Cjttljfjftitslit Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer.
Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulico Stov. 15. — Zurodnikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 13. uro. — Rokopisi ao no vračajo. — Insorati: Šeatatopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje ae popust. — Velja za Ljubljano v upravništvu: za oolo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 50 kr., na moaoo 50 kr., pošiijatev na dom velja meaečno 9 kr. več. Po poiti velja «a celo
leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za čotrt lota 2 gld. 50 kr. in za jedcu moaoo 85 kr.
fj mouumum uu uiuru govorili VrtftK u»u uu u. uu uro. — n.OKOpiB'1 bu uw vmunju.
za oolo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 50 kr., na moaoo 50 kr., poši leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za čotrt lota 2 gld. 60 kr. in za jedcu moaoo 85 kr.
V Ljubljani v četrtek, 25. junija 1885.
Vabilo na naročbo.
Z julijem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj nuročbo^ol^jtravernčasuj^
Ti
ista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar odstrižete treba prilepiti naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:
za celo leto............................gl<l.	10'—
„ pol leta....................................  5-_
„	četrt leta............................„	2-50
,,	en mesec.............................)(	___-85
Za Ljubljano:	'
za	celo leto..........................Kid.	G1—
„	pol leta..............................„	3-—
,	četrt leta............................„	1-50
„	mesec.................................„	—'50
za ilonašanje v liišo vsak mesec 9 kr.
V	presojo, je-li državnozborska volitev v dolenjskih mestih veljavna ali ne.
(Dalje.)
„Slovenec“ lotil se je, kakor ie to sploh nie-
navada, b^lj^pitp^te stvari, in ob jednem tak6, da mu njegovo modrovanje ne dela Bog vč kake preglavice. Paragrafi mu nikakor ne dišiš, Pustil je tedaj vse“ltlicavanje na določna postavna določila a priori na stran, a nastopil je tem bolj 8 splošnimi juridičnimi trditvami, katerim ni iskal v postavi uikake zaslombe. Pa čujmo, kako interesantno argumentuje ta list. »Osupnil nas je ta članek" (to je naš članek), tako piše »Slovenec"
»zaradi dokazov, s katerimi skuša vtrjevati po stavnost dolenjske volitve. Uradni list trdi, da so vasi Križevska Vas, gjirkoy_Vrh jn^Vrčlče, ‘„ki so z Metliko združene v eno občino, za deželni in državni zbor zmirom volile z metliškim mestom, da so si s tem nridobile; nekako nrnvir.o voliti z egtouaj' In ker šgPZopt^njih' volilno pravico nibče ni pritožil, bila je ta pravica tudi formalno nekako potrjena. Ta logika, pravimo, nas je osupnila; ker postavno imamo dežele, v katerih za deželni zbor vsi občani kake mestne občine volijo z mestno skupino, in pa dežele, v katerih volijo meščani in tržani sami v mestih, drugi vaščani pa volijo s kmečkimi občinami. Mešanih dežel, da bi nekateri vaščani volili z meščani, nekateri pa ne, postavno nimamo, in ako se je kje to godilo, godilo se je tihotapsko in se je takoj odpravilo, ko se je to zapazilo. Naša dežela spada i onim deželam, v katerih vaščani združeni z mestnimi občinami ne volijo z mesti, in vrhniška volitev za deželni zbor je bila svoje dni ovržena, ker so z Vrhničani volili tudi posestniki s Hriba. " No, dobro, modri „Slovenec“. Dovoli nam le jedno kratko opazko, potem primemo te takoj za besedo.
Mi nismo nikdar trdili, da so si metliške vasi
v  	.	'	Vv&f*
nekako pravico pridobile, voliti z mestom, izjavili smo tem več prav kategorično, da imajo te psi v zmislu zadnjega odstavka § 7. volilnega reda za državni zbor pravico, voliti v volilnem Oj^aji mesta Metlike. Želeli bi tedaj, da bi »Slovenec" v prihodnje bil natančneji, kadar ponavlja naše trditve. Sicer nam pa ne bo teško, »Slovenca" premagati z njegovim lastnim orožjem. »Slovenec" priznava, da so dežele, v katerih vsi občani kake občine, katera sestoji iz jeduega mesta in še po-
Listek.
Janezek, kateri ni hotel umreti.
(Kapif-Essonthor. —a.)
(Dalje.)
Janezek šel je po božji službi na vrt. Pred-»tojnik^ pripovedoval je v toplem, priprostem pre-Pri anji bratom, da bodo njihove duše nekdaj oc ^l’tvih vstale ter uživale veselje, proti kateremu radost na svetu nič. Janezek stal je pod lepim ^Ovim drevesom ter gledal v ljubo, razvijajočo zelenje ravnokar razvitega popka. —• To je
tam rdraV P°mladi’ iu dobri starec’ kateri leži mrtvašnici — on je ni smel dočakati. Po
tOlftZlll Bo ir«	1
.. t>a z radostmi na onem svetu, toda U2.V« 1. »Ul te rsdosU,
Janezek imel je ve^rat iepe sauje 0 živ
ljenji po snu ti. »Nobeno oko še ni gledalo, no
beno uho slišalo, kar je Bog pripravil onim, kaler
ga ljubijo", tako so ga učili v šoli, in noč in dan
premišljeval je kot deček in mladenič te besede
A v najglobokejšem kotu njegove duše je vender
sameznih vasi, volijo z mestom v deželni zbor in in da so te volitve po polnem zakonite; ob jednem pa trdi, da je kaj tacega na Kranjskem nepo-stavno. Sedaj pa si dovoljujemo do »Slovenca" ponižno prošnjo, da nam blagovoljno navede one dežele, v katerih je po dotičnih deželnih in volilnih redih izrecno dovoljeno, oziroma predpisano, tako postopanje. Le na dan, dragi »Slovenec", s temi deželami, le na dan s temi postavnimi določili! Vender zdi se nam, da bi bilo zaman truditi se, zaman iskati določil po vseh volilnih redih posameanih avstrijskih kronovin, na koja bi se za-mogla opreti gori navedena trditev. Nikjer ne na-hajejo se taka določila, nikjer ne najdejo se paragrafi, ki bi bili bolj ugodni za nazore, izrečene od »Slovenca", kakor so ravno §§3., 13. in 22. volilnega reda za deželni zbor kranjski. Ker tedaj »Slovenec" priznava postavnost tacih volitev v posameznih deželah, priznati jih mora nedvojbeno tudi za Kranjsko. Kar je kje drugje zakonito, mora biti pri jednakih, da, celo ugodnejih okoliščinah zakonito tudi na Kranjskem, in ako tudi ne volijo vsa mesta in vse kmečke občine v jedni deželi jednako, nima to, ker pogrešamo vsako sem spadajoče postavno določilo, gled6 po-stavnosti posameznih volitev nikakega pomena. Prepričani smo, da se nahajejo take izjeme, ka-kor so se konstatovale v volilnem pKJflJr*dolenjskih kakor tudi gorenjskih in notranjskih mest, \L_ysak-i .deželi, in onim gospodom, katere je doletela čast, da bodo v prihodnje sedeli v državnem zboru, ne bode težko, osebno prepričati se o istinitosti te naše trditve.	^
»Slov. Narod" in »Slovenec" sklicujeta se na vrhniško volitev leta 1867, ko so bili med mestne volilce uvrsteni tudi volilci iz kraja Hrib, vsled
živelo prepričanje: »Vsegaje konec, ko umrjemo."
— Tolažba mu je bilo v globoki žalosti njegove duše jasno in mirno spoznanje, ko je nekdaj svojo babico in zdaj svojega starega varovanca videl polagoma ugaševati. A v tej uri prijelo ga je to spoznanje s popolnoma drugo, z demonično nepremagljivo močjo: — s smrtjo je vsega konec — in kdor tu ne doživi pomladi, ta je nikdar ne doživi. Le to življenje je, da se veselimo! — In po polnem tuje, divje, nenadno gorje vzbudilo se je v njegovem srci — »ti nisi bil nikdar srečen
— se nisi nikdar veselil — si svoje jedino mlado življenje zamudil, izgubil!" — Ne da bi bil opazil, kapale so vroče solze na nežne brezove liste. Naposled lezel je mehanično v celico ter sedel na navadni prostor pri oknu.
Zlato pomladno solnce obsevalo je dalnje višine. Tam le, čez visok zid dvorišča pričela se je zelena svoboda. Travniki svetili so se kakor orjaški smaragdi — včeraj gola drevesa bila so odeta v nežne, zelene pajčolane. Balzamični vzduhi prerili so skozi omrežje, in lehak, ljubezniv veti ič prinašal mu je neznano vonjavo cvetic iz daljave. V njegovih prsih, kjer je bilo prazno in
tiho, vzbudilo se je čudovito vroče hrepenenje — da bi mogel hoditi po gorah, po livadah, dihati pomlad, veseliti se dreves, ljubiti vsako cvetico. — I11 smel ni ven —bil je zaprt!
»Kak bedak", klicalo mu je nekaj, »kak bedak si bil, da si se pustil zapreti. Ali nisi mogel ubežati v samoto gor&, gozdov? Ali se nisi mogel razveseljevati na lepoti sveta v tvoji samoti ter vpletati ure čistega veselja v to jedino življenje? Svet je povsodi lep in povsodi te najde smrt, če hoče priti."
Prešli so dnevi, a novo vzbujeno hrepenenje se ni hotelo umakniti. Sedel je neprestano pri oknu ter bolestno, z žejnim pogledom zil na goie, hirajoč, kakor bolna tiča selivka, nemiren, žalosten, sanjarsk pogled vedno uprt v daljavo.
Dva meseca je še prenašal. Ko se je junij smehljal, ni mogel več strpeti v ozkih zidovih in zapustil je samostan.
Njegovo leto za poskušnjo se je imelo steči še le v jeseni. Z mokrimi, vender veselje žarečimi očmi poslovil se je od bratov in bolnih starčekov ter stopil ven v življenje.
Prehodil je dve uri hodd peš do domače hiše,
česar je tedajni deželni zbor dotično volitev ovrgel; dalje na odločitev, vsled koje pri letošnji volitvi niso z mesti smeli voliti z mestom Kamnikom v jedno občino združeni kraji. No, tudi to ne omajč nikakor pravnih naših nazorov.
Kakor znano, Hrib ni jedini kraj, kateri je bil leta 1867 v jedno občino z Vrhniko združen, oziroma je zdaj združen, ampak združenih je bilo tudi še več druzih krajev, kakor Blatna Brezovica, Drenova Gorica, Bistra, Zaplana, Podlipa itd., in pri posebnih okoliščinah je pač mogoče, da se vidi razlog ničnosti kake volitve v tem, da voli s trgom ali mestom le j eden kraj cele občine, a vsi drugi z mestom ali trgom v jedno občino združeni kraji se izključijo, oziroma se jim dovoli, le v kmečkih občinah voliti. Pa še na nekaj je ozir jemati.
Od leta 1861 namreč, ko se je sploh ustavno življenje še le pričelo, pa do leta 1867, se pač še ni mogla udomačiti nikaka navada, na kojo bi zakon zamogel ozir jemati, in je dotični sklep deželnega zbora najbrže tudi zaradi tega obveljal, ker skoro gotovo pri prvi volitvi v deželni zbor kraj Hrib ni z mestom volil. Ako nam „Slovenski Narod" za ta slučaj navaja odloke deželne vlade in ministerstva, kakor tudi izreke vladnega zastopnika v deželnem zboru leta 1868 — (mi ne vemo in se nam tudi truda ne zdi vredno, da bi se prepričali, v koliki meri so ti citati istiniti) -odgovarjamo na to, da ti odloki nikakor niso merodajni. Kajti odloki in izreki oblastnij niso postava, in navedeni odloki imponujejo nam tem manj, ker so čisto splošni in se ne sklicujejo nikjer na kako postavno določilo, kar je se \6 da tudi nemogoče. Ako pa so juristi „Slovenskega Naroda" in „SIovenčevi“ morda vstani nam pokazati taka postavna določila, hvaležni jim bomo za to.
A mi gremo še jeden korak naprej in izjavljamo, da bi nam ne bilo čisto nič težko, dokazati, da je od »Slovenskega Naroda" naveden dopis deželne vlade na deželni odbor kranjski z leta 1867 s postavnimi določili večjidel v nasprotji in da se zlaga z istimi le gledš izjave, „da so prišli volilci kraja Hrib nepristojno ob s.vojo volilno pravico za tadanjo volitev v deželni zbor". A ker smo uže jedenkrat izrekli, da ne polagamo na take izreke in izjave nikake važnosti, ne zdi se nam potrebno, podpirati to našo trditev z dokazi. Pripravljeni pa smo to takoj storiti, ako bi „ Slovenski Narod" ali kedo drugi želel si takega dokazovanja. To bilo bi kratko, a precizno.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
O shodu nemškega in avstrijskega cesarja poroča „Fremdenblatt": Nemški cesar pride dnč
5. ali 6. avgusta v IšI, da obišče avstrijskega cesarja.
Tuje dežele.
Na podčastnike nemške vojne izdal se je poziv, če hočejo vstopiti prostovoljno v vojaško službo v Kamerunu. Ta poziv pa je imel malo vspeha, oglasilo se je le pičlo število. V Kamerunu se bode baje za zdaj ustanovil samo oddelek redarjev izmed domačinov, katere pa bodo nemški podčastniki vadili v službi.
Med Bolgarsko in Turčijo trajal je uže delj časa prepir zaradi občevalnega jezika. Bolgarija ni hotela sprejemati od Turčije v turščini pisanih dopisov. Zdaj se je baje dosegel sporazum tako, da si bosta ti dve državi dopisovali v francoščini.
Visokodušnost šnaaskpf^a kralia. kateri se ne straši, stopiti med bolnike ter.jih tolažiti, omenja vfiP fifmnpiBt.go zelo poEValno. Celo Irftncoski listi, ^ateri so časih navadno špauskega kralja imenovali le „ulanskega kralja", odložili so strast ter v wsokih besedah poveličujejo blagosrčnost njegovo. Od potovanja v okužene kraje odvrnili so kralja liberalci, češ, če gre on na potovanje, odstopi konservativni kabinet, a ta mora še na dalje ostati na krmilu, da odstrani ovire, katere je napravila njegova politika. Liberalci tudi dobro uvidevajo, da bi v zadnjem razburjenem času ministerska kriza ne bM umestna.
Dopisi.
Iz Rudolfovega dnč 21. junija. (Izv. dopis.) [Dalje.] Uže uvod sam kaže nam gospoda dopisnika uverščenega med razumni in nepopačeni slovenski svet, in menim, da on dobrohotno tudi svojim pripomočnikom isto glorijo prisvaja. Naj imajo veselje! Zlobni isti človek, kateri svojemu bližnjemu ne želi kak boljši grižljaj ali nekoliko žarkov več posvetnega sijaja! A vender si je gosp. dopisnik kmalu potem v svesti, da je bila volitev na Dolenjskem zloglasna in da mu bode zaradi tega nepozabljiva. Prav tak6! človek mora svoje napake uvideti ali vsaj pripoznati in zaradi istih večkrat pravi kes obuditi. Le tem potem je možno radikalno spokorjenje, in to smatram jaz za zdrave nazore. Konečno si gosp. dopisnik usoja, o volitvi nekoliko črtic podati in jo zaradi nje važnosti stvarno pojasniti. Kaka nabira služi gosp. dopisniku za črtice, hočemo spodaj videti ter ob jed-nem kazati, da je stvarnost pri njem kaj polžka, zaradi škiljavosti njegovega duševnega vida.
Sedaj se prične predmostna Rajmunijada z besedami: „Kar se je pri nas v Novem Mestu pretečene dni godilo, mora vsacega domoljuba srce pretresti." Res je to, g- dopisnik, osebito če je človek nervozen in da mu vrhu tega manjka še kakova prisrčna zatvornica. Znam, da ga vam
dasi ga je pot peljala skozi truščno pehanje stolice. A hotel je življenje neposredno občutiti. Zdelo se mu je, kakor bi bil leta in leta odsoten — kakor bi prihajal z drugega sveta in zdaj zrl je na življenje kakor z visoke gore. Slad&k, lahno otožen mir čutile so njegove prsi, ko je počasi premišljujoč z ljudmi napolnjene ceste prehajal, razne podobe okolo sebe opazujoč s čistim veseljem ozdravelega.
Doma sprejeli so ga z veseljem, kakor bi bil od smrti vstal. Brat, svakinja, nečak, delavci, posli, vsi so stali okolo njega ter se veselili njegove vrnitve. Zakaj mu je bila bližina vseh teh ljudij tedaj nadležna ? Zdaj ni mogel tega več umeti. Zdaj mu je tako dobro delo, videti svoje dobre, prijazne obraze. Kakor nov, gorak življen-ski tok pretakalo se je skozi njegove ude, in vse, kar mu je bilo prej tuje, mrzlo, kar gaje tiščalo, je bilo zdaj prijetno njegovemu srcu. „Kak bedak si bil, da si toliko let svoje mladosti zamudil", dejal je, ko se je spet nastanil v svoji sobici. Po-letinsko solnce je blagodejno sijalo notri. Popeval je, ko je razkladal svoje svetne reči iz velikega kovčega, kateri je stal v podstrešni sobici. Prvo je bilo, da je utešil svojo hrepenenje po poto-
vanji. Da, hotel je prav po srčni želji potovati 1 Videl je uže nekoliko sveta, a brez prave udeležbe, brez pravega užitka, tedaj še, ko je bolestni nemir v njem razsajal. Zdaj ga ni bilo več — ni si mogel odgovoriti, od kedaj — a ni ga bilo. — Vse ostalo poletje je prepotoval po gričih domačih planin, navdajalo ga je veselje do uživanja.
Vsako veselo vodico, vsako lepo drevo, vsako krasno večerno žarijo, dražest vsakega dola, tiho lepoto vsakega gorskega vrha sprejel je v sč ter ni šel dalje, dokler se ni podobe naužil. Ko se je približala jesen, prišel pač ni daleč, a bil je srečen, prav srečen v naročaji narave. Saj je čutil povsodi dih jedinega, večnega življenja, in vsak prostorček zemlje imel je svojo dražest, svojo čarobnost zanj.
(Konec prihodnjič.
V	o 1 a p u k.
«Menade bal piiki bal!»
<Jednemu človeštvu jeden jezik!»
Vsaka ideja, naj se nje neizpeljivost spozna uže na prvi pogled, najde začetkom gotovo dosti prijateljev, kateri jo z vso navdušenostjo skušajo
ni samo pretreslo, ampak po polnem odtreslo, kakor mi kaže vaš namrgodeni obraz. Pa nečem se dalje šaliti. Uverjen sem, da ste temu uže pre-navajeni in bi znalo vam presedati. A istina je pa le to! Spomnite samo na isti brzojav v „Slov. ŽLarodu" iz Rudolfovega, v katerem se je celo gq-vorilo o nastanku upora. Ta brzojav in več slič-negaT^RJvaii so baje oistroglavni narodni astrologi v arsenalu mestnega vedeža g. Gavrana. Je li čuda potem, da smo se tresli pred to puntarsko novico kakor šibe na vodi? — Vi, g. dopisnik, ste odgovorni, če se bode pri komu ta treslica zastarala; kajti le vi širite nepotrebni politični ravs in kavs.
Jadikovanje se nadaljuje: »Politična »lana pala je na dolenjski svet ter pokončala narodne napore, mir in up." — Čudno, da gospod dopisnik vse tako črno vidi! Baš mu mora biti marogasta včst, ali mu je pa črna mrena vid prerasla! Zadnja ni ravno tako nevarna; kajti gospod „1n* tedaj" iz Št. Petra mu je gotovo ozdravTin zravSn tega še zastonj. Hujša pa je prva! Za isto ni dobiti tako lahko pravega lečila. Pa v mesti imajo nekateri gospodje tudi za to pravi ključ — „bajo“' Potrudite se, g. dopisnik, saj je za vas tudi uže skrajni čas, da daste dušo vašo na perišče, ker drugače boste morali ploh vleči. Pa hajdimo nazaj na vrt g. dopisnika, kjer je on navlašč toliko kislice zasejal.
Gled6 politične slane mi je le odkritosrčno javiti, da iste pri nas ni bilo. Da jo pa hočejo imeti isti gospodje, kateri so volili g. grofa, oziroma novodahagga „zvestega sina slovenske domovine" — to se vč da „par grace" — je lehko umevno, ker so tako prešmentano vneti za narodno blaginjo ali ka-li?
Tudi ni g. dopisnik opravičen, govoriti o narodnem naporu! Priznati mi mora, da je isti baš v taboru grofovih potrebnikov blizu po polnem neznan. Kar se pa tiče miru in upa, naj obvelja dopisnikova. Saj on tudi poprej ni želel miru, katerega je vedno odganjal z vilami. No in up, isti pa je uže tako ali tako v njegovi slabi koži tudi prej nemožen bil. Če pa govori g. dopisnik tu v imenu	vse svoje pritikline,	moram	le	obžaloval
da se	pusti ista maziliti z	dišavami tega Fauna.
Nekako preračunjeno — obupno nadaljuj6 g. dopisnik: »Narodni dom, čitalnica, pevsko društvo — vse je potlačeno in medli zbog nesrečnega narodnega razpora, sledečega iz Sukljejeve kandidature. Najbolj tesne vezi prijateljske gane in presekane, društveno življenje naše tlači peklenska mftra, ki se ,imenuj.ev!\ujdj<^v£, Jiapdi-datura." — čudno se mi zdi, da si doizvoljuj0 g. dopisnik govoriti o razmerah, katere so mu pač malo,	če ne po polnem neznane,	ker	se za iste
sploh	nikoli brigal ni; a	sedaj	jih	hoče imeti
za svoj podstatek. Stanje „Narodnega doma" in či-
razširjati med ljudstvom. Tako našla je tudi misel, naj bi se sestavil svetovni jezik „volapiik",za' četkom mnogo privržencev.
V naslednjem hočemo podati kratek posnetek iz brošurice, katero so izdali zagovorniki svetovnega jezika nvolap(ika":
V naših dneh, ko železnice, parobrodi, svetovna pošta vse oddaljenosti zmanjšujejo, ljudstva med seboj približujejo ter delajo zelo živahen pr0' met vseh narodov med seboj, pač vsakdo spl'e' vidi, da treba sredstva, kako bi se mogli ljutljC splošno med seboj razumeti.
Važno vprašanje uže danes nastaja v #v' se —• preobljudenje! — Samo splošni jezik f°cTe (<i0 tej bodoči pošasti postaviti krepko naspro^ v,e nihče ni navezan na grudo svoje domo',ine’ more vsakdo svojo vednost in znanje n« vSll^1TJ kraji porabiti, si bode tudi vsak povsodi leh^0 prislužil.
Kake olajšave bi bile za pošto »u če bi imeli tak svetovni jezik uže p°vs0 1 ljan!
Dan na dau huje nastopajoči narodnostni pie pir bi se s tem znatno zmanjšal, in vsi iz raz 1
talnice je isto, kakeršno je bilo prej. če pa omenja g. dopisnik, da so se razmere na slabeje obrnile radi za njega nepovoljno izišle volitve, tako se on prav močno moti. In če bi tudi na tem le trohica resnice bilo, tako bi ista bila gotovo posledica nespametnega .postopanja grofovih poti eb-nikov, kateri bi s tem še bolj pgkagalj, kolikQ jim z^jstvar, a^ko^iko za osebo. A meni se pa dozdeva ravno naopak.Frejlsfrimeli vsi slične obraze gledč zadovoljnosti in težko je bilo najti v vrsti nebrižne a gostobesedne velikaše med marljivimi; a sedaj je drugače, sedaj se prodajajo ti bistroumni sami s svojimi klasično-kislimi obrazi.
Ravno tako je pri pevskem društvu, katero si je tudi po volitvi slično ostalo in niti ne za jeden las spremenilo, akoravno tega g. dopisnik ne želi in bi veliko rajši videl, če bi ono po polnem izbiralo. Kar se je pa pri tem društvu od nastanka do danes po nepotrebnem spremenilo, krivda temu naj se išče kje drugod, ne pa v volitvi, katera Po mojem mnenji nema nič opraviti z ubranim domačim petjem, možno da z razbito harfo g. dopisnika, na kateri mu je še samo ena obrabljena struna v podobi perečega jezika ostala. A o tem ponatančneje o priložnosti.
Torej volitev ni imela na te prav nobenega vpliva. A vpliv pa je imela na grofovega »Biich-senspannerja" in potrebnika; kajti potlačila ga je< na stran bOre pritlikovca, kateri sedaj v enom6t< medli po preminulem mastnem prislužku. Kar se Pa tiče prijateljskih vezi, tako se g. dopisniku o teh baš veliko razgovarjati ni treba, ker njemu je bil prej liki sedaj malo kak prijatelj razven gospoda grofa. Sploh pa je bilo videti, da se je pustil g. dopisnik po polnem od plave krvi pobarvati. Možno, da mu to o svojem času hrbet zravna ter ga napravi grofovsko — vitkega. Če so se pa prijateljske razmere tudi pri drugih zrahljale, zakrivili so to gotovo le grofovi potrebniki sami, ker se ne morejo otresti osebnih strasti Kar se tiče nadalje društvenega živenja, o tem 8e razgovarjati bi bilo pač odveč in mislim, da se S- dopisnik le s svojo domišljijo igra, če zahteva v sredi poletja živahno društveno živenje.
Konečno omeni g. dopisnik v uvodu, da se ta položaj ne more več zboljšati in prorokuje nam
Domače stvari.
(Najvišji dar.) Nj. veličanstvo pro-svitli cesar blagovolil jo občini Struga podariti za zidanje farovža svoto 300 gold. iz Najvišje zasebno blagajnice.
(-Politik11 ie nrinesla te dni dopis iz Ljubljane), poln neresnic. zoper_jiašega dežel-nega predsednika. Narokov^la^ga jo^straaicarsk.a strast vjaikajšqji ^liaro4ni,J|iskafni“ ; ni čuda torej, da se je ta dopis ravno ondi deloma ponatisnil v „Slovenskem Narodu11. Jedro modrosti omenjenega dopisa obstoji v tem, da Mvaa tlita1 j ^-j^" rmlitjFilr rlmil-i. zastopajoča razna strankarska stališča: »Slovenski Narod11, „Slovenec“, »Novice", „Slovan“, oglasno obsoiaio
politiko gosp, dežolnoga pre ds od hi k a. “ Za-
kaj ni dopisnik imenoval tudi našega „ Škrata11, potem pa „Deutsche Zeitung“, »Neue freie Presse", »Triester Zeitung", »Tagespost", „Deutsche Wacht“, »Laibachor Woclienblatt“ itd., katera glasila tudi vsa soglasno obsojajo politiko gosp. barona Winklerja? Nasproti tako soglasni obsodbi se bode, mislimo, naš deželni predsednik tolažil s tem, da so na pr. svoje dni, ko je bil gosp. grof Ho ho n wa rt minister, imenovana ^slovenska in nemška glasila (so vč da tista, ki so bila tedaj uže na svetu), na zadnje vsa obsojala politiko radi tega veljaka. Obsojal jo tega državnika, in sicer^ ko ni bil več minister, pred nekolikimi loti javno zlasti< nek mož, ki ima v »Narodni Tiskarni" mnogo opraviti.' «8 je sicer, da ga je isti mož ob času zadnjih volitev javnem zboru zopet slavil; a kodo nam je porok, a no bode ravno ta mož k letu, ali morda še prej, e ga prime trma, grofa Hokemvarta vnovič obsojal? iKedo ne \6, da so vsa imenovana glasila nekdaj ob jsojala tudi politiko ranjkega dr. Bleiweisa, razven '»Novic11, ker je namreč »Novice" pisal — on sam? In kodo no vč tega, da je nepozabljivi dr. Bloiweis jako čislal g. grofa Taaffeja in njegovo politiko? In kaj smo doživeli ? Doživeli smo, da stoji v včorajš-njih »Novicah11 tiskano črno na belem: »Očividna potreba, da se ministerstvo notranjih za' (a e v namesti z odločnim pristašem sedanje državno /žborske večino, rodila je tudi govorico, da se ima Vpoklicati na to mesto odličen politik izmed po-
(>slanških krogov.11 Po tom takem grof Taaffo tudi ni odličen, ni več pravi politik. Se vidi pač, da »No-pogin v marazmu. Res lep napor! če bi šlo po "rao" niso več v dr. Bleiweisovih rokah.
besedah p. donisnika tako hi mnrnln V rocnini iron	r>____ :« i. „ j •	i
besedah g. dopisnika, tako bi moralo v resnici vse pod Dič samo radi grofovih potrebnikov. Pa bodite uverjeni, g. dopisnik, da vi vse to le radi tega' tako-teao vidite, ker je vam grofovo mazilo napravilo še bolj kosmato dušo. Nas pa to ni prav »ifi iznevoljilo in tudi niti za toli ne, kar je pod nohtom črnega, odstranilo od težavne in truda-Polne poti narodnega napora. Te drobtinice kakor protidar vašemu poparjenemu uvodu.
Stoprv sedaj Be prične opisovanje volilnega
nosli jezika nastali prepiri ne ovirali bi več trgovine in prometa.
Kateri jezik pa je tak, da bi bil sposoben za e ovni jezik? Nobeden izmed znanih jezikov; aJti vsak mrtev in živ jezik možno si je priučiti 6 z velikim trudom in žrtvovanjem časa in de-0*rja- SaJ se vender vidi, da se naša mladina v nauf' le-tih Z veliko Pridnostj° komaj za rabo
vsem s l-1ŠCine ’ in k°lik° ljudij je’ kateri se v »n trnjev”* živlJenJi nis0 privadili pravilno pisati oriti svoj materni jezik 1
da	kateri	zahtevajo	toliko truda in časa,
zik t Poučimo, niso sposobni za svetovni je-> «aterega bi si moral vsak omikanec priučiti, in 0(I“ katero ljudstvo ima toliko samozatajevanja roda spozjiV°Sti’ da bi hotel° jezik drUgega na-našli bi vs^ Za svetovni Jezik- Tako hegemonijo
otresti nepriMnrS,16' *	^
.A'LSe ni p0rda grščina izgubila z Grčijo, ni latinščina z Rimom Q o :	r
, ,	.	. Rinila ? m ali se ne ponav
Ija vsak dan t« jezikovni boj v Avstriji?
PredoSimo « 5e v dopotan,, naJe dobe Večkrat nezmiselne slovnične komplikacije vseh ^tianih jezikov. Tu je ,pravilo, potem pride prepo
Crav jo teda.i, da naS deželni predsednik ne išče vodila, kako mu je postopati, niti v teh niti v nnih
strankarskih glasilih. Saj to, kar pišejo »Slov. Narod« in »Deutsche Žeitung", »Slovenec" in »Neue freie Presso", »Slovan11 in »Laibacher Wochenblatt", »Škrat" in »Triester Zeitung'1 itd. itd., vgndor nn	biti
morodajnojsaj^	;	j	edino	merodajno
je zanj le to, kar stoii v državnem in deželnem za-koniku. In kaj bi ne! Saj pišejo dan za dnevom vsi fakcijozni nemški časniki, kako da gosp. baron Win ki or zatira Nemce in boža Slovence, in glej! zdaj se nam
pripoveduje, da vsa gori imenovana slovenska glasila soglasno obsojajo gosp. barona Winklerja. Kaj si' mora vender misliti naš deželni predsednik in vsak pameten in pošten človek k tej komediji! Misliti si mora marsikaj, a na zadnje mora vsklikniti: »Ne pripiši jim, Gospod! njih ravnanja v greh, saj ne vedo, kaj dolajo!"	c
— (Na juridični fakulteti na Dunaji) izvoljen je dekanom za bodoče šolsko leto naš rojak, profesor cerkvenega prava, dvorni svetovalec dr. Josip vitez Zhismann.
— (Za ljudsko učitelje.) Na mnogih ljudskih šolah v Bosni in Ercogovini izpraznjenih bode kmalu več učiteljskih mest z letno plačo 500 do 600 gld., s stanovanjem , vrtom in drvmi za kurjavo, ali pa se to slednje plača v denarjih. Prosilci naj vložijo prošnjo vsaj do 15. julija t. 1. pri deželni vladi v Serajovu potem svojega pristojnega političnega oblastva prve instancije.
— (Kapelica sv. Cirila in Metoda) v cerkvi Jezusovega Srca blagoslovila se bode prihodnjo nedeljo, dno 28. t. m. Ob 9. uri se bode vršilo posvečevanje altarja v kapelici; ob polu 11. uri bode slovesna sv. maša pri novem altarji. Slovesnost opravljal bodo sam premil, g. knezoškof dr. Misija.
— (Za slovenski oddelek deželne kmetijsko šolo v Gorici) je goriški deželni odbor imenoval pomožnim učiteljem A. Cotiča, kateri je dovršil vinarsko in sadjarsko šolo v Klostorneuburgu.
— (Umrl) jo dnč 23. t.m. ob 51/4. uri popolu-dne na Dunaji v 55. lotu svoje dobe gosp. dr. Ljudevit Crobath, dvorni in sodni odvetnik in superiuten-dant Luka Knafflovih vseučiliških ustanov. Pokojnik bil je dobro znana osoba slovenskim vseučiliščni-kom na Dunaji, saj .ie imel on govoriti prvo besedo pri oddaj] Knafflovih ustanov. Revne dijake, kateri so prosili pri njom pomoči, sprejemal jo zelo prijazno, jih tolažil, naj ne obupajo v revnem položaji, saj se bodo pač razmere kmalu zboljšale, in navduševal jih je ( k vstrajnemu in temeljitemu učenju. Nikomur ni odrekel svoje pomoči. Blag mu ostane med Slovenci spomin!
— (Popravek.) V včerajšnjem listu vrinila se je v »Izjavi" na četrti strani v drugem predalu neprijetna napaka; podpis naj namreč slove: Oton Detela, ne Anton.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V Ljubljani, 23. junija.
Danes zvečer ob 6. uri imel je mestni odbor redno sej0. Predsedoval je župan P. Grasselli, navzočnih bilo jo 20 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika bila sta imenovana mestn. odb. Velkovrh in Žagar.
V imenu personalnega in pravnega odseka poroča mestn, odb. dr. Zarnik o izpustu magistr. uradnega praktikanta Viktorja pl. Schreya iz mestne službe, ker je dobil službo pri kranjski hranilnici. Poročevalec pred-
trebna izjema od pravila, potem zopet izjema od izjeme; to je usodno takozvano bogastvo francoske slovnice; v angleščini pa je uže kar izjema pravilo !
Po tem potu se ne more ' nikdar doseči smoter!
Od splošnega jezika pa se mora zahtevati tudi še splošnost v izreki.
Svetoven ali splošen jezik more torej postati samo umetno sestavljen jezik, ker ne sme nobenemu narodu dajati kake prednosti, imeti v sebi vse prednosti bivših in zdanjih jezikov, zraven pa se mora varovati vseh napak in napačnostij. Sestavljen mora biti tako, da je primerjen vsem od-nošajem vseh narodov na svetu, ter da ugaja vsem zahtevam; vsak si ga more lahko priučiti, njegova izreka mora biti priprosta, biti mora popolna in natančua za vsak izraz.
In to je »Volapiik", »svetovni jezik" gospoda £Le h 1 ey e rja, katoliška duhovnika v Litzel-atettenu na Bodenskem	Beseda	»svetovni
jezik" se ne sme tako umeti, kakor da bi morali vsi jeziki sveta izginiti, da bi napravili prostor »jedinemu* izvoljenemu jeziku. Tega pač še no-
J
beden pameten človek mislil ni, kajti v dobrem znanji lastnega materinega jezika leži ravno prava narodna zavest vsakega naroda.
Gospod Schleyer držal se je pri sestavi novega jezika praktične poti. »Ne vse človeštvo meni, marveč jaz se mu moram ukloniti", tega načela se je držal, ko je po trudapolnih študijah sprejel
v celoto iz petdesetih jezikov nabrano tvarino.
Gospod Schleyer je njegov jezik nevtralizoval ter ga napravil vsakemu pristopnega. Mestu da bi bil spodrinil druge jezike, trudi se gosp. Schleyer vse združiti.
Pri njem je izrek »nobeno pravilo brez izjeme" laž; njemu je »pravilo" ono, kar nima nobene izjeme.
Vsi narodi sveta našli bodo v tem jeziku svoja svojstva, znakove svojega materinega jezika. Romanom na ljubo odpravil je h in ch; zaradi vzhodnih Azijcev (Kitajcev, Japancev) opravil je r; vlvojem besednjaku zbral je za zdaj 10000 besedij, izmed katerih se jih 4000 lahko vsak nauči v istem času, kakor 1000 besedij kakega dru-zega jezika.
(Dalje prihodnjič.)
laga, naj se to izpraznjeno mesto ne izpise, marveč naj se kar odda jednemu prosilcu, katerih so je oglasilo uže pet. — Predloga se sprejmeta.
Podžupan Petriči e poroča o Karola Sirnika prošnji, naj mu mosto proda svojo hišico št. 19 prod Prulami. Sirnik ponuja za to hišico 600 gld.; Poročevalec predlaga, naj se ponudba odbije, ker jo kupnina premajhena. — Predlog se sprejme.
Podžupan Petričič poroča o skontriranji vseh blagajnic in zaklad, s katerimi upravlja mestna občina, vršivšem se dne 9. t. m. Našlo se je vso v redu, zatorej predlaga poročevalec, naj so to vzame v znanje. — Predlog se sprejme.
Mestn. odb. dr. Stare poroča v imenu finančnega odseka o mestnega magistrata nasvetu, da so odpiše Josipa Grmeka na dolgu ostala stanarina v znesku 94 gld. 41 kr., kajti prošnjik nima nobenega premoženja. — Se sprejme.
Mest. odb. Potočnik poroča v imenu stavbin-skega odseka o vspehu nove licitacije glede gradnje obrežnega zidu pod Hradeckega mostom. Poročevalec stavi naslednje predloge: 1.) Ponudbe A. Dekleve in J. Kneza za gradnjo tega obrežnega zidu se ne sprejm6. 2.) V teku meseca septembra t. 1. naj razpiše magistrat novo licitacijo, pri kateri naj se določi, da mora obrežni zid pod Hradeckega mostom biti izgotovljen do konca avgusta 1886. 3.) Mestni magistrat se po-oblaščuje, gledč te zadeve ukreniti potrebne naredbe.
Mest. odb. dr. Tavčar izreka se proti odsekovim predlogom ter meni, naj so gradnja omenjenega obrežnega zidu izroči A. Deklevi; rok za izgotovljenje pa naj se podaljša do konca mesoca oktobra 1886.
Mest. odb. J. G-ogola in dr. vitez Bleiweis Trsteniškipodpirataodsekove predloge, istotako mest. odb. Pakič.
Poročevalec stavbinskega odseka Potočnik poudarja, da bi se poleg drugih prednosti j pri razpisu novega natečaja za to gradnjo moglo tudi nekaj prihraniti mestni blagajnici.
Pri glasovanji sprejmo se odsekovi predlogi; doktor Tavčarjev predlog so zavrže.
Mest odb. T. Zupan poroča v imenu aolakoga odseka o izvolitvi dveh članov c. kr. mestnega šolskega sveta ter predlaga, naj se zopet izvolita dozdanja zastopnika mestnega odbora, gg. prof. L e v o c in doktor Tavčar, da so tako dozdanjima zastopnikoma izrazi priznanje za njijino rspešno delovanje.
Mest. odb. dr. Zarnik predlaga, naj se izvolita gg. dr. Tavčar in Sr. Stegnar.
Pri glasovanji se sprejme dr. Zarnikov predlog; torej sta v mestni šolski sv&t izvoljona gg.dr. Tavčar in Sr. Stegnar.
Mest. odb. Valentinčič poroča v imenu odseka za olepšavo mesta in finančnega odseka o vlogi jaha-liškega odbora gledž prostora za zidanje jahali.šča. Ja-hališko društvo hoče plačati za potrobni prostor 3623 gld. 88 kr., a zahteva, da se mu proda prostor brez pogojev, brez služnosti in vknjiženja. Jahališko društvo potrebuje samo 400 Q sežnjev prostora za svoje namene, ostalih 364 f~l sežnjov p.. dasi jih plača, pre-PllillL^^JiIin HlflH1’”	s pogojem, da ona skrbi
za nasade. Poročevalec predlaga, naj so ta ponudba sprejme.
Mest. odb. Lud. Ravnihar izreka se odločno proti prodaji pod novimi pogoji; mestni odbor naj ostane pri prvih svojih sklepih, jahališkemu društvu naj vrne vlogo z opomnjo, da nima nič spromeniti na prejšnjih sklepih.
Mest. odb. dr. vitez Bleiweis Trsteniški podpira predgovornikov predlog.
Pri glasovanji sprejel se je Lud. Ravniharjev predlog.
Na to se je seja zaključila.
govoreča. Zapopadek teh monologov in globokega tuhtanja spečujeta v obliki dopisov iz Rudolfovega v uredništvu „Slov. Naroda" v Ljubljani. To jih so vč da ponatiskuje. V Ljubljani je neki huda, huda vročina. „Slov. Narod" je prinesel tudi dosti družili spisov dotikajočih se Šukljetove kandidature in volitve. Z v nebo upijočo zaslepljenostjo napada „Slov. Narod" vse, ki niso za kvintesenco slovenskega državnega kandidata Margherija glasovali; on in njegovi ubogi žur-nalisti izzivljajo s strastjo ono, ki so se za Šukljeta potegnili, glasovali. Za vsako ceno hoče „Slov. Narod" in kar okolo njega visi, boj med rojaci. Vi hočete boj — dobro; potrpite, v kratkem se vam bo odgovarjalo. Slavna, imenovana gospoda, brezobzirno se vam bode povedalo, kako so se reči ob volitvah na Dolenjskem vršilo in jako čudno stvari se bodo obelodanile. Ne zajavkajte, ako se bodo stvari iz vašega tabora privele na dan, katere bi mi drugače skrivali, ker je bolje za narod, da ne pridejo na boli dan; v obrambo časti besno napadenega onega slovenskega meščanstva na Dolenjskem, ki je Šukljota volilo, smo primorani brezobzirni biti, in to bodemo.
Potrpite še malo, vročinski žurnalisti „Slov. Naroda", za kratko so nam še roke vezano, nemarno organa, v kojem bi vam odgovarjali; vi grešite na to in korajžno napadate. Malce še potolažite vročino v vaši črepinji; treba vam bo dosti zdravih možganov, da pokrijete le malo sramoto, katero ste storili vi slovenskemu narodu.
V Rudolfovem dne 20. junija 1885.
Dr. Albin Poznik.	Dr.	Karel	Slane.
Poslano.*
„Slov. Narodu“ ter njegovim sodelavcem iz Rudolfovega.
Dvema učenima možema je vroče solnce zdajšnjega meseca možgane aficiralo. Hodita uže več ko desot dui bleda okolo globoko zamišljona ali pa sama s seboj
* Za vsebino tega dopisa uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Budimpešta, 24. junija. Poštni uradnik Apostol izneveril je na pošto oddano pismo s 27 000 gold. Od te svote dal je 22 000 gold. hranit svojemu prijatelju, a ta je stvar objavil policiji. Apostola so zaprli in našli pri njem še ostali znesek.
Madrid, 24.junija. Včeraj so tukaj tri osebe umrle na koleri, devet pa jih je obolelo.
Lisabon, 24. junija. Kralj je nevarno obolel; bolezen je vedno hujša.
Aleksandrija, 24. junija. Čuje se, da bodo trije iz gorenjega Egipta se vrnivši angleški polki se tu provizorno ustavili.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 25. junija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................... .	82'GO
>	>	»	»	srebru...............................83-20
Zlata renta................................................  108-40
5% ajisifc-renta.............................................99	-20
Delnice ndrodne	banke.................................. 858-	—
Kreditne delnice............................................ 288-20
London 10 lir sterling.......................................124-25
20 frankovec.................................................  9-85
Cekini c. kr.............................................. 5'87
100 drž. mark................................................61	• —
Tiijei.
Dnč 23. junija.
Pri Maliči: Mahler, trgovec, iz Wormsa. Richter, tovarnar, in Striker, potov., z Dunaja. — Svillar, trgovec, iz Derventa. — Schwarz, trgovoc, iz Jablona. — '1'schopp, okr. komisar, iz Kočovja.
Pri Slonn: Bastolz, potov., iz Milana. -- Schiedonnaier, trgovce, iz Norimborka. — Spitzer, trgovec, z Dunaja.
- Mavor, c. kr. gozd. uradnik, s soprogo, iz Stenica. — Bednarz z obitoljo in Hardok, Lloydov uradnik, iz Trsta. Supljina, župnik, iz Istre. Plauc iz Siska. — Wolf, c. kr. lajtenant, iz Pazina. — Dr. P#znik, c. kr. boložnik; Pausor, trgovec, in Vortačič. hišni posestnik, iz Rudolfo-voga. — Dejak, c. kr. ritmajstor, iz Gotno Vasi. — Ahačič. tovarnar, iz Tržiča.
Pri Južnem kolodvoru: Bader, krčmar, iz Waid«K-gH. — Paidiga iz Sodražice. — Zuppinger, tigovoe. z rodbino, iz Aleksandrije. — Widinar z rodbino iz Spitala. — Kugler, zasebnica, iz Vidma. — Koss iz Vorja Pri Avstr, carji: Woiss iz Kranzlhofna. — Repič, učitelj, iz Cerknico.
Umrli so:
V civilni b61nici:
Dno 22. junija. Matovž Budna, dolavec, 341., pW® odom.
Dno 23.junija. Jakob Šega, črevljar, 70 1, tuber-ktiloza.
Tržne cene.
V Ljubljani 24. junija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 79 kr., domač® 7 gld. 15 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ječmen 5 gld. 87 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-žica 5 gld. 50 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 92 kr.j leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., žpeh P° 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2% kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 38 kr, — Pižke P° 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld-
— kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 g^-’ belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanjo baro-motra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krinn v mm
cS ‘C* ‘sa •*—» a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-04 735-48 736-74	11-7 23-4 19-2	sv. sl. vzh. sl. bzv.	obl. j asno obl.	o-oo
 e) (s 'Z'—=TTV(*r— »jVŽto ^
Marijinceljske kapljice
za želodec
Izborno učinkujoče sredstvo pri vaeh želodečnih boleznih
prave prodajeti v Ljub' ljani le lekarni gosp-G. Piccoli-ja na Dunajski cesti in Josip Svobode na Prežlr-novem trgu; v Kranji: lekarniCar K. Šavnik; v Kameniku: lekarničar J. Močnik; v Ajdovščini :	lekarničar
Mih. Guglielmo; v Novem Mestu: lekar-ničarja: Dom. R i z z o 1 i in Jos. Bergmann; v Gorici: lekarničar Anton Lebdn; v Sežani: lekarničar F. Ričel; v Radovljici: lekarničar A. Roblek; v Crnomlji: lekarničar Ivan Blažek; v Celji: lekrnč. J. Kupferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. Fabiani.
ledna steklenica z rabilnim navodom velja 35 kr.
RazpoSiljavno osredje:	(73)	52-7
Lekarna «pri angelju varuhu*, C.Brady, Kro-meriž (Kremsier).
Pl
MisciuK««?t a
»fese
Pravo
naravnost došlo, priporoča kilo po 20 kr., fino, in 14 kr. srednjo blago, pri večji na-ročbi pa še ceneje (107) 4-1
J. R. Paulin,
trgovec v I4ubljani.
Račune, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine
izgotovlja v mičnej izvrSbi in po nizkih cenali
tiskarna Kleinmayr& Bamberg
v Ljubljani.
zavarovalna družba za
Poddružnica za Avstrijsko: j Poddružnica za Og«1'9 Dunaj	Budimpešta ^ 6
Giselastrasse štev. 1 I Fran Josipov trg.
v lastni hiši	|	v	lastni	hiS*	,„a___
Aktiva družbo........................................................frk.	87^226,05
Letni prejemek zavarovalnin iu obrostij dno 30. junija 1884 ...	17 '
Izplačila na zavarovalno in rentno pogodbe in kot tako nazaj kupljono itd. od počotka družbonoga obstanka (1848) znašajo več nego V poalodnjih dvanajstih mosecih promotno dobo prodložilo so jo
družbi za...........................................  •	• .
novih zavarovaluih pogodb, in jo vsloil toga skupna svota od po-četka družbonega obstanka prodložonih pogodb narasla na Izkazo in vsa druga pojasnila podajo
generalno zastopništvo v Ljubljani, Tržaška cesta št. 3, It naI*s*r0^e T7"©.1. Zescliar©- <,0»
17]
u9 800 000,-<j3 992 275»^ 770129-55
i:t24
Odgovorni urednik J. Naglič.
Ti»k»ta in zaliitfata Ig. v Klein in ayr A l>'o d. U »m b org V Ljubija