Glasilo jugoslovanske socialne demokracija 71. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 15. julija 1909. Izhaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto. Naiočnlna ta avstro-ogrske kraje ta celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3'50 K, meiečno 1*20 K ; za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K. PiBinun ttavllka 18 «• Reklamacije to poitaia« praiU. Kafra nkirana pisma h m ipr« lamaja. Eakaptal ta ■■ vrata!«, IBMMIL laaatapaa patit-uatiaa (iirima N mm) n takrat 10 Tla., falkitl pa iafavar«. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: UpravniStvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Državni zbor. Nerodni baroa Bieaerth, ki je po čudni zmešnjavi pojmov prepričan, da je pripraven in sposoben za voditelja usode avstrijskih narodov, je pognal državni zbor na neprostovoljne počitnice. Vse, kar je zakrivila brezvestna obstrukcija Sušter* šičeve četice, smo označili jasno, kakor je bilo treba; toda treba je, da se pribije tudi krivda gospoda barona, ki ni nič manjša od obstrukcio-nistične. Vlada je v uradni *Wiener Zeitung* objavila svoje razloge za zaključenje državnega zbora ter si umiva roke kakor Pitat, s tem da odbija od sebe vsako odgovornost in jo odkazuje obstruk-cionistom. Toda besede so po ceni in odrekati se odgovornosti zna vsak slabotnež. Vprašanje pa je, kakšno nalogo je pa imel baron B:enerth in kako jo je izvršil. Njegova naj veča skrb je bila, dobiti proračun pod streho in ko se je to zgodilo, je mislil le le nato, kako si ohrani ministrsko listnico. Vsa njegova politika je šla edino za tem ciljem in tako je pozabil, da nima kabinet samo naloge eksistirati, ampak vladati. V sedanjem tre-notku pa pomeni v Avstriji vladati to, kar rešiti ona aktualna vprašanja, za katere je bilo vse tako pripravljeno, da bi bil imel le še državni zbor razpravljati in sklepati o njih. Gospod Bienertb je nekolikokrat povedal, da želi rešitev teh vprašanj. In sedaj pravi, da jih ni mogel rešiti, ker mu obstrukcionisti niso pustili. Resnično in nedvomno je seveda, da je obstrukcija ovirala delo. A če v politiki ne bi bilo težav, ted^j sploh ne bi potrebovali drago plačanih ministrov, ampak zadostovalo bi nekoliko navadnih uradnikov, ki bi objavljali sklepe zakonodajnih zborov in po njih upravljali. Vsak boljši okrajni glavar bi bil dober za tako nalogo. Od ministrskega predsednika se sme pač zahtevati nekaj več, ■ajmanj pa to, da ne ovira državnega zbora in mu ne omogoča ozdravljenja. V parlamentu se je pojavila obstrukcija, vredna najostrejše graje, frivolna in neumna in obenem hinavska. To je bila bolezen. Gjspod Bie* nerth je bil povsem nesposoben zdravnik. Ampak če on ni mogel sanirpti razmer, le ni rečeno, da ae ne bi bil mogel parlament sam ozdraviti. Če že prav nič druzega, bi bil moral baron Bienerth vsaj pustiti državnemu zboru priliko, da poizkusi ozdravljenje. Bilo je dvoje sredstev, ki bi se dala porabiti: Kompromis ali pa boj, Prvo bi se priporočalo, če bi bila obstrucija sama v sebi tako močna in bi imela vsaj tako moralno oporo, da ae bi bito protiobstrukciji misliti na zmago. V takem položaju pa ni bila Sušterličeva obstrukcija, zakaj slovenski klerikalci so bili, vsaj zadnji čas, Že popolnoma osamljeni, o moralni vsebini ni-gajanja bi pa bilo smešno govoriti, ko Šušteršičeva garda nikdar ni znala jasno povedati, zakaj da ob* atruira. Torej m je vpraialo, če se da kaj opraviti z bojen. Danes, ko je Bienerth zbežal, se morajo alovenski klerikalci postavljati, kakor d« so dosegli, kar to hoteli. Pred zaključenjem parlamenta je bilo preeej drugače) opažalo se je, da je bilo ob-■trukcionistom od dne do dne bolj vroče in da bi bili c veseljem prenehali z obstrukcijo, če bi bili nalli le količkaj ugodno priliko. Toda obstrukcija pa ni skala, ob katero bi »man butali valovi delavnosti. Težave lahko pri- pravlja, ni pa nepremagljiva in socialni demo-kratje so pokazali pot, kako bi se ji prišlo do živega. Njeno orožje so bili nujni predlogi; treba je bilo torej zajeziti tok teh predlogov, kar se je zgodilo, ko so socialni demokratje vložili v odsekih dodelane načrte kot nujne predloge. Bilo bi treba nekaj časa, da bi se končala debata o vloženih predln g’h; a ta debata bi se lahko skrajšala in mogoče, celo verjetno je, da bi bili obstrukcionisti zaradi smešnosti svojega zapuščenega ravnanja sami pred koncem preklicali svoje predloge. In tedaj bi bila zbornica lahko rešila prevažna socialna vprašanja, ki so bila že na dnevnem redu, vprašanja, ki morda malo skrbe gospoda Bienertha, močno pa delavsko ljudstvo. Baron Bienerth je vzel parlamentu kratko-malo priliko za obračun z obstrukcijo. Zaključil ga je in umiva si roke. Ali je kaj mislil, kaj bo zdaj F V jeseni se mora parlament zopet sklicati in kakšen načrt ima gospod Bienerth za tedaj? Ali upa, da se rgodi do septembra čudež in se izpre-meni situacija njemu v prid? Z zaključenjem državnega zbora je hotel Be-nerth pomagati sam sebi. Pa si ni nič pomagal, temveč če bi bilo sploh treba še kakšne nerodnosti, da si škoduje, je bilo to zaključenje najbolj primerno. Da tej vladi ni obstanka, bi bil moral Bienerth spoznati takrat, ko so ga rešili edino ministrski glasovi. Zdaj pa more le otrok misliti, da se je njegov položaj izboljšal. V državnem zboru bi bili morali obstrukcionisti, osamljeni in brez uspehov, kmalu priznati neplodnost in nezmisel-nost svoje taktike in postali bi bili tako brespo-membni, da bi bili še nekaj let obžalovali svojo blazno obstrukcijo. Sedaj jih je Bienerth z zaključenjem parlamenta prisilil, da vztrajajo v svoji zakrknjenosti, če nočejo izgubiti zadnji ostanek političnega ugleda. Kadar se torej državni zbor zopet snide, bo situacija, če logika količkaj velja, prav taka kakor sedaj in če Bienerth sedaj ni znal Bič druzega, kakor poslati državni zbor domov, je res težko uganiti, kaj bo znal v jeseni. Sebi ni mogel pomagati, ker se taki vladi kakršna je njegova, sploh ne da pomagati. Kvečjemu si je s pomočjo obstrukcije podaljšal ministrovanje za par mesecev. Škodo pa ima prebivalstvo, ki je po pravici od državnega zbora smelo pričakovati koristnega dela. To je rezultat Biencrthove politike. Iz Stranke. Goriška deželna konferenca. Poročilo deielno organizacijo. Konec. Leto je, odkar se je dejansko organizirala socialno-demokratična stranka na Goriškem, in zato ne bo odveč, ako se na kratko pregleda zgodovina socialno-demokratičnega gibanja na Goriškem. Pričelo se je, lahko rečemo, z ustanovitvijo strokovne organizacije železničarjev v Nabrežini leta 1894. Nabrežinsko delavstvo je torej ono jedro, Id je prvo dvignilo zastavo proletarijata, in Nabrežina je ostala od takrat najzanesljivejia policija socialno-demokratične stranke na Goriškem. Čilo delo se je pričelo iz Trsta ven po Go-riškem z ustanovitvijo lista «Delavec» leta 1896. Prirejali so ae takrat prvi shodi, ki so bili agita-tornega pomena, ker je bila ideja, ki se je dona-Sala goriškemu delavstvu docela nova in malo pristopna. Dočim v goriški okolici in na Krasu ni bilo prave reakcije od političnih nasprotnikov, se je prvi secialno - demokratični shod v Cerknem leta 1897, ki ga je nameraval prirediti sodrug Etbin Kristan, razbil. Gibanje je ostalo precej intenzivno, vedno v smeri agitacije in propagande in povečem so prirejam shodi merili na organiziranje štrajkov. Ustanovile so se nato v raznih presledkih strokovne organizacije kamnosekov v Nabrežini, čevljarjev v Mirnu in papirničarjev v Podgori. Prva politična organizacija se je ustanovila v Nabrežini, druga po sodrugu Josipu Pete-janu v Mirnem leta 1905. Vse te organizacije so pa druga za drugo izven kamnoseške v Nabrežini zaspale, ker ni bilo nobenega središča, iz katerega bi se zdržema in konsekventno ustanavljalo in vzdrževalo politične in strokovne organizacije in so bili takratni predstavitelji socialno-demokratič-nega gibanja preobloženi z agitatornim delom na vseh točkah slovenskih. Spomladi in po leti 1907 o priliki priprav in volitev v državni zbor po splošni volilni pravici so se jele vprvič na Go* riškem ustanavljati pravilno politične organizacije. Na delu ste bila takrat Fi ip Ropaš in Franc Mi« lost. Poleg obstoječe politične organizacije v Nabrežini, ki je bila I., sta ustanovila tadva leta 1907 politične organizacije: II. v Podgori, III. v Solkanu, IV. v Mirnu, V. v Dolenji Vrtojbi, VI. v Štandrežu in VII. v Biljah. Vse te organizacije so izvolile svoje politične odbore, ki so ob priliki volitev v državni zbor tudi storili svojo dolžnost, tako, da je sr c'alno-demokratična stranka oddala približno 1000 glasov. Po volitvah so te politične organizacije izven nabrežinske zopet zaspale. Posledice so se pokazale pri deželnozborskih volitvah, ko so kljub pridni agitaciji po javnih shodih vendarle pokazale znatno nazadovale sodalno-demo-kratičnih glasov. Vsled tega je bila spomladi leta 1908 nujna potreba organizacijo stranke izvesti v zmislu strankinega statuta. Od maja 1908 pa do aprila 1909 so se oživile stare organizacije I.—VII. ter se je ustanovilo še nadaljnih 9 organizacij, in sicer dne 14. aprila 1908 krajna politična organizacija VIII. v Gorici, 28. maja 1908 IX Dobravlje, 27. septembra 1908 X. v Sovodnjem, 1. septembra 1908 XI. v Sempolaju, 6. decembra 1908 XII. v Divači, 27. decembra 1908 XIII. v Otaležu, 1. januarja 1909 XIV. v Prečniku, 28. februarja 1909 XV. v Gorenji Vrtojbi in 4. aprila 1909 XVI. v Cerknem. Poleg tega se je sknialo pridobiti zaupnike v onih krajih, kjer ni bilo mogoče ustanoviti organizacij, ter se je povsod pripravila ustanovitev novih organizacij. Vkratkem se ustanove v Pevmi in Šempetru. Zaupnike ima stranka v sledečih krajih: Ajdovščina, Brje, Kanal, Kojsko, Komen, Kozana, Opatje selo, Pevma, Renče, Rihem-berk, Sežana, Slivno, Smasti, Sv. Lucija, Šempas, Štverjan, Tolmin, Vrh nad Rubijami in Velike Zabije. Po ustanovitvi krajne organizacije v Gorici se je pokazala nujna potreba, združiti v»o krajne organizacije pod deželno organizacijo ter se je dne 11. oktobra 1908 vriila v Gorici prva deželna konferenca, ki je sklenila poseben organizacijski Statut ter izvolila politični odbor. Ugodne posledice organizacije so se tekom rime 1908/9 tudi sijajno izkazale. Strankarsko življenje in gibanje moremo presojati na podlagi stvarnh podatkov, ki so posebno t odpravljanje strankarskega davka, kolportaža strankinih brošur in časopisov in zborovanja. V prvem oziru podatki niso sicer posebno ugodni in to radi razvajenosti na Gorilkem, kjer nobena stranka ne pozna prispevkov v političko svrho in so vsi člani političnih društev, ali že klerikalnih ali liberalnih, večalimanj na papirju ter je pristaš stranke le, kdor gre zanjo aa volišče. Pri imenovanih dveh strankah sploh ni govoriti o kakem delu od strani elanov, ker pri klerikalni stranki vzdržuje vse or-ganizatorno in izobraževalno delo duhovščina in po njej najeti agitatorji, po drugi strani pa se vse delo izven volitev izraža v prirejanju veselic s petjem, dramatičnimi nastopi in s plesi. To je treba posebno omenjati, ker vpliva neugodno posebno na socialno ■ demokratično mladino, ki hoče videti tudi od svoje strani strankino delo v enakih prireditvah. Na drugi strani je pa splošen položaj goričkih deželanov, kolikor se tiče vsakdanje discipline, neugodno razvit. Zahteva se živahnega agi-tatornega dela, kakor je mogoče za časa volitev ali posebnih dogodkov v deželi, izven tega pa je težko družiti pri posebnem izobraževalnem delu pristaše stranke. Z deželno konferenco od 11. oktobra 1908 se je upeljal strankarski davek po 20 vin. ter so plačale: Krajna organizacija v Gorici . K 142*94 Krajna organizacija v Podgori * 36*60 Dobravlje * 20- Šempolaj * 19*17 Sovodnje * 14*— Otalež * 9*13 Dolenja Vrlojba * 9*— Štandrež * 8*— Divača * 616 Nič niso odštele krajne organizacije: Nabrežina, Solkan, Miren, Bilje, Gorenja Vrtojba, Prečnik, Cerkno. Dasi je skupna vsota 265 K v razmerju z organizacijami neznatna, je vendar led prebit in današnje poročilo ima predvsem namen, pri političnih odborih krajnih organizacij in sodrugih dokazati neobhodno potrebo pobiranja strankinega davka. Bolje se je vršilo delo kolportaže, in na to delo se deželna organizacija ozira lahko z nekim ponosom. »Delavskega Lista* se je sprejelo v kol-porlažo skoraj do 1200 eksemplarjev. Zaradi nerednosti pri pošiljanju se je pozneje zanimanje za na Goriškem opravljala tako: Gorica in Sol* kan po 100 iztisov; Dobravlje in okolica 87, Nabrežina 85, Dolenja Vrtojba 60, Gorenja Vrtojba 30, Sovodnje 65, Miren 50, državna in južna železnica 18, Otalež 30, Cerkno, Divača in Podgora po 15, Štandrež 20, Tolmin 8, in še posebni posamezni listi torej okoli 700 listov. •Rdečega Praporja* se je izpočetka sprejelo v kol-portažo okoli 200 eksemplarjev, je pa dodati, kar se je že na prvi konferenci konštatiralo, da € Rdeči Prapor* ni priljubljen na Goriškem in tako je kolportaža e bolje spozna icfamija te zalege, naj navedemo besedilo tega beračenja: Velecenjeni gospod 1 Kakor Vam je znano, ustanovila se je v Spodnji Šiški podružsica , ki so jo v soboto spustili v morje, bo nosila 14.000 tonelat; dolga je 130 metrov, široka ob vodni črti 24 50 metrov. Stroja ladije imata 20.000 konjskih moči. Hitrost 20 5 morskih milj na uro. Oborožena bo s 4 topovi kalibra 30‘5 cm, 28 topovi od 24 cm, 20 od cm, 6 od cm in dvema mitraljezama. — Vse to je blagoslovila katoliška duhovščina, plačalo pa ljudstvo. — Velika nesreča se je pripetila na praznik sv. Petra in Pavla v Velikovcu. Pripeljal se je v mesto posestnik Anton Hermeter p. d. Lavre iz Šmarjete. V mestu skoči konju neki pes v nozdrvi, konj se splaši, voz se prevrne, in posestnik in hlapec padeta v izložno okno nekega mesarja, razbijeta veliko šipo ter se silno poškodujeta. Hlapec je umrl še popoldne; zapušča žann in tri nedorasle otroke. Posestnik Lavre pa je 30. m. m. umrl v bolnišnici. Lavrejeva hčerka, ki je tudi bila na vozu, se je po sreči le malo poškovala. — Ultrelil se je V Gorici četovodja 47. pešpolka Ivan Lautl. Bil je na mestu mrtev. — Zadeva dr. Povalej. «Marb. Ztg.* poroča, da je disciplinarna preiskava zoper fta. komisarja dr. Povaleja v Mariboru zaradi nekih kupčijskih zadev končana in da je finančno ravnateljstvo sklenilo premeščenje dr. Povaleja. Strokovni pregled. Vodiiva iknpin prometnih delavcev v Trata so vabljena na važno sejo, ki bo v petek dne 16. t. m. ob 8. zvečer v Delavskem domu. Skupina nilnžbencev glavnih ekladiič v Tri tu vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 18. t. m., ob 10. zjutraj v Delavskem domu. Dnevni red: Izvolitev predsednika; Eventualije. Nihče nai ne manjka. Parketilti na Reki so stopili v stavko. Noben parketist ne sme tedaj odpotovati na Reko. Slikarji v Opatiji so bili primorani stopiti v stavko, ker delodajalci niso hoteli mirnim potom ugoditi njihovim opravičenim zahtevam. Opatija je tedaj za slikarje zaprta. Občni zbor organizacije zidarjev ? Tritu je bil v nedeljo, dne 14. t. m. v Delavskem domu. Predsedoval je sodr. Žigon. Poročilo odbora je bilo enoglasno sprejeto. V nov odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki. Občni zbor slaščičarskih delavcev v Trstu je bil v nedeljo, 14. t. m. Is poročila je razvidno, da je ta organizacija imela leta 1908. 452 76 K dohodkov in 369 71 K stroškov. Od teh se je dalo za podpore 291 K. Poročilo je bilo vzeto soglasno na znanje in se je sklenilo, da ostane stari odbor ie nadalje na mestu. Socialni pregled. t Kapitalizem in njegovi zakoni Svojčas smo javili, da je amerikanski miljardar Patton izza zadnje slabše letine po svojih agentih dal pokupiti žito, kjer je le mogel po Ameriki ia s tem silno po* ostril draginjo. Amerikansko časopisje je začelo napadati možakarja in mu očitati grdo oderuštvo. Na to je Patton (izgovarja se «Petn») podal v časopisju sledečo zanimivo izjavo: «Jaz nisem odgovoren za razmere, ki vladajo danes. Jaz sem jih že našel take in izkušam črpati iz njih koristi kakor vsak drugi, če drugi ne dosegajo toliko kolikor jaz, nisem kriv tega. Zeljo imajo vsi. Vsak kapitalist deluje v tem zmislu, na ta ali pa drug način. Zakaj nebi jaz ravnal tako? Ca ne bi bil jas zaslužil milione ob pšenici, bi jih bil zaslužil drugi.* — Ta izjava bi človek dejal — je skrajno brutalna. Ampak s tem se ne pove nič. Patton ima prav; brutalen ni on, ampak kapitalizem, izkoriščevalec je le orodje kapitalizma in res je, kakor pravi Patton: če ai on ne napravi profita iz ljudskega stradanja, pa si ga napravijo drugi, iz tega pa sledi jasno kakor beli dan nauk, da delavskega ljudstva ne more rešiti boj proti posameznim iz* koriščevalcem, temveč edino boj proti celemu ka* pitalističnemu zistemu, ki se mera prejalislej umakniti socialističnemu. Zadnje vesti. Delegacije ln parlament. Dunaj, 14. julija. Delegacije se imajo sklicati za začetek oktobra in če bodo kmalu gotove, se snide državni zbor toncem oktobra. Prediednlitvo državnega zbora. Dunaj, 14. julija. Ker je državni zbor zaključen, bo treba za novo zasedanje voliti novo predsedništvo. Krščanski socialci baje nočejo več voliti Pattaiaza predsednika. «Prager Tagblatt* poroča, da bodo na njegovo mesto kandidirali bivšega poljedelskega ministra Ebenhocha. Deželni zbori. Trst, 14. julija. Tržaški deželni zbor je sklican na 21. t. m. Na tej prvi seji, kaleri bo predsedoval najstarejši izvoljenec, se bo nov deželni zbor samo konstituiral in izvolila se bo komisija za pregledovanje volilnih aktov. Takoj po tej seji je časa osem dni za vložitev reklamacij proti izvolitvi kakega poslanca. Po osmih dneh se bo deželni zbor sešel zopet na sejo in na tej bo volilna komisija poročala o slučajnih reklamacijah, ali pa predlagala, da se odobri veljavnost vseh izvoljenih. Ko bo deželni zbor to uredil, prekinejo deželni poslanci takoj svoje delovanje kot taki in vse drugo izvrše potem — na podlagi starega občinskega statuta — kot občinski svetovalci na sejah mestnega sveta. Mestni svet bo v kratkem sklican od vladnega namestnika. S prvo sejo novega mestnega sveta neha delovanje starega, ravnotako pa neha delovanje dosedanjega župana z izvolitvijo novega občinskega odbora. Člani novega občinskega odbora bodo — po novem volilnem redu — župan, dva podpredsednika mestnega sveta ter 15 odbornikov, ki jih izvolijo mestni svetovalci za dobo 4 let. Zastopniki vsakega mestnega, odnosno okoličanskega razreda si izvolijo po enega odbornika, skupaj torej 6. Potem pa izvoli cela zbornica še 9 odbornikov. Nov občinski odbor bo štel tedaj 18 članov. Slovenski narodnjaki bodo imeli v tem odboru 2 zastopnika, ker so zastopniki dveh okoličanskih volilnih razredov. Socialni demokratje pa imajo večino zastopnikov v 4. volilnem razredu mestnem, in bodo imeli tedaj v odboru enega zastopnika, 15 pa jih bodo imeli italijanski nacionalci, ker imajo večino v treh mestnih volilnih razredih in razpolagajo v mestnem svetu z dvetretjinsko večino. Naravno je, da bomo o sejah deželnega zbora in občinskega sveta natančno poročali. Trst, 14. julija. Ištrski deželni zbor je skl can v Koper na dan 22. julija. fieiki deželni zbor. Praga, 14. julija. Čuje se, da misli vlada vendar sklicati deželni zbor in mu predložiti zakonska načrta o uradni rabi jezikov in o ustanovitvi okrožij. Obenem se misli pomnožiti število deželnih odbornikov na deset, katerih bi bilo pet Cehov, trije Nemci in dva veleposestnika. (To je menda posebna narodnost.) Nem&ka kriza. Berlin, 14. julija. «Reichs* anzeiger* javlja, da je Billow na svojo prošnjo odpuščen In je dobil red črnega orla z briljanti. Za kancelarja je imenovan dosedanji državni tajnik Bethmann H o 11 w e g, ki bo obenem predsednik državnega ministrstva in minister za zunanje zadeve. Pruski minister DelbrOck je pa postal državni tajnik za notranje zadeve, državni tajnik Sy d ow trgovinski minister, podtajnik Wermuth državni tajnik financ, braniborški višji predsednik Trett zu Solz nastavni minister, podtajnik Loe* beli pa višji predsednik. Učni minister Ho 11 e je odpuščen in dobiva red rdečega orla s hrastovim Ustjem. ■Adžanka žaltava. Dunaj, 15. jujija. Ofi-cielno se trdi, da so neresnične vesti, ki so govorile o demonstracijah proti ogrski zastavi na Rumunskem. Krefianiko vpraftanje. Carigrad, 14. julija. Položaj je napet do skrajnosti. Govori se, da je veliki vezir izjavil, da bo vojna z Grško skoraj neizogibna. Car na Angleškem. London, 15. julija. V nedeljo bo 10.000 protestnih shodov proti ruskemu carju. Perzija. London, 14. julija. Reuterjeva pisarna poroča, da so revolucionarji včeraj vdrli v Teheran in zasedli ves severni del mesta. Kazaki so bili preslabi, da bi bili odbili naskok. Velik del šahovih čet je prestopil na stran revolucionarjev, s katerimi simpatizira prebivalstvo. Ne ve se, kam je izginil šah, misli se pa, da se skriva na angleškem poslaništvu. Splošno se sodi, da bo odstavljen. London, 15. julija. Včeraj je bil ves dan v Teheranu besen boj med kazaki in ustaškimi četami, ki naskakujejo pozicije šahovih čet kakor levi. Zadnji hip je videti, da se šahovim četam, ki so v kritih pozicijah bolje godi. Mrtvih je do 100, raujenih 250 do 300. Trdi se, da je šah še v svoji palači. Listnica uredništva. Trst: Prepolno *a dano«. Prihodnjič pride ve«, SUntf, sottKIjcmmi TO,: KaVarsf is briVnict, Kjer Je ia razpolago Va?< „m\ prapori Okrajna bolniška blagajna v Zagorju 0S1 Savi razpisuje službo tajnika Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov v govoru ia pisavi. Službujoči ali taki, ki so 2e službovali ▼ kaki bolniški blagajni, imajo prednost. Lastnoročno pisane prošnje je poslati na blagajniško načelstvo do 20. julija L1. — Plača po dogovoru. V ZAGORJU, dne 10. julija 1909 3-1 Mihael Čobal. načelnik. v Ljubljani Resljeva cesta štev. 22 se priporoča. Točijo se pristna vina in sveže pivo. Na razpolago je vrt, IcesljiSče in Halon. Se priporoča Marija Petrič 31—7 restavraterka. 10—8 Sri^oica ir? č«$aloiea $r?tor? $očl*aj bjtibljaoa, kolodvorske til. 24 S« oajtopleje priporoča. 5olidr>a po5tr«|baf-------------- Pozor,I Pozor! Toplo se priporoča kavarna »ILIRIJA" Ljubljana 3i-s Kolodvorske ulice (3 minute od južnega kolodvora) g utmitm m Odprto vsak dan celo noč. lil Posebna soba na razpolago. * » • Bogata zaloga čevljev vseh velikosti in po različnih cenah. Edino nogi odgovarjajoče pravilno obuvalo znamke F. L. P. Prešerne ulice ki S. 12-9 Kavarna pUnione' v Trsta ulica Caserma in Ton e Blanca se priporoča. Za veselice in druge prireditve korijandoli, Šaljive predmete za bazar, lampione, za šaljivo pošto izredno cone in lepe razglednice, serpentine i. t. d. priporoča Ivan Vrečko 64-“ Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Trgovina s papirjem. i Josipina Hemsch § ©Ljubljana, Židovske ulice 7® © priporoča svojo bogato zalogo moških, 9 H ženskih in otročjih čevljev, gamaše Šj • itd. najnovejše oblike, zelo trpežne ^ in elegantne fazone. ® M Zunanja naročila točno. 14—8 A Katinka Widmayer trgovina pri ,Solncn' za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45-24 perila za d«me, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki nalnovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Celnlloii- ovratniki, prsa ia manšeto. Nizke cene rr i RiCV.NA Materi £*iijo *SuCrv, po i xomeal/uMrpc6cn)tiltftiqt* rSimonŽ^ ^ 'jUktmbmtiAfaannu i