Dopisi. Od sv- Lovrenca pod Prežinom. (Čast učitelju). Znana je žalostna resnica, da sedanje šolske naredbc narodnost in slovenščino v ljudski šoli tlačijo. Mnogo je u5iteljev, kteri so v strabu za svoja plačila postali orodje proti — narodnih naredeb in izdajalci svoje narodnosti. —NB. Nobenega u čitelj a oso bno nečemo žaliti; daje to resnica, zamoremo zgledov navesti. To podolženje velja tistim, koje zadeva. Opozorujemo in prosimo, da se stvar loči od osobe. Siiši se po ljudskih šolab razlaganje imen v slovenščini, da cloveku slabo pribaja. So pa tudi u5itelji, narodnjaki, ki so svojemu poklicu zvesti, in se ne bojijo kakega zakotnega pisača, ki že zarenči, ako 5uje pravilno slovensko govoriti. Taki brabri, nasodni učitelj je g. Boštjan Kregar, pvi sv. Loviencu pod Prežinom. Ta sren.ja si šolo še le stavi, in se je podučevanje začelo v Zučetku februarja v tamošnji cerkveni hiši. Dne 7. sept. je pokazal g. .Kiegar, kaj zamore učnik pri ucencih doseči, ako njim ne ubija z nemškimi besedami zapopadka raznih v podu5enje segajocih stvari, arapak jim jih razlaga v lepi, otroku razumljivi slovenščini, v jeziku, ki ga otrok od svoje matere 5uje. Lepo, nježno, pravilno in gladko so učenci izgovaijali tudi tebnicna imena, ki jih gotovo ne bodo pozabili. — Zraven vrlega učnika, je pa g. Boštjan tudi dober odgojitelj. Ne gleda le na uk svojih šolarjev, ampak tudi na njih lepo zadržanje. Slava mu! Škoda, da nas tako hitro zapusti, — poklican je nanireč za uSitelja v celjski okolici. Dal Bog, da bi zamogel nSlov. Gosp." o več takih uciteljih poročati !v Iz Makol. Žalostna je bila angeljska nedelja za Makolčane. Kajti ob5e spoštovani g. M. Rakoša, tukajšni dosedanji kaplan, so od nas slovo vzeli. Zgubili so faimaui dobrega dušnega pastirja, učenci pa milega in ljubeznivega u5nika. U5encem ostanejo nepozabljivi. 1. sept. so nas milostljivi knezoškof obiskali, ponovljene altarje blagoslovili in otrokom sv. firmo delili. Bog nam je na ta dan podaril prijazno vreme, 5eravno je prejsne dni deževalo. — Cerkev je zdaj v svetlem kinču, kot najlepša nevesta. Zlatarjn g. Brtn iz Kostrivnice gre vsa bvala, da je svojo nalogo za majben denar tako izvrstno dovršil. Priporoča se vsem cerkvenim predstojnistvom, ki svoje cerkve ponavljati mislijo. *) Iz Žusema. Z radostjo pozdravljamo prihod dubovnega naslednika na našo faro. Došli so namreč v veselje cele fare 5. g. Miha Rakoše,  poprej kaplan v Makolah. Iz srca jim 5estitamo ter izrazujemo svojo udanost. Bog jih blagodari in daj sicnosti, da bi zamogli z dobrim vspebom neutrujeno mnogo let za naš dušni blagor, vero in domovino delati. Prejšnemu g. župniku se pa zabvaljujemo za 8Ietni trud in skrb. Iz celjske okolice. (Krojač komisar pri š o 1 s k i b i z p i t i b.) Po novih šolskih postavab n i zapovedano ljudske šole s očitnimi poskušnjami končati. Zamore pa krajni š. svet učitelju očitno skušnjo zapovedati in ta sklep ali zapoved okrajnemu š. svetu naznaniti. Ta pa zamore zopet v svoji mogočnosti sklep kr. š. sveta potrditi ali pa ovreči, kakor se mu poljubi; kajti nikjer ne vlada tolika zmešnjava ali anarbija, kakor pri liberalnih šolskih postavab. Te svoje pravice se poslužuje okr. s. svet celjski v preobilni meri. Njegovo na5elo je, vse ovieci, karkoli sklene kr. š. svet, posebno ako je nai-oden, — kakor se je to pokazalo pri imenovanju učiteljev za celjsko okolico. — Kder se ima šola kdnčati z očitno poskušnjo, pošle okr. š. svet svojega komisarja, ki je njegov ud. Toda v tej volitvi je res — ne vem — ali šaljiv ali pa resen — celjski okr. š. svet v ta posel izvolil nekega — menda — odsluženega krojača, ki zastopi toliko od šolstva, kakor zajc o bobnu. Njegovo obnašanje je tako revno, da bi se kamenu usmilil. Da pa šolski komisar, ki slovenski ne zua, vendar slovenske ljudske šole nadzoruje, — da žnidar Wambrechtsamer, — pokaže, da ima ,,korajžo", po navadi izpit sklene s slovenskim govoiom blizo tako-le: ,,zdaj pa jaz naprej lezala, ki je bol vun cajhnala" — in prebira odlične šolarje tako, da se vsi na glas smejijo. — Žalostne prikazni vidimo tudi pri takih priložnostib, ki u5iteljem ne delajo 5asti. Toda o tem je težko pisati. Nemškuterija vlada po nasih šolah. Pa ucitelji nečejo biti nemškutarji. Ce pa slovenščino gojijo, zamerijo se pri svojih predpostavljenih. Zatoraj bi radi za narodnjake veljali, pa svojim predstojnikom se ne zamerili, kar pa ni mogo5e; od tod polovi5nost. Polovičnost pa ni nikder dobrege sadu rodila. Uboga ljudska šola, kaj je liberalizem iz tebe storil! *) Hvala g. dopisniku. Prosiuio večkrat kaj! Dredn. Iz Babinec. (Ljutomersko konjars t v o). Dne 8. sept. bilo je na Cvenskem paaniku odlikovalno drkanje s kobilami z enoj vpregoj (Stuttentrabwettfabren), a sledeči den v Ljutomeru premiranje konjev. Kar se tiče konjereje v našem kraju, naprednje čedalje bolj. Neki poznavalec slovenskih krajev je rekel: ,,Kolikor sem se sam prepričal, moram reči, da konjarstvo ni nikjer na Slovenskem tako dobro, kakor je ljutomersko! Mogoče, vsaj se za to stori, kalikor se zamore. Odkar je namre. kmet slobodnejše začel gibati se v gospodarstvu, dobil je večje veselje do vsakega dela; tako tudi do živinoreje. Od leta do leta nje V8aki več in lepše redi. Trudi se osuažiti tiavnike grmovja in trnja, ktero mu poprej ni bilo veliko na potu; gnoji je, da več lepše in boljae krme dobi. Ker imamo malo travnikov, zato moramo sejati več detelje, ktera je kot seno za ovsom najboljša konjska polaga; pa zakaj nebi, vsaj uam konjarstvo največji dobiček vrže ! Pred 6 tedai prodal je nek kmet žrebca za 750 gld. Leta 1872. je nekdo ponujal drugemu kmetu 900 gld. za žrebico, pa nje ni dal, ker jo je hranil za bečko razatavo. Navadna cena pa je lepim konjem 300—500 gld. Da pa še se konjarstvo zboljaa, za to se skrbi. Ni še dolgo, da je bilo konjsko premiranje za naš kraj v R a d g o n i, če se ne motim, vsako četrto leto. Ker pa se je vsikdar največ konjev prignalo iz ljutomerskega okraja, opustili so pivejai način in poakusili v Lj utomeru, kjer je zdaj vsako leto. To zopet daja večje veselje gospodarjem. Veliko število konjev pozlabtnjeno je z angležkim plemenom. Žrebčarnice so za ljutomerski okraj v naši občini (navadno po 8 žrebcev), v Volčjivesi (po 4) in v Bolečicab (po 6). Za žrebeta so prav pripravne drkalnice. To je pii nas živa potieba, ker konji ne bodijo na pašo, kakor v jesen. Toraj med letom nimajo veliko prilike za razdrkavanje. V Babincib in v sosednib Salincih so take priprave. V poletnib vročih dnevih poklada se koDjem v ,,buti" navadno poleg škednja, kjer so napravljene jasli. To zavoljo tega, da se živina obvaruje velike hlevne sparine; zvečer, ako so noči mrzle, spravijo se zopet v konjak. V obče kaže se za konje posebna skrb, da bi se čem lepši izredili. 0 tera smo se tudi zadnjič imeli priliko prepiičati; eno živinče bilo je lepše od diugega. Vsako leto je največ odlikovane živine Babinskih kmetov; tako seje tudi letos dobilo više 150 gld. v zlatu in srebru. Cisto nasprotno pa je z go vedars tvom. Goveja živina dobiva po letu večjidel kislo kinio, po zimi pa slamo; kar je boljšega, porabi se za konje. Lepse govede imajo največ oni gospodarji, kteri nimajo koujev. Tudi od deželne strani se pri nas za to malo stori. K sklepu še nekaj. Na Cvenu bilo je nekaj ve. zastav. Vibrale ste dve slovenski, štajarska, cesarska, magjarska in velika 5rno - rude.a - žolta. Druge zastave so postavili že v tork; črno-rudečožolto pa še le v sredo, malo pred dirko! Josip Karba. Iz Radgone. (Ogenj — ,,Prijatelj" nov list za prekmurske Slovence). Zopet imam neveselo priliko poročati o velikem ognju, koji je v petek 3. sept. večer okoli 9 ure v Satahovcib na Ogerskem buknol, in mursko dolino do pol noči grozno razsvetljaval. Šestim kmetovalcem bila so v 4 urah proč vsa poslopja, ves živež, vso kmetijsko orodje in večji del živine. Nevolja je velika, osiguren ni bil nijeden. Ko se drugi dan po mutarskem brodu črez Muro na pogorišče podam, pridem brez posebne nevarnosti črez prvo tačas blizo 3 cevlje globoko strugo med mutarskimi travniki. Za nekoliko 100 korakov dalje mora ae se črez drugo že na Oger- skem zemljiaču. Konj je kmalu do trebuba v vodi, obrnoti v bistrini ni mogoče in vozek, tako zvani  ,,vagrli" se zajemlje. Ali bvala Bogu srečno pri-  dem prek, in čudom se čudim, kako se nisem iz vozeka prekopicnol in v blatni vodi skopal. Zdaj  pa le hajd naravnoč k staremu prijatelju Marku,  župniku Tiainskemu, da se po prestanem strahu  malo nasmejemo. Hvala Ti mili blagi Marko za preljubeznivo sprejetje! Rečem Ti, da sem redko kedaj tako živo občutil resnične besede pesmice, kojo sva si pied mnogimi leti kaj rada zakrožila:  ,,Nikaj nega lepsega, — Niti veselejaega, — Nego s prijatelji, — Steii so veseli, — Vkllp živeti."  Pri tej priliki zazvedel aem, da 15. t. m.  izide prvo število -Prijatelj-a", to je mesečnih novin, koje bo gosp. Avgustič Imre izdaval v Budapeati, v prekmurski slovensčini z madjarskim pravopisom!! Na čelu vabila na naročbo stoji tole: _Goiizazvanye na preplacso po imeni ,,Prijatelj" vszaki meszec edenkiat vodane znanoszt razserjUvajocse szlovenszke novine." Ž>.^/kx'' Iz Cvena pri Ljutomeru. (Nemška zasfava.) Odbor konjerejskega društva v Ljutomeru napravil je 8. t. m. pri naa odlikovalno dirkoali dirjanje v trop 8 kobilanii.  Te dirke udeleževalo se je okoli 30 vozni-  kov, izmed katerih je bilo 8 najbolj bizih z darovi po 30, 25, 20 gld. itd. v srebru obdarovanih. Naši kmetje so toiaj zopet nekaj krajcarjev za  izvrstno rejo svojih lepib kobilic dobili. Za to 80 oni gotovo hvaležni osnovateljem teh dirk. Tndi mi Cveuarji jitn nismo nehvaležni za mični prizor  te dirke. A druga je, kar nas je žalilo in skoraj bi mir motilo, ako nebi nekteri l.jutomerski narodnjaki še ob pravem čaau za mir poeredovali. — Tojenemška zaatava, ktero ste nam, akoravno snio protestirali, vsilili. — Ti gospodje so bili tako predrzni, da so na najodličneje meato zasadili veliko nemško zastavo! Ti prekleta nesramnost ljntomerskih velikonemakih bahačev! Poslali smo bili to zastavo žc enkrat nazaj v Ljutomer, a ona 2 nemška Štajerja sta jo baje nazaj poslala. — Ne vem, kaj je mislil naš župan, da je to zastavo dovolil, tudi ne veuu, kakošen Aastrijan da je glavar Premerstein, ki je z nekako niirno (?) veatjo to nemško demonstracijo gledal! Danes rečem samo to, da naj Ljutomerčaui ne delajo več nam Cvenarjem, ki smo sami Slovenci in zve8ti Avstiijanci take provokacije, in to ae pod zaštitom okrajnega glavarja!! Mnogo društve nikov namerjava vsled žaljivega postopanja odborovega — iz društva stopiti. Po dokončani dirki smo se nadjali, kakor je povsod navada, kakošnega govora, toda nijeden izmed obilih učenih gospodov ni znal ust odpieti. — Pa vsaj je bilo boljše. Slovenski nečejo govoriti oni, nemški pa jih mi razumevati ne nioremo in poslušati tadi nečemo na slovenski zemlji. -- 9. t. m. v četrtek pa je bilo v Ljutomeru premiranje konj. — Precej kobil je bilo obdarovanih. K sklepu je govoril deželni živinozdravnik Di". Klingan podučljiv govor. A kaj zopet pomaga, sjovoril je samo nemški, kar je za našega knieta nerazumljivo. So pač res prečudni Nemci in nem¦ikutarji še vedno tako zabiti, da ne morejo ali pa nečejo sprevideti, da le prazno slamo mlatijo, ke_ar našim kmetom v ,,švabsčini" govore. Pojdite že enkrat s tem ostudnimpočenjanjem rakom žvižgat. Od sv. Vida pri Ponkvi. V eoboto 11. t. m. 3mo imeli v št. Vidu ve8eli dan; komaj se je začelo ianiti, je strel prebivalcem že naznanil, da se bo obbajalšolski praznik. Otioci praznično oblečeni *o se v šolski izbi zbrali in čakali prihoda 8. g. dekana Šmarskega. Podali so se potera vsi šo.arji v cerkev k sv. meai, po katerej je bila skušnja iz krsčanskega nauka v cerkvi, ki je celo uro trpela, potein so se vsi podali v šolo, kjer je bila skušnja iz drugih predmetov. Med tem so pa v bisi tukejšnjega občno spoštovanega trgovca Fran3eta Šmigovca imeli veliko opraviti, da bi mlalini po dokončanem šolskem letu veselico naprarili. G. Smigovec ni gledal na velike stroške, ae na trud in zoprnosti, ampak je storil, kar je ailo mogoče. Slava tedaj vrlemu narodnjaku in prijatelju mladine. Z belomodro rude&o zastavo n jgodbo so se vsi šolaiji po dokončani skušnji c Smigovcu podali, kjer je bilo vse že piipiavjeno. Ko so lačne želodce potolažili, so se pri:ele različne igre na prostem. Veliko veselje je )ilo pri otrocih in veliko smeha. Pa se niso veselili samo otroci, ampak tudi odrašeni, posebno ja stariši in otrokom ostane potem tak vesel dan lepozabljiv, in jih tudi bo spodbujal, da bodo ajae v solo hodili in se pridnejše učili^ Do ve5era je veselica trpcla. Hvala pa g. Šmigovcu, n vsem, ki so piipomogli.