ostali! Istočasno se obvešča, da Je vsak dan odprta razstava In prodaja slovenskih knjig od 18. do 20. ure. POPRAVEK Včeraj se je v rubriko »Darovi in prispevki* vrinila neljuba pomota. 5000 Ur za ŠD »Sokol* je daroval Karlo Furlan in ne Karlo Štoka, kot je bilo objavljeno. Včeraj--danes Danes, sreda, 1. decembra MARIJAN Srnice vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23. — Dolžina dneva 8.58. — Luno vzide ob 15.17 in zatone ob 8.28. Jutri, četrtek, 2. decembra BLANKA Vreme včeraj: najvlšja dnevna temperatura 9,5, najnižja 7,8, ob 19. uri 8,1 stopinje, zračni tlak 1003,5 narašča, veter 8 km na uro jugovzhodnih vlaga 75 odstotna, padavine 1.8 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. novembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UmrU so: 47-letni Luigi Peressin, 79 letni Caio Squadranl, 75 letna Maria Blasina, 72-letna VVanda Carmi-nati, 59-letni Francesco Cok, 84-letna Giorgia Cobonlni por. Trsni, 60-letni Mariano Zibel', 88-letni Mihael Grgič, 92-letna Dorinca Miletich vd. Slocovlch, 83 letna Caterina Miclie Uch vd. Serdi, 81-letna Albina Se-gnan, 94 letni Francesco Pepeu. Nazionale 15.30-22.10 »Appartamento al Plaza*, Mureen Stapleton, Barbara Harris, Lee Grant. Fenice 15.00-22.10 »..Continuavano a chiamarlo Trinita*. Terence Hill. Bud Spencer, Jessica Dublin, Harry Carey jr. Barvni film. Eden 15.30 «La classe operaia va in paradiso*. Gian Maria Volonte in Salvo Randone. Režiser Elio Petri. Grattacielo 16.00 »Non commettere at-ti impuri*. Barbara Bouchet, L. Sal-ce, M. MerUni. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 »Permette? Rocco Pa-paleo*. Marcello Mastroianni. V barvah. Ritz 15.30-22.00 »Bella di giomo, mo-gUe di notte*. E. Szemerys, N. Ca-stelnuovo in A. Miserocchi. V barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 »Desideri. voglie paz-ze, di tre insaziabili ragazze*. Ed-wige Fenech, Ralph VVolter. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30-22.00 »La coda deUo scorpione*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.00 »Morire d'amore». Anny Girardot. Barvni film. CristaUo 16.00 «Qualcuno dietro la porta*. Charles Bronson. Barvni film. Capitol 16.00 »Supponiamo che di-chiarino la guerra e nessuno ci vada*. Barvni film. Tony Curtis, E. Borgnine in Susan Pleshette. Moderno 16.30 «Le isole delTamo-re». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.00 »La supertesti-rnone*, M. Vitti, Ugo Tognazzi. V barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 »La porta delle sette chiavi*. Film iz romana Edgarda VValacea s Klausom Kinskim. Astra 16.30 «11 suo nome gridava ven-detta*. Barvni film. Antony Steffen. Abbazia 16.00 «Missione Caracas*. Barvni film. Rod Carter. V soboto, 4. decembra 1971 ob 21. uri bo v maU dvorani Kulturnega doma KONCERT ZRORA J. GALLUS in TRŽAŠKEGA OKTETA Dirigenta IVAN SANCIN in UBALD VRABEC Razstave Od preteklega petka razstavlja v prostorih hotela Triglav v Kopru skupina tržaških likovnikov, ki se združuje v Grupi U, ki jo sestavljajo Kozman, Švara, Vecchiet, Volk, Zuljan in Žerjal. V galeriji »La Lanterna* razstavljajo do 3. dec. slovenski Ukovni u-metniki Riko Debenjak, Adrijana Maraž, Janez Bernik in Andrej Jemc. V umetnostni galeriji »Tergeste* v Ul. Battisti 23, razstavlja do 7. dec. mladi tržaški slikar Livij Možina. Danes ob 18.30 bo tržaški slikar Ciro Russo, ki je priredil letos že vrsto razstav v nekaterih mestih v deželi, odprl razstavo v galeriji modeme umetnosti v pasaži Rossoni. Za to razstavo je Ciro Russo pripravil kakih 30 olj. Razstava bo odprta do 20. decembra. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu obvešča absolvente učiteljiščnike, da bo tudi letos poseben dopolnilni tečaj, ki bo omogočal vpis na vse fakultete. Tečaj bo trajal od 15. decembra letos do 15. junija 1972. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1972. Prošnje sprejema ravnateljstvo. Razna obvestila Slovensko amatersko gledališče v v Trstu sklicuje jutri, 2. decembra L 1. ob 20.30 v prostorih p. d. »Ivan Cankar. Ul. Montecchi 6 skupno sejo upravnega, umetniškega in nadzornega sveta. Na dnevnem redu važni sklepi I i-iij.uiui—asasas VERDI V torek ob 20.30 je na P^ mu prva predstava Rossini*«i**• »Moše*. Orkester gledthtta V4r_“ dirigiral Lamberto Garctoli. Carlo Piccinato. Scers Ct:«li!a « ravicinija so bile izdelane v e* nicah gledališča Verdi pod stvom Maria Rossija. Peli bodo Malcolm Smith (v nas , ni vlogi), Linda Vajna, Aldo tion, Franca Mattiucci, Ermanno renzi, Silvano Carroli, Gn-ofrasco Cesarini. Silvana Massieri m R«®0 do Botteghelli. Pri blagajni gledališča (tel-se jutri začne prodaja izven majskih vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Jutri bosta Alberto LuP° Olga Vlili nastopila s prvo preds»' briljantne francoske novitete « ni mogoče vedeti*. V tej komediji bodo nastopili še Benedetti, Adolfo Geri, StefaneUa vannini in Marcello Tusco. Mario Ferrero, scene Lucio D* . ni. Predvidene so ponovitve do v U no nedelje. Abonenti na sezono atra Stabile imajo 30 odst- P® Prodaja vstopnic v pasaži P10 AVDITORIJ V Avditoriju, kjer predvajajo Postave v okviru cikla »Gledali-"-® nes», bodo od danes do nedelje P ^ stave Osbornove drame »Spom-u v gnevu*. Pod vodstvom ac*'C’lMj0 režiserja Johna Karlsena na3-°' .. Amaldo Ninchi, Teresa Ricci. nota Salata in Ennio Libralesso z bertom Brunijem. j, Začetek nocojšnje predstave 21. uri. SPDT priredi od 26. decembra ^ 2. januarja ZIMOVANJE v • ‘ . SKI GORI v domu Zrenjanm. - UL lo mest omejeno. Vpisovanje v Geppa 9, Cene bodo objavili v kem. Prosvetno društvo »Prešeren* v ljuncu priredi v sredo, 3- d®0' re. 1971 enodnevni izlet v Ljubljano- Bo- sredo. 3. decembra •• o. te Odi**1 na o.uuu ur, vkjjlilmu „ - .j ob 7. uri iz Boljunca. Vpisovanje ' Lavri v mlekarni še danes. P°* SPDT priredi v nedeljo. 5-J* avtobusni izlet v Trbiž bi Sv. ‘ pri Trbižu, ob priliki za^ct"ln lir. carskega tečaja. Vpisnina 1-® Ob vpisu navesti kraj vstopa na tobus. Ljudska prosveta-.« - SPD »TABOR* - Opčine Prosvetnem domu v petek, 3. dc__Jg. bra, v soboto, 4. decembra n> Ijo, 5. decembra RAZSTAVO a VENSKIH KNJIG in „i va bo odprta v petek in sob° , u. 20. ure, v nedeljo Pa j" uv-do 13. in od 16. do 20. ure. l'azs - uu m oa 10. ao -lijce. Ijene bodo knjige za male ta v jn primerne za Miklavževo, b0®01 ' m* novoletno darilo. Starši, razve svoje malčke! Mali oglasi IŠČEMO ZAUPNO ŽENSKO ZA STVO DVE IN POL LET* ‘ STARfcG* FANTKA OD 1.29 do ti.20. nirajte na: 74-15-72, urnik trgovin- Dne 28. novembra 1971, J® ti v Avstralijo umrla Zorka Micali (Mihalič) vd. Lvpidi Pogreb drage pokojnice Ko P® I* vozu trupla na dom. Žalostno vest »poroča* Otroci • nrio, Vcllrila, IJI.nM rina, snaha, zeljo, vnjM ter .-»pita z možem ter ikugl *°r0 Draga, Sidncy, 1. rterseanra Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil* naš* draga mati In nona HORTENZIJA CAHARIJA por. VERG1N€LLA Pogreb bo danes ob 15. uri Iz hiše žalosti na domače pokopallsie' Žalujoči sinovi Albin ter Miroilav In Martin z družinam4' hčere HortenziJa, Jolanda ln Grozdanu > družinami ter drug® sorodstvo. Sv. Križ, 1. decembra 1971 Z A H VA L A Ob hudi izgubi naše drage žene. mame. babice, hčerke ta t,v4e KATJE BERGINC se toplo ln Iskreno zahvaljujemo vsem, prijateljem In znan®®"1, ki so nam ustno, pismeno ali telegrafsko izrekli »otalje Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so našo drago pospremil! ne ni4** zadnjo pot, ter darovali vence in cvetje. Posebno se iskreno ln iz vsega srca zahvaljujemo dr. PRELOGU, ki je s svojo zdravniško vedo, človeško sšrbN in toplo besedo lajšal trpljenje naši dragi ves čas njene bole*1 Prav tako iskrena hvala tudi gospe dr. GELI.ETTI *® 'x’s njen trud in bodrilne besede. Iskrena in srčna hvala tudi bolniški sestri gospe ELVIR PERIS za njeno požrtvovalno nego. Trst, 1. decembra 1971 VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODISCEM Prva pričevanja obtožencev na procesu o vrednotnicah Eden od obtožencev je obrekoval preiskovalnega sodnika, zaradi česar je moral za dve “ri romati v zapor, sodniki pa so uvedli proti njemu kazenski postopek - Danes tolo zaslišali še zadnje obtožence, nakar se bo zvrstilo pred sodni zbor 89 prič GORIŠKI DNEVNIK veliki dvorani tržaškega poroten sodišča je včeraj potekal dru-sodne obravnave proti sku-? MVetih obtožencev, ki jih dol-" Mruževanja v nepoštene name-| J^krota, goljufije, ponareja v“tetoic in vrednotnic. ‘Ttces se je pravzaprav začel M dvema tednoma s sporo-sodnomedicinskega izvedenca .,wvia Omera, da eden od glav-.^ležencev, 50-letni Giuseppe iz Legnana, ki ga rrkate-(Sdjejo tudi z vzdevkom «go-*ie milijarde lir*, lahko pri-(?9* razpravi. L7. ® so predvčerajšnjim pričali Samettija na zatožni klopi, jj® ostali razočarani, zakaj molj*. sporočil, da ne bo priso-(l,~ “a razpravi. si na kratko, kako je « bo prvi dan sodne razprave. u ..Predvidoma trajala mesec se je s tremi zahteva-SP^pikov Filogf-ane in Antoni-Trsta. Prvi, ki brani 46-let-Angela Pedrazzinija iz Rollata 3j|Vnza), je zahteval s''dnonv'ai-Pregled svojega klienta. Pre-“ bi ugotovil, a’i ;■> bil Si Povsem pri zavesti ali pou v času storjenega ure " Po psihičnih motenj. s >tti[e kret, s katerim je sodišče pozvalo k pričevanju samo kuratorja podjetja, 48-letnega Agostina Tonija iz Rima, ki je bankrotiralo, ne pa upnikov. V tem smislu naj bi bil torej dekret ničev. Odvetnik Antonimi je zato predlagal prekinitev sodne obravnave ter prenos vseh zadevnih aktov ustavnemu sodišču. Sodni zbor pod predsedstvom dr. Corsija je po treh urah posvetovanja odklonil vse tri zahteve in pričel z zaslišanjem Agostina Tonija, enega od glavnih obtožencev na procesu o vrednotnicah ter edinega, ki sedi na zatožni klopi. Moški je samozavestno in s ščeocem šegavosti, tako da je celo sodnike spravil večkrat v smeh, v bistvu priznal vse pripisane mu obtožbe, razen tiste, ki zadeva »združevanja v nepoštene namene*. S tem v zvezi je dejal, da ni nihče organiziral neke skupin^, ki bi sistematično »goljufala banke*. ampak vsak je delal na svojo roko. Edina, ki pri vsej zadevi ni imela nobenega o-pravka, naj bi po Toniju bila 30 letna GeltruHp Sitenzi iz Padove. Sploh je moški zelo branil žensko in jo skušal prikazati kot povsem nedolžno. Zelo natančno je tudi po- PO ŠTIRIH DNEH RAZPRAV Z živahno debato včeraj zaključen mednarodni simpozij Alitteleuropa Arhitekti zaradi nasprotujočih si stališč niso našli skupnega jezika - Zanimanje za usodo Benetk - Prihodnje leto bo srečanje najbrž posvečeno gledališki umetnosti VESTI IZ STANDREZA d* bo deželna vlada korenilo Dol'Cr'*a sv°j° gospoda rsko-social-‘tiho. Bilančne postavke v pro-k J 1972 pa nasprotno kožejo, jjJ^rierava odbor nadaljevati po 'Wn^ pot‘ Zato so korpjnisti prilil ^ vrsto predlogov, ki naj bi ‘((Jerina uprava upoštevala pri k^fitvi svoje nadaljnje gospo L** Politike. un‘sti so mnenja, da bi de-k oblasti lahko takoj uporabile Uk, “5 milijard lir iz finančnih o- |W| OV I7 nnnlmmiVl fOV. vedal, kako je sondiral teren v Trstu za svojo goljufivo dejavnost. V krajevnem italijanskem dnevniku je zasledil oglas, s katerim je nekdo dajal v najem trgovino v Drevoredu R. Samzio 2. Sprejel je ponudbo in si zamenjal ime v Giuseppe Stocco. K sebi je poklical Lualdija in Bergamasca, ki naj bi mu pomagala pri drznem načrtu, s katerim je ogoljufal tri bančne zavode za skoraj eno milijardo lir. Pri tem je hitro pripomnil, da niti Lualdi niti Bergamaschi nista vedela za njegov načrt, ampak sta mu oba, kot tudi trgovina, služila le za »vetrobran*, kot je sam dejal. Po predvčerajšnji dopoldanski in popoldanski razpravi, ki se je zavlekla skoraj do 20. ure zvečer, je včeraj dr. Gorsi spet zaslišal Tonija, ki je bil, verjetno na prigovarjanje svojega branilca, v odgovorih mnogo bolj umirjen. Najprej je razložil kdo in kako so ponarejali obveznice IMI. Dejal je, da jih je materialno izdelal Sametti oziroma njegov pomočnik (katerega ime pa bo verjetno ostalo za zmeraj prikrito, op. ur.), on pa jih je samo vnovčil. Kar zadeva zadnjo seriio vrednotnic, ki je še vedno skrita (prav tako neznano kje, op. ur.) pa je pojasnil, da je zadnja vrsta vrednotnic uspela slabo in zato je niso «poslali na trg*. Pripomnil pa je, da bi se dala izrabiti čez kakih dvajset let, ko bodo že vsi pozabili na te vrednotnice. Sledilo je nato pričevanje 25-let-nega Giuseppa Lualdija iz Milana. Moški je najprej pričel razlagati, da je meseca oktobra leta 1968 odprl v našem mestu drogerijo iz »povsem poštenih namenov*. Hotel je trgovati, toda zaradi slabega u-pravljanja se je kaj kmalu znašel v hudi denarni stiski. Tako je naletel na povsod prisotnega Tonija, ki mu je predlagal sodelovanje. Pri tem ga je dr. Corsi opozoril, da je dejal preiskovalnemu sodni ku dr. Serbu, da je odprl drogerijo na Tonijevo prigovarjanje, to se pravi, v nepoštene namene. Lualdi je pri tem vzkipel in dejal, da to ni res in da je preiskovalni sodnik napisal neresnične izjave. Seveda je ta trditev razburila javnega tožilca dr. Brencija, ki je zahteval ma in se približati posameznim in I proti Lualdiiju kazenski postopek združenim občinam ter delavskim or- zaradi obrekovanja sodnega funk-ganizacijam. Dežela mora nadalje cionarja. Uradni branilec odv. Ma-poudariti svojo neodvisnost od države succi je sicer skušal opravičiti ob-in zahtevati pomoč iz republiških toženca, češ da se je le-ta samo sredstev na podlagi člerta 50 de- slabo izrazil, toda--nič ni pomagalo, želnega statuta Sodni zbor se je umaknil v posveto- Komunisti so prepričani, zaključuje valnico in P? PriWižno d^, ™ poročilo, da je to danes dosegljivo. odloc‘>. ^ * . »slu . Vendar pa se morajo levičarske sile 368 kaz. zakonika tožilčeva zahto-sporazumeti. PSI in levo krilo KDI J* ,x>vsem^upravičena .ter odredil pa zavzeti avtonomno stališče v od- tako.lsnto j . J nosu do sedanjega deželnega odbo- u ^ je nato, kot to ra v katerem Prevladujejo konser- J kazenski post<*>ek, prekinil vativne struje. Predvsem se mora I L TOPLO PRIPOROČAMO NA- ROČNIKOM, DA VPLAČAJO NA- ROČNINO PRI RAZNAŠALCU, ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU, Ul. F. Filzi 10. LE TAM, KJER NI RAZNA- ŠALCA, NAJ PLAČAJO NA UPRAVI, nad. Ul. Montecchi 6/II. . ,-j-v branilec odv. Antonija postavil sodni zbor pred .^zahtev. Najprej se je sklical ^ene zakonika o kazenskem ki naj bi grobo kršil ¥ glistave. Omenjeni člen nam-/^Pred videva največjo svobodo i ija v preiskovalni fazi proce-fcO tega pa naj bi zaradi neka-iJit^Pletljajev ne prišlo. Druga jeva pa je zadevaja sodni de- _____ l,'|iiiii„im||,„„„|„|„„............................... ZA NUJEN PREOKRET V DEŽELNI POLITIKI tPl predlaga vrsto posegov f skladu z željami delavstva 35 milijard iz finančnih ostankov je lahko takoj na razpolago - Poseben krožni sklad za gradnjo ljudskih hiš odbor KPI za Furlanijo-i sh* Kajino se je te dni sestal tj?®« svetovalcev, da bi obrav-L Vprašanje deželnega obraču-- & ^eto 1970 in proračuna za jll j®**. V daljšem poročilu, ki so ob zaključku sestanka, od-j!^®*glaša nujnost korenite spre jtJJ* dosedanje politike deželnega »• Poročilo pravi, da se je z |Wj 1970 zaključil tudi prvi raz-ne da bi bili doseženi Kek cilji- Najbolj viden je na področju zaposlenosti in .vc;!nstva- število zaposlenih de bL se je v razdobju 1965-10 lekarn *n s‘cer za 35.000 enot, 1^1111 ko so se razlike med našo tj ® ® razvitejšimi kraji v Ita-k®*tno povečale. Namesto da bi O08la k rešitvi vsaj nekaterih Itjj najnujnejših vprašanj, je de-% a°slej spravila v banke 134 kijjjd lir finančnih ostankov :z do yW1l'n poslovnih razpoložljivosti. R l^dnjem času, nadaljuje poročila deželno gospodarstvo zašlo v I |e *dsko, iz katere bo mogoče pri- ik. * vP f\/\ J nnnl M m ■ ,t n /4 f\ S*rila jetiko. Bilančne postavke v P ro- žasto mednarodno kulturno srečanje «Mitteievropa», ki je bilo posvečeno arhitekturi, se je včeraj zvečer zaključilo v gor iški palači Attems. Goriški župan Martina je včeraj zvečer pozdravil udeiežence, ki so prišli iz raznih evropskih držav in jim zaželel ponovni obisk našega mesta. Tajnik srečanj dr. Rocco je povedal nekaj zanimivih misli o tem srečanju, predsednik prof. Hans Sedlmayr pa je skušal najti sintezo številnih posegov v diskusijo. Njegovo delo ni bilo lahko, kajti tako v uvodnih nastopih v prejšnjih dneh kot v včerajšnjih odgovorih in debatnih posegih smo čuli vrsto nasprotujočih si teženj. Celo sodelavci v posameznih delovnih skupinah niso našli skupnega jezika in včeraj popoldne so zaradi tega na govorniškem odru ponavljali teze, ki so jih zagovarjali v delovni skupini. Danes se o arhitektonskih posegih precej diskutira in zaradi tega ni nič čudnega če so mnenja strokovnjakov deljena. Nekateri se namreč zavzemajo za ostre ukrepe, ki naj zaščitijo okolje, drugi se zavzemajo za brezkompromisen poseg oblasti v gradbeno dejavnost, tretji so za ohranitev starega. Vse to smo občutili tudi na gcriškem srečanju. Zaradi tega je bil zadnji dan srečanja, t.j. včerajšnji deloma bolj zanimiv kot uvodna dneva, v katerih so udeleženci brali svoja poročila. ^Nesoglasje je vladalo tudi v skupini, ki je razpravljala o ohranitvi Benetk. Nekateri so hoteli v resolucijo vnesti nujnost odstranitve vsakršne industrije iz beneške okolice, drugi so bili za manj ostre ukrepe. Vsi so si bili seveda edini, da je treba Benetke, to arhitektom .............||,mMm,iiiiuniiiiiiiiuu»»iui!iiiuiimiiiiiiiiiiiiiimii«iiii»niiiiiiiiiiiniiiMm«M"m*"'* OBVESTILO DRŽAVNE KNJIŽNICE OD DANES BO ODPRTA ČITALNICA ZA DIJAKE V njej bo na razpolago 1000 knjig in material potujoče knjižnice sko čudo, ohraniti človeštvu. Vendarle niso našli skupnega obrambnega jezika. Včeraj zjutraj so v diskusijo posegli številni udeleženci: Sed!mauy, Shiffkorn, Strassoldo, Koepf He-shmann, Spinetti, Pozzetto, Gasparini. Breitiing, Hambock, Rocco, Fi-lipskv, Quadrelli, Tubaro, Cosolo. Popoldne je med drugimi govoril tudi videmski arhitekt Di Sopra. Medtem ko so razni diskutanti nastopali v glavni dvorani, so se v stranskih sestale posebne komisije. Najbolj zanimiva je bila debata v komisiji, ki je razpravljala o glavni temi simpozija »arhitektura in družba*; v tej komisiji so sodelovali tudi prof. Ricci, ravnatelj fakultete za arhitekturo v Firencah, arh. Di Sopra, psihologinja Sigrid John, prov. Von Branca. Zastave šestih držav, ki so v vseh teh letih sodelovale na kulturnih srečanjih Mittelevropa (Čehoslova-kov letos ni bilo), ne plapolajo več pred palačo Attems na Kornu. Srečanje kulturnikov in strokovnjakov se je torej zaključilo. Prva tri leta so umetniki razpravljali o literarnih zvrsteh, nato so v četrtem letu imeli sintezo o triletnem delovanju, v zadnjih dveh letih pa so razpravljali o urbanizmu in o arhitekturi. V prihodnjem letu pa bo, kot so nam pošepetali prireditelji, na vrsti razprava o gledališki umetnosti. Stavke kovinarjev v Tržiču in v Gorici Pri kovinarskem podjetju ASGEN v Tržiču so včeraj prekinili pogajanja za poravnavo spcra in sindi- kalni predstavniki očitajo INTER-SINDU, da se je umaknil od svojih obljub ter onemogočil sporazum, za katerega se je zdelo, da je dosegljiv. Nato so se odločili, da bodo proglasili za danes štiriurno stavko tudi po drugih kovinarskih podjetjih. Tako bodo stavkali zadnje štiri ure vsake izmene v AS GEN, tovarni vijakov v Tržiču ter v SAFOG in OMG v Gorici. Jutri, v četrtek, pa bodo imeli notranje delavsko zborovanje v ASGEN, na katerem bo govoril vsedržavni sindikalni tajnik iz Rima. Živahno delovanje društva «Oton Župančič» Mikla\ zevanje po vasi - Podrobnosti o izletu v Sovjetsko zvezo . Delo mladinskega odseka Poročajo nam iz Štandreža, da bo tudi letos, v veselje najmlajših, Miklavž nosil darila po domovih. Oglasil se bo v vasi v soboto 4. decembra v prvih popoldanskih u-rah in kot lansko leto krenil z glavnega trga na domove pridnih otrok. Ta pobuda, ki je obnovila staro domačo navado, je že lansko leto žela veliko uspeha in odobravanja s strani staršev in otrok, zato jo mislijo ponavljati tudi v prihodnjih letih. Tudi na drugih področjih je delo vanje domačega prosvetnega društva zelo živahno. Pevski zbor, ki je nastopil na planinskem martinovanju, se skrbno vadi za napoveda- iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiimiiiiiiiimiiimuttniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiN SPOROČILO IZ RIMA 800 milijonov obljubljenih za kanalizacijo v Gorici Poslanec Marocco si je ogleda) upepeljevalnik pri Sovodnjah Poslanec KD za Goriško Dino Marocco je včeraj obiskal nove naprave občinskega upepeljevalnika za smeti pri Sovodnjah, kjer si je v spremstvu občinskega odbornika za javna dela Agatija in občinskih tehnikov ogledal celotne naprave, ki postavljajo na tem področju gori-ško občino na prvo vrsto. Ob tej priliki mu je odbornik Agati pre-dočil nekatere najvažnejše goriške probleme s področja javnih del, ki potrebujejo državno pomoč. Prav sodno obravnavo o »vrednotnicah* PSI zavedati, da obstajajo danes tu- Drjčel z dnigim pTOcesotI1 proti d> v nas. dežel, pogo.i za polit.čn. j^- Qbtoženec je da preokret v skladu z željam, m pn- Le je slabo krazil in da ni imel čakovanji delavskih mno7.ic. Ta preo- nobenega namena obrekovati pre-kret naj bi bil razviden že iz dru- | iskova]nega senika. Tožilec dr. gačne sestave deželnih proračunov. ŠU°V iz dosedanjih poslovnih raz-W"v°sti. Ta sredstva naj bi se 1 79 nrnani^ilnv nofflPITihllil' i |kV-1* 'a uresničitev pomembnih 1^17 6*1 v občinah ( po členi. 54 1% statuta), za vrsto ortfanič-% P^Kov v kmetijstvo, za grnd-** CSkih hli s pomočjo posebne-n tm, NVK *-■** k. i* r jl 11 k TONE SVETIMA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII TRETJA KNJIGA To je za človeka najhujši čas, v katerem se izbriše vse, prav vse, kar je bilo kakor pena na vodi, in ko iz teme spomina zableste morda že davno preža veti utrinki nečesa, kar se z vso močjo upira smrti. Grozno je čakati, če ne veš, kaj čakaš. Ko ne veš, kaj si in za koga. Ko sploh ne veš, če še si in kaj boš, ko bo prišla preizkušnja kot ostrina kose pred trepetajoče steblo bilke... Ko je bil Valjhun tresnil za seboj vrata in JI Je ples-noba kleti legla na oči, se je naslonile na mrzlo steno, stisnila zobe in zajokala. Oe bi bila sama, bi bila ponosna, tako pa je bila popolnoma skrušena. Nima pravice, da bi pogubila Primoževega otroka. Le čemu se je Izdala? Valjhun ni več Bogdan. Leto dni, odkar se nista videla, Je njegova omahljiva mehkoba izginila, spremenila se je v nekaj ostro-robega, v grobost, v užaljeno samoljubje, v nepopustljivo maščevalnost, prizanesljivost in odpuščanje pa v inkvizitor sko, sveto uničevalno strast. Kako neumno Je ravnala! Pasti bi morala predenj na kolena, ga spokorniško prositi milosti, mu povedati zlagano zgodbo, ki bi ga omehčala in pretresla, potem pa o prvi priložnosti pobegniti. V zvoku njegovega glasu, ki Je drhtel od užaljenosti, je bil led, v njem je čutila sklep, da Jo bo izročil Nemcem. V brezupu so Ji minevale ure teme in Jokala Je, dokler se Ji niso oči osušile. Poslušala je daljno bobnenje topov in se trapila z brezupnim upanjem, da Jo bo nekdo nepričakovano rešil. Zdramil Jo je surov glas, ki se Je pogovarjal s stražarjem. Zacvilila so vrata in pred seboj je zagledala blatne škornje. Mislila Je, da se Je vrnil Valjhun. Dvignila je oči in zagledala tuj, pobesnel obraz, podoben razjarjenemu psu. V plesnobni zrak kleti Je buhnila njegova po žganju smrdeča sapa. «A, tu si, candra partizanska, še živa! To je nebeško! Ali veš, kdo sem? Tvoja smrt sem! Poročnik Križ. Koman, dir čete, ki te je ujela. Jaz te bom pogubil! Ali veš, da je pred nekaj urami v mojem naročju umrl moj brat, ki so ga prestrelili tvoji ušivci? To Je bil fant, lep kot sonce, tak, da bi pobil zanj vso partizansko brigado, fant, da so norele vse punce za njim. In zdaj Je mrtev! Jaz nimam punce, imam pa vsaj tebe. Ti boš skusila za vse! Zmoli še en očenaš za odpuščanje grehov, da ti bog odpusti, ker si ga zavrgla!* Spominjala se Je samo njegove roke, ki Je segla iz teme, jo zgrabila za bluzo in jo prislonila v kot. Kriknila Je iz vseh pljuč. «Kar tuli po mili volji! Stražar Je moj človek in je že vajen podobne muzike. Skoraj vsak, ko pride na svet in ko gre s sveta, muzicira!* S silnim potegom obeh rok ji Je raztrgal vse gumbe na bluzi. Se nekajkrat je potegnil, dokler ji ni razgalil prsi. Pokleknil Je nanjo in Jo razgaljal. Sline so kakor strupene kaplje padale na njen obraz, ko je tulil: «Vredna si greha, preden greš na oni svet!* Kaj se dogaja z njo, se je zavedala šele, ko je popustila roka, ki Jo Je stiskala za vrat in JI vzela sapo, ter Jo Je surovež preobrnil že razgaljeno na hrbet. Zbrala je vse moči, ki so se Ji podeseterile. Z vso silo se mu je zagrizla v dlan in stiskala, dokler ni začutila v ustih gnusobno slan okus krvi. Pijani poročnik je zarjul od bolečine in ji izpulil iz ust krvavečo roko. -----, ----X' -- wv/ KTKJ-SJ - J V Odpel Je svoj vojaški pas in se razkoračil PreTrečo1 Mukoma JI Je uspelo, da se Je zgrbila ln zavarovale p Potem se je med skelečimi udarci, ki so rezali v *» vsem telesu, tonila v nezavest. ^ Spominjala se je samo tega, da so se vrata na odprla ln da Je Valjhun razburjeno vpil: «KaJ počnete?! VI, norec!* «Kaj tebi mar! Baba Je moj ujetnik!* . «Ženska pripada Nemcem! Ne delajte nam težav- poti «Ti pripadaš Nemcem, ljubljanski Skric! Pojdi nii če ne, te ubijem! Ne odgovarjam zase, pokopal sem ^ Ali slišiš, bedak? Kar ujame Rupnikov jurišni batalj^0’ vse pod rušo, in tl nam tega ne boš preprečil! MflrS'”vadii( Zgrabil je Valjhuna za prsi in ga treščil z nena pa močjo na kup krompirja. Zgrabila sta se, se tolkla “j.^ dala čez dekle, pljuvala ln klela in hropla. Ko j® Vl ^ že skoraj podlegel, se Je po kleti razlegel kot britev glas: «Was ist da los?!* ^ Snop svetlobe električne baterije, s katero je P08 spremljevalec stotnika Knieckeja, Ju Je zaslepil- ^ Stotnik je uperil svoj pogled najprej na zvezano j< ga! j ono dekle, v kateri Je takoj prepoznal Ano. Kri bušila v glavo in jezno Je vprašal: «Kdo se je tako spozabil nad to žensko?* Valjhun Je pokazal na pijanega hrusta, ki se Je zadrževal, da ni planil. «Vi nori, umazani pee! Ah veste, da je to naša &6*1 Je zlogoval Knlecke vsako besedo z večjo napetosU0^^ prašeč, svinja, sablja Kristusova! Tu imate! Da se ^ vedeli obnašati!* S pištolo ga Je kresnil v sredo obraz*’ so Je zvalil v kot. «0 svinja švabska, to ml boš plačal!* Je zarjul poročnik, pograbil kol in ga dvignil. Preden pa Je . teh111 zamahniti, sta odjeknila naglo zapored dva strela Z|U pj-s1 ju padel kod na tla, z obema rokama se Je zgrabil 28 POKAL EVROPSKIH NOGOMETNIH PRVAKOV Danes v Berlinu Borussia-lnter F 30 — V bivši nemški J*®! je vse pripravljeno za ju-L, Ječanje v tekmovanju za L evropskih prvakov Borussia — sicer hladno, jj r®Mno, vendar pa ni zanimanj* to tekmo zaradi tega nič 1* Italije prihajajo nepre-čartrskimi poleti Interjevi katerih se bo zbralo na tri-Jff*™hpijskega stadiona kar le-CSPt0- Zaradi televizijskega pre-1 v,*! srečanje prenesli od 20. ure Srečanje bodo namreč ne-Predvajali po televiziji v j^JPskih državah. Policija že ®i poziva obiskovalce tekme, »Majo na stadion z javnimi sredstvi in ne z osebnimi saj bi v tem primeru pri-Lf°! stadiona do hude gneče. ^jB$?niosb stadiona bo pazilo na E?*-policistov kljub temu. da so ES- Prepovedale točenje alkohol- j»"™- in pijač v steklenicah ali v ^ Posodah sploh. 50 policajev bo Verjetni postavi «0beh enajsteric Jfussia Miiller, Sie-te ’ "itkamp, Bonov, Kulik, ■ mer, Haynches, Netzer, (R Vre’ LLrve: Schrage, Dan- jT-^oka, Surau). Mler ISp011. Bellugi, Facchetti, Giubertoni, Burgnich, i0, Bedin, Boninsegna, i2°la, Frustalupi. ijr^rve: Vieri, Fabbian, ^'Bid)ar°’ ^arc^n *n Sko- * I * * * V EP0 nogometaše ob prihodu in ^ ^ 8 stadiona. Skratka, vzdušje mkmo je že povsem «južno-(teh °j čeprav je na sporedu t bneh dokaj hladnem) Berli- I i®‘eniorja sta danes povedala, ijjj Stf. objavila uradno postavo $He e.?ip Sele tik pred začetkom t L ^a Podlagi raznih podatkov zato mogoče sestaviti le i sj/ Postavi obeh enajsteric, ki !t{ ^ J*°:raj gotovo ne bosta pre-od tistih, ki ju bosta ^•kovali V 'M trenerja, id, Planskem taboru (igralci so ^ii (°Prav>b na igrišču Herte le 'D. et>uig) bodo lahko nastopili tr| ši, čeprav so bili neka- ^ nedeljsko tekmo nekoliko nika»: Sielow čuti bolečine v rami, a tudi zanj je gotovo, da ga to pri igri ne bo posebno motilo. Nemci so danes (v nasprotju z Italijani) opravili zelo težak in naporen trening. To so pa storili tem lažje, ker so svojo tedensko prvenstveno tekmo an-ticipirali na petek in so torej danes bolj spočiti kot Inter, ki je nastopil šele predvčerajšnjem. Kar se tiče današnjega rezultata, imata obe strani seveda različni mnenji. Igralci Interja se zavedajo, da bo tekma naporna in bo težko ponoviti rezultat 4:2 s San Sira. Vsekakor pa so Italijani polni zaupanja v svoje moči in računajo na napredovanje. Enak optimizem vlada seveda tudi v nemškem taboru. »Zmagali bomo s 3:1» je dejal trener Borussie Weis-weiler cin se uvrstili v višje kolo!» Tudi nemški igralci menijo, da jim uspeh ne more uiti, če jim bo le uspelo nevtralizirati Boninsegno. Seveda, pa je dvoboj precej odprt vsaki možnosti, čeprav so okoliščine za zmago nekoliko bolj naklonjene Nemcem. Vprašanje pa je, če bo tudi ta zmaga dovolj izdatna za napredovanje. NAMIZNI TENIS Tržaški pokal (ženske) Drevi odločitev Za prvo mesto se potegujeta Julia in Kras Danes bo v okviru ženskega namiznoteniškega turnirja za Tržaški pokal odločilno srečanje za prvo mesto med ekipo zgoniškega Krasa in tržaške Julie. Srečanje bo vsekakor zanimivo, saj bosta nastopili dve enakovredni ekipi Kras bo nastopil v standardni postavi (Milič. Kobal in Vesnaver). Lahko predvidevamo, da bo tudi to-krač. Miličeva osvojila vse tri točke, medtem ko bi morala Kobalova brez težav osvojiti vsaj eno Prav tako pa bi tudi Julia (ki bo verjetno nastopila v postavi Ba-dini, Marici in Trani). morala o-»vn-itj vsaj štiri točke. Pričakujemo torej tesen izid 5:4, ki bo vsekakor doprinesel tudi k napetosti in zanimivosti srečanja. Na lestvici vodi Julia, vendar so ji zgoniška dekleta takoj za petami. če bo drevi zmagala Julia, bi s tem že osvojila Tržaški pokal, če pa bo zmagal Kras, bomo za zmagovalca izvedeli šele prihodnji teden. Tekma KRAS-JULIA bo drevi ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. S. J. BEZBOL HAVANA, k.i. — Italijanska bez-bolska ekipa je na svetovnem prvenstvu na Kubi doživela ponoven poraz. Tokrat je izgubila z moštvom Dominikanske republike z izidom 5:3. V nadaljevanju prvenstva je Italijo premagala tudi Panama z 11:1. KOLESARSTVO Na mednarodnem turnirju poklicnih teniških igralcev v Dakru so dosegli take izide: POSAMEZNIKI Riessen (ZDA) — Okker (Niz.) 6:3, 6:4 Pasarell (ZDA) — Ashe (ZDA) 7:6, 6:2 DVOJICE Ashe in Pasarell (oba ZDA) — Okker (Niz.) in Riessen (Niz.) 6:3, 6:2. TENIS Bivši svetovni kolesarski prvak, 34-letni Nemec Rudi Altig, bo moral predčasno zaključiti svojo kariero poklicnega dirkača. Zdravniki so pri pregledu namreč ugotovili, da ima v trebuhu tumor in se bo moral podvreči operaciji. ............................................ V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU V derbiju med Primorjem in Gajo po ena točka za vsako moštvo Iz protesta proti ukrepu dolinske občine, Rosandra ni hotela igrati z Bregom Le Burgnich čuti v SjJ. *voje stare bolečine (zaradi ’ Vendar bo po injekcijah kor- V *?t°v° lahko igral. taboru imajo tudi »bol- Primorje — Gaja 1:1 (0:1) PRIMORJE: Ferfolja, Milič, Bla-žina, Verša, S. Husu, šegina. Za-nella, Štrekelj, Locasto, G. Husu, Čemjava, 12 Kemperle, 13 Štoka. GAJA: Grgič I., Guštin, Brass, Križmančič, Crissani, Ražem, Milkovič, Verša, Marc, Grgič n., Gri soni. V slovenskem mladinskem derbiju je v nedeljo odigrala glavno vlogo prav gotovo — burja. Ves čas je močno pihala preko blatnega igrišča in je tako še bolj otežkočala igro. Srečanje je imelo dve povsem različni lici. V prvem polčasu je (s pomočjo burje) napadala Gaja, v drugem pa je nevidnega «pomoč-nika» izkoristilo Primorje. Pri tem sta bila seveda najbolj zaposlena oba vratarja, vendar sta oba, Ferfolja in Sergij Grgič, odlično opravila šVojo' halogo: Za 'prejčta 'gola nista kriva. V prvem polčasu je Gaja valila množične napade proti kazenskemu prostoru Primorja. «Rdeče-rumeni» .4,1 1 ftefc ilPirl 'AlM OBroiiii && mPk JEm;i košarkurska peterka openskega Poleta, venstvu »Pomlad« ki nastopa letos v pr- so se branili dobro in so opravili tudi nekaj protinapadov. Gajevci so izkoristili svojo premoč in so povedli sredi polčasa z neubranljivim strelom Bruna Križmančiča. Do konca prvega dela igre je skušala Gaja še povečati svoj naskok, vendar ji to zaradi izredno prisebnega proseškega vratarja ni uspelo. Drugi polčas je bil pravi samogovor Primorja. »Zeleno-rumeni* so le enkrat ogrožali vrata domačinov, vendar je bil tudi tedaj Ferfolja na mestu. Primorje je imelo vrsto priložnosti za gol, izkoristilo pa je le ene, ko je štrekelj izkoristil gnečo pred nasprotnimi vrati in potisnil žogo v mrežo. Pred tem je sodnik spregledal enajstmetrovko, ko je Gajin branilec ioral z roko v svojem kazenskem prostoru. Vse ostale priložnosti pa so proseški nogometaši za las zapravili, ali pa jim je zastavil pot zanesljivi Grgič, Rezultat je pravično plačilo za obe ekipi, vendar bi lahko Primorje z nekaj več športne sreče tudi zmagalo. M. K. BREG - ROSANDRA V nedeljo je vse kazalo, da bomo videli običajno mladinsko nogometno tekmo, ko sta se ekipi Brega in Rosan dre razporedili na igrišču. Toda takoj po prvem sodnikovem žvižgu ie Rosandra nepričakovano zapustila igrišče, ob burnem ploskanju svojih maloštevilnih navijačev. Brežani so presenečeni opazovali kaj se dogaja, saj jih je vse skupaj povsem presenetilo. Šele kasneje so jim pojasnili, da je Rosandra to storila iz protesta, ker ji dolinska občina ni dovolila igrati »domačih* tekom na novem dolinskem igrišču. Dolinska občina je seveda že pred časom obrazložila in utemeljila ta svoj ukrep. Občinski možje so namreč sklenili dati prednost pri dodeljevanju igrišča tistim ekipam, ki imajo v »vojih vrstah predvsem igralce iz dolinske občine, domačine. Teh je pa pri Rosandri bore malo, saj so v vrstah tega kluba večinoma igralci, ki vidijo t« občino le tedaj, ko nastopajo na njenem nogometnem igrišču Vodstvo Rosandre se s takim u-krepom očividno ne strinja. Zato je tudi sklenilo protestirati tako, kot je storilo v nedeljo. Najbolj neumestno pa je bilo pri vsem tem dejstvo, da je bilo v bližini igrišča več vozil policije m karabinjerjev (torej .jih je nekdo že prej obvestil). Seveda pa bre-žansko moštvo taki provokaciji ni nasedlo, saj niso ne igralci, ne spremljevalci Brega dali nobenega povoda za kakršenkoli izgred. IST PRIMORSKE NOGOMETNE ENAJSTERICE V SLOVENSKIH LIGAH Uspešna jesen Izole, Kopra, Vozil in Primorja Tolmin je zadovoljil ■ Piran in Adria sta se delno odkupila z uspešnim zaključnim delom prvenstva Naša tedenska poročila, s katerimi smo spremljali boje primorskih ekip v slovenski nogometni ligi in zahodni conski nogometni ligi, končujejo z zaključnim komentarjem, v katerem bomo skušali o-svetliti nekatera značilna dejstva, ki se nam javljajo ob koncu jesenskega dela. IZOLA uspešno preslana kriza Izola je trenutno najvišje uvrščena primorska ekipa v slovenskem merilu. Tega spomladi, ko so izolani igrali iz kola v kolo slabše, najbrž ne bi pričakovali. No, ob koncu prvenstva se je le srečno končalo, saj se je moral od SNL posloviti kranjski Triglav zaradi znanih nepoštenosti, vendar je kazalo, da bo z izolsko ekipo jeseni še slabše. V prestopnem roku je namreč zgubila pet igralcev, dobila pa nobenega, poleg tega pa tudi rezultati pripravljalnih tekem niso bili nič kaj spodbudni. Kmalu po začetku prvenstva pa je nastal preobrat in Izolčani so spet našli sami sebe. Po prvem kolu je bilo stanje še dokaj pesimistično, potem pa se je začelo zboljševati. Z gostovanj so začeli prinašati točke, doma pa so do konca jesenskega dela oddali (po prvem kolu) le še eno točko. To se je seveda odražalo tudi na lestvici, kjer so bili Izolčani nekaj časa celo drugi. Na koncu so pristali na petem mestu, ki predstavlja, glede na o-menjeno kritično stanje, velik u-speh. Za ta uspeh bi iskali vzrok v dobrih odnosih med igralci. V letošnjem prvenstvu je Izola razpolagala v glavnem z domačimi igralci, ki so dokazali tisto staro pravilo, da imaš z domačini najmanj težav in v amaterskem športu tudi največ dosežeš. Igralca namreč, ki zrase s klubom, veže nanj tudi srce. To je prav tisto, od česar je v precejšnji meri odvisen uspeh celotnega moštva in kar najbolj primanjkuje »uvoženemu* igralcu. KOPER premalo učinkovit napad Sosed Izole, Koper, se je usidral le za mesto nižje, kar pa je za novinca prav tako uspeh. Koprčani so že v ZCNL dokazali, da imajo soliden izbor igralcev, ki so s svojimi uspehi v prvem delu preteklega prvenstva v ZCNL predstavljali neprekosljivega prvaka, tako da dobra uvrstitev v višji konkurenci ni bila nepričakovana. Uspeh Kopra bi bil lahko še precej večji, U.: u:i i«___j i__i: i__•*. OBVESTILO ŠD Sokol iz Nabrežine priredi v sredo, 8. t.m., ob priliki namiznoteniškega srečanja moške B lige Duomofolgore — Sokol, izlet z osebnimi avtomobili (avto-kolono) v Treviso. Odhod ob 7. uri zjutraj, povratek pa v popol- |če‘bi bil le napad bolj učinkovit! danskih urah. Informacije na sc- . tako da bi zmogel v poprečju vsaj dežu društva. | dvakrat potresti nasprotnikovo mre- žo. V takem primeru bi se namreč med številnimi remiji, doseženimi z istim rezultatom 1:1, lahko marsikateri spremenil v zmago, še tako dobra obramba si lahko privošči zadetek v svoji mreži, če pa napad ne zna doseči več kot en gol, so zmage redkejše. Napad Kopra je le v dveh tekmah dosegel več kot en gol, tako da bo treba v bodoče temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Seveda pa s tem niti najmanj nočemo obsojati ali poniževati koprskih napadalcev, saj je včasih tudi en sam gol, ki pa v danin razmeran že veliko pomeni, zelo težko doseči. Važno je, da so uspeli na teh tekmah doseči vsaj po en gol, saj bi sicer marsikdaj zgubili, ne pa remizirali in dobra uvrstitev bi šla po vodi. VOZILA (Nova Gorica) nad pričakovanjem Med primorskimi predstavniki Z CNL so najvišje uvrščeni Novogoričani, ki so dosegli več kot bi od njih pričakovali, glede na spremembe v igralskem kadru in na zadnje prijateljske tekme pred prvenstvom. Skozi vse prvenstvo so se dobro držali in niso imeli večjih spodrsljajev, čeprav tudi brez športne sreče ni šlo. Zanimivo je, da so zbrali več točk na gostovanjih (kjer so kot edina ekipa vedno neporaženi zapuščali igrišče) kot doma (kjer so sicer igrali tekmo manj, vendar so zgubili srečanje z Litijo). Poleg tega je tudi za nimivo, da je bila obramba razmeroma uspešnejša od napada, čeprav bi glede na spremembe v igralskih vrstah pričakovali obratno. Obramba je ostala brez vratarja Mliviča, Krajnika, Majica, kljub temu pa je prejela manj golov kot spomladi in obenem najmanj od vseh ekip (le 7). Napad je zgubil sicer Pribiča in Lebana, vendar je dobil Gulina (ki je žal lahko zaigral le v štirih tekmah). Petrovčiča in Gorjana. Napadalci so bili razmeroma slabo razpoloženi, saj so le v enj tekmi dosegli več kot dva gola, tako da so po številu danih golov šele na 6 do 8 mestu. Uspeh Novogoričanov bi lahko u-temeljiii z dobro organiziranim delom v klubu in z velikim izborom igralcev, ki zahteva vztrajno delo, borbenost, predvsem pa disciplino igralcev, saj nima nihče zagotovljenega mesta v ekipi. Če bodo Vozila tudi spomladi tako uspešna kot jeseni, imajo velike možnosti za osvojitev končnega naslova in doseči tako zaželjeno ponovno vrnitev v SNL, kar bi pomenilo pomemben korak k vrnjJM tisti) kakovostno raven, ki jo je goriškj nogomet nekoč že dosegel. NliiiiiiimJiihiimimiiiMtiMiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiinmliuimmHHMimiiimiitHMiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiMiiiimfiuiiiiiiiiiti MLADINSKA KOŠARKARSKA PRVENSTVA Nedeljski nasprotniki premočni za mlade igralce Bora in Poleta Vse tri slovenske ekipe so bile v nedeljo poražene. Res je, igrale so proti močnim nasprotnikom, tako da na zmago sploh računati niso mogle. Še en tehten razlog pa je to, da vse tri ekipe neredno trenirajo: naraščajniki zaradi slabih uspehov v šoli, mladinci in pole-tovci pa nimajo telovadnice na razpolago in trenirajo v dokaj neprimernih urah. MLADINCI LLOYD - BOR 88:41 (43:18) Borova postava: Deško 4, Kapič 3, Koren, Stojan Hrvatič 8, Šare 7, Valter Hrvatič 7, Barazutti 4, Pertot 6, Zavadlal 2, Francia. Borovi mladinci so morali proti bolj izkušenim in tehnično bolje pripravljenim igralcem ekipe Lloyd Adriatico položiti orožje že od vsega začetka. Gostje so namreč začeli silovito in so nizali koše kot na tekočem traku, tako da je bil ves trud naših košarkarjev v o-brambi zaman. Poleg tega pa so »plavi* še zapravili celo vrsto podaj, kar je še olajšalo nalogo izkušenim lloydovcem. NARAŠČAJNIKI INTER 1904 — BOR 62:31 (22:11) Borova postava: Klobas 16, Vatovec 4, Bertok 2, Peter Žerjal, Ražem 3, Ervin Žerjal 2, Kalc, Sancin, Košuta 4. Proti prvemu z lestvice so borovci po predvidevanju zgubili. VečiJ na »plavih* je nastopila brez treninga in to se je vsem tudi pošteno maščevalo na tekmi. Borovci so namreč zamudili veliko število ugodnih priložnosti in so bili zlasti v obrambi prepočasni, tako da so spretni igralci Interja z lahkoto dosegali koše s protinapadi. Skratka, zaslužen poraz, ki je zopet pokazal, da tudi telesno sposobni igralci brez treninga zmorejo le malo. »«• Danes ob 16. uri bo druga nara-ščajniška ekipa Bora nastopila na stadionu »Prvi maj* v prijateljski tekmi proti Servolani B. Za obe peterki bo to lepa priložnost, da preizkusita to, kar se na treningih učita. Obe ekipi namreč ne nastopata v prvenstvu. PRVENSTVO «PCMLAD» ITALSIDER — POLET 100:52 (47:28) Boletova postava: Gantar 11, Kraus 11, Edi Sosič 4, Dolenc 1, Guštin 11, Tavčar 4, Marko Sosič, Starc 10. Italsider je s hitro in učinkovito igro dosegel stotico proti Poletu, ki je kljub visokemu porazu igral zadovoljivo. Poletovci so se namreč trdovratno borili proti spretnejšim nasprotnikom, ki pa so se tokrat enostavno razigrali in so bili predvsem v drugem delu tekme skoraj nezadržni. • « • Danes ob 17.30 bo v telovadnici »Prvi maj* tekma v mmibasketu med Cianocolorijem in Borom. b. L PRIMORJE (Ajdovščina) glavna odlika: borbenost Ajdovski nogometaši, ki so se po enem letu nastopanja v primorski ligi vrnili v ZCNL, so po pričakovanju igrali vidno vlogo in so na koncu zasedli visoko četrto mesto. Ajdovska ekipa, ki je ena najborbenejših v ZCNL, je najlepše pokazala, kako igra v tej ligi večjo vlogo borbenost, kot tehnika i-gre. Igra Ajdovcev ni kdo ve kako tehnično dovršena, v njej je včasih tudi precej nabijanja, tako da je mogoče za oko manj lepa, vendar prinaša s svojo izredno borbenostjo uspeh. Ajdovci so mojstri obrambne taktike, s katero na gostovanjih težko klonejo. Obramba še čvrsto brani, v prvi vrsti pa NAJBOLJŠI STRELCI PRIMORSKIH EKIP Izola (16 golov) V. Gregorič 6, Dobrin 6, Bren-ko 2, Santin 1, Zore 1. Koper (14) Radisavljevid 7 (3 iz 11 m), Arizanovič 3, Milič 2, Ambrožič 1, Malkoč 1. Vozila (16) Peršolja 5, Gulin 3, Bensa 2, Cigoj 2, Petrovčič 2, Gorjan 1, Bučan 1. Primorje (16) Kopatin 6, Kotnik 4, Batagelj 2, Bianuša 1, Pavel Brecelj 1, Jamšek 1, Peljhan 1. Tolmin (21) Leban 10, Kanalec 5, Humar 3, Zorč 2, S. Golob 1. Piran (22) Morato 8, Lokaš 7, Požar 4, Jelišič 2, Simonovič 1. Adria (16) Piščanec 4, Carevič 3, Cotič 3, Beč 1, J. Frančeškin 1, fv-čev 1. (Poleg tega pa šc trije goli z brez borbe dobljeno tekmo s Hrastnikom). marsikdaj uspe v protinapadih presenetiti nasprotnika in točki sta tu. Tako so v gosteh trikrat zmagali, enkrat igrali neodločeno ter so le v Novi Gorici poraženi zapuščali igrišče. Zanimivo je, da so na gostovanjih prejeli le dva gola, torej kar pet manj kot doma, ko so izbrali napadalno taktiko, ki jim o-čitno manj leži. TOLMIN spremenljiva forma Med vsemi primorskimi ekipami so igrali Tolminci v najbolj spremenljivi formi. Na nekaterih tekmah' so zablesteli, na drugih pa odpovedali in razočarali. Začetek ni bil preveč uspešen, vrh so dosegli na tekmah s Hrastnikom, LTH in Triglavom, v zadnjih treh kolih pa je njihova forma spet padla. Glede na pomladitev ekipe lahko rečemo, da so zadovoljili, vendar se bodo morali spomladi pošteno potruditi, saj bodo kar sedemkrat gostovali in le štirikrat nastopili doma. Po drugi strani pa to za Tolmince ne bi smelo predstavljati hudih težav, saj je njihova pomembna kakovost prav v tem, da znajo presenetiti še tako velikega favorita, posebno na njegovem i-grišču. PIRAN pretiran optimizem Pirančani so startaii na prvo mesto, vendar so se pri svojih računih krepko zmotili. Ne le, da ni bilo z borbo za prvo mesto nič, znašli so se celo med kandidati za izpad. Začetek je bil katastrofalen, saj so prvič zmagali šele v 6. kolu, potem ko so prej trikrat zgubili, dvakrat pa se razšli z neodločenim rezultatom. K sreči so se v drugi polovici precej popravili, tako da so po zaporednih zmagah v zadnjih dveh kolih prišli že do solidnega sedmega mesta. Zakaj je Piran zaigral precej pod pričakovanji? Nedvomno ekipa ni bila več tisto, kar je bila v pre- vela večjih sprememb (steber ekipe, srednji branilec Štibilj, je sicer prenehal igrati, vendar je iz šibe-niškega drugoligaša pristopil odlični Lokaš). Vzrokov za to je več: od krize, odhoda trenerja Turčino-viča v Koper, nezanesljivih vratarjev, pa tudi smole na nekaterih tekmah, do vzrokov, ki bi jih lahko odkrili le dobri poznavalci piranske ekipe. Čeprav pred prvenstvom ne bi mogli reči, da so optimistične napovedi Pirančanov brez osnov, se je žal izkazalo, da je bila njihova samozavest pretirana. Upajmo, da bo spomladi bolje, za kar sta nam prvi porok njihovi zadnji zmagi brez prejetega gola in šestimi zadetki v mrežah nasprotnikov. ADRIA (Miren) slab začetek, dober konec Mirenci so startaii še bolj katastrofalno kot Pirančani, saj so prvo točko «zares* osvojili šele v 7. kolu, prej pa so jim dve točki »podarili* Hrastničani, ki niso prišli v Miren. V prestopnem roku je dobila A-dria več novih igralcev in je kazalo, da bo v novi sezoni precej na boljšem. Žal pa novinci niso izpolnili pričakovanj. Vendar to ne bi bilo tako hudo, če ne bi ekipa ostala brez petih standardnih igralcev: napadalcev Petrovčiča in Gorjana, ki sta pristopila k Vozilom ter obrambnih igralcev S. Frančeškina, Valentinčiča in Bitežnika. To je bilo za ekipo usodno. Drugi vzrok lahko iščemo v neresnem in nediscipliniranem delu v pripravah ter nato v začetku prvenstva. Zaradi neposlušnosti igralcev je ostalo moštvo tudi brez trenerja, ki je štirinajst dni pred prvenstvenim startom dal ostavko. Vendar po vsakem dežju posije sonce in tako je posijalo tudi v to žalostno stanje mirenskega kluba. Odnosi so se počasi uredili, vrnila sta se S. Frančeškin in Valentinčič, v moštvu pa je spet zavladalo športno in prijateljsko vzdušje. Tako smo na koncu spet gledali nekdanjo ekipo, kar nam najbolj zgovorno priča pet točk iz zadnjih treh kol. Velikega pomena za prebroditev ekipe pa je bila tudi preselitev Ivčeva na mesto srednjega branilca in Cotiča na mesto srednjega napadalca. Del uspeha pa je nedvomno prispeval tudi novi trener Bednar, ki je kmalu po začetku prevzel razbito četo in jo potem dokaj uspešno popeljal iz slepe u-lice. Če bodo Mirenci igrali spomladi tako kot ob koncu jesenskega dela, potem ni strahu za njihov obstanek, vendar se bo moral ta »če* uresničiti že takoj v začetku in potem veljati ves spomladanski del. B. P. NOGOMET teklem prvenstvu, čeprav ni doži-|benem zapustila hujših posledic. Angleška nogometna zveza je izjavila, da se njena reprezentanca ne bo udeležila »malega svetovnega prvenstva*, ki bo na sporedu prihodnje leto junija meseca v Braziliji. Ta turnir se bo namreč začel komaj štiri dni po zaključku tekmovanja za evropski pokal narodov in bi se angleški reprezentanti za nastop v Braziliji ne mogli dovolj aklimatizirati. V Butriu pri Vidmu je prišlo do nenavadnega nogometnega dogodka. Ekipa Butria je zapustila v 5. min. d. p. igrišče, ker nasprotna ekipa. Val Natisone, pred srečanjem ni poravnala obvezne takse, kot to predvidevajo pravila FIGC. V trenutku prekinitve tekme je bil izid 0:0. Enajsterici nastopata v 2. a-materski ligi. • • * V videmski pokrajini sta se v Carlinu s plinom zastrupili v slačilnici mladinski enajsterici domačega Carlina in Rivignana. Plin je namreč uhajal iz ogrevalne naprave in so morali osem mladincev prepeljati v bolnišnico v Palmanovi, pet pa jih je zajela le slabost. K sreči ne bo zastrupitev pri no- kjebnil z vso močjo na ilovnata tla. Vjjjk°tnik Knlecke je vtaknil pištolo v tok in se obrnil k J«Unu: C>raviu bomo zapisnik, da me Je ta ponoreli pijanec in da sem ga ubil v samoobrambi.)) Takoj, gospod stotnik,» je odvrnil Valjhun. je ukazal spremljevalcu, naj gre v avto po stot-j plašč, Vanj so zavili Ano. i« L^a Je še vedno zgrbljena. Na rokah Je čutila gnusno, it tekočino, kri, ki se Je odcejala od ubitega. Stotnik "•teknil k njej, ji prerezal vrv in Jo dvignil v naročje, me še poznate, Ana?« ji Je dejal prijazno, prav tako ko takrat, ko so se z majorjem Wolfom s tankovsko vozili v Idrijo. ga je s široko razprtimi očmi, odsotna, na pol vendar mu Je prikimala. Ni ji ušlo, kako se Je Valjhunov obraz zdrznil in kako so mu zatrepe-8^ “fčlce. Nikoli ne bo pozabila njegovih oči: nekaj zbe-rlF“r vam; 14.10 Poje moški gp boda; 14.35 Naši poslušal«1 ^ tajo in pozdravljajo; l5-1 beni intermezzo; 15.40 Z je*1' tom v vedrem ritmu; l"-1 e\& kovni pogovori; 17.25 Naš I bena galerija; 18.15 F0|> j|F slovenskih festivalov; *o. razgovor; 19.00 Lahko n0.Vm^1 ci; 19.15 Glasbene razg^jf 20.00 Simf. orkester RTV ^ jo# na; 21.30 Od melodije do je; 22.15 Jazz; 23.05 Pesenfl f landu; 23.15 Slovenski 1** bavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJ^ 12.30 Kulturna oddaja; jlf da ja za lovce: 13.30 Dnevn**’^ TV za najmlajše: Igra ^ 17.30 Dnevnik; 17.45 TV ^ ke: mesečni almanah in cio gre na Irsko; 18.45 nj v primerjavi; 19.15 KultU^jO? da ja; 19.45 šport in kroniMjMš' Dnevnik; 21.00 Portret / 22.00 Športna sreda; 23.00 II. KANAL H 21.00 Dnevnik; 21.15 F*®* bomo v mesto*. .» JUG. TELEVIZIJ* 8.15 TV v šoli; 17 05 DC^! 5 littic (ser. film); 17.30 ObZV 17.45 Hokej Jesenice : b® ll.Til UUACj UL3CIUV-V- ■ pr 19.30 Naš ekran; 20.00 T nik; 20.35 Prix Japon 71: *£# noč v prodajalni in’? ?