2>7. Številka.	IVat, v pumnleljek I S. «le<em!>ra	lVčaj XXI\
..Sdincint"
irhaia litK^ritr na <iau. raeun nedelj in praznikov. Xrutrai in tvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih ir.huin oh uri ziutraj,
Narodniiin /.na t a : Obe izdanji na leto , . nI.I —
Za HHmo večerno izdanie . „	_-
Za pol Ima.čntrt leta in iih mener rn/.meriio. Naročnino je plačevati naprej, Na mi-ročnp hrp/ priložene naročnine *e uprava ne ozira,
Nh drobno s* prodajajo v Trstu /.jutranje ^tt-^ilke po 3 nvč. vetrne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke k j utrsn je Ue-vilke po a nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
vVe6erno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon fttv. S7U.
4 nvc.
^ e»]|ii4Ntl Je iihi(> I
Offl&St
*e računaio po v rutah v netilu. 'Ah vhč-kramo naročilo •« niiniernim popustom. PonIhdk. okiiiriiiire in jivue /,ali\:tie. lomači oiriiifi itd *e računajo po p<i£odhi.
Vsi dopini nllj *e no*iljaiu iireit i»iš( » ii. Nefnillkovani dopisi «e ne tprejemrijo. Kokopi«i *e ne vracnio.
Naročnino. reklHmarije tu < nt lane sprejema iinnn mstvo. Naročnino in oelme je plačevati ioro 1'rnt.
VreftiliStvo in ti«Utirmt -e nit i i ujm n v
ulici Carintia «iv. 1-. I pru vniitva. <><!-priivniStio In spi rjctn.i.ije ln*ernt«» v uiici Moliu pict-oio -iv. ;>. II. nuditr.
(»lajatelj iu o>V«ivorm ui-Jriik K r a n O o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna konsoi cija lista „KJinosf v Trstu.
brzojavna in telefonična poročila.
(Nw§Jie vesti.)
Dunaj 16. (Zbornica poslancev.) Za govorom posl. Stranskega, ki je protestiral zavoljo nasilstev v nagodbenem odseku, je zbornica mej ostalim sprejela v tretjem čitanju zakon o plačah «1 r-ž a v n i h si u g, predlogo vlade o organizaciji trgovinskih in o 1» r t n i h z I) o r n i c, predlogo davčnega odseka o obda če nju obresti od zastavni« ter predloge glede odprave državnih mitnic.
Potem ho začeli debato o nujnem predlogu odseka za preiskovanje dogodkov v Graslicah in na Mo-ravskem, glasom katerega predloga je pozvati vlado, da dovoli vsem obsojencem pomiloščenje. O tej debati sta se sprla posl, Dvofak in Kindermann. Prvoimeuovani je zahteval, da se pokliče odsek za izrek graje, kar je predsednik obljubil.
['osi. Si> i n č i d je interpeliral za nastavljenje hrvatskemu in slovenskemu jeziku veščih uradnikov na državnih železnicah v Istri. — Prihodnja seja bo sredo.
Dllllaj 16. Nemška ljudska stranka bode zanaprej zopet podpirala predloge Sohii-n e r e rij a n c e v.
Dllllaj 16. Na god beni odsek ni mogel razpravljati, ker ni bilo došlo zadostno število poslancev v sejo.
Budimpešta 16. Minister-predsednik pl. Szell je odpotoval danes popoludne na Dunaj ter se povrne jutri popoludne semkaj.
Budimpešti«. 16. (Zbornica magnatov.) Podpredsednik liela Vay je otvoril sejo o poludne Zbornica je sprejela nespremenjeno in brez debate začasni proračun za Hrvatsko, predlogo o pospeševanju domače industrije od strani države in nekaj predlog gledč lokalnih železnic.
PODLIH T R K.	7
Zajčki samostan.
Potopisna novela.
Spisal: Ivan U r o m o z e n h k i.
Zaprl sem oči in slišal naslednje:
Zaljubljena dvojica se sprehaja po rožnatem travniku! Nad cvetkami se gibljejo pisani metulji, brenčijo čmerlji, včasih poBkaka eelo kaka kobilica.
Blizu dvojice se pasejo krave in voli. Velik, rogat vol je zapazil zaljubljenca — prav za prav nekaj rudečega na devi. Votlo jo zarjovel, ker ru-dečt barve principijelno ne more trpeti; hudo je zamahnil z repom, da so se krave kar spogledovale ; zopet je zarjovel, krave so se melanholično obrnile vstran — in vol: hajd nad zaljubljenca !
Devica je zavpila od strahu, spremljevalec jo je objel — v objemu zakril rudeeo barvo, kar je bilo volu dovoljno zadoščenje — in poslednji je prijazno zarjovel in se vrnil h kravam.
Dvojica je bila rešena.
Vsa srečna sta se poljubila, da se je glasni »cmok« razlegal celo do krav. Prej hudi vol je prijazno zavihal nosnico — /, zaljubljenim pogledom na kravo »Sivko«.
Odprl sem oči. — Skoraj bi bil stegnil roke in objel Vando, saj bi se za vse slučaje — proti njej in proti sebi — lahko izgovarjal na upljiv godbe.
Budimpešta ll>. (Zbornica poslancev.) Vna-daljnem razpravljanju o kvotnem zakonu jo državni tajnik Gormon zavračal poslancu Marjava, ki je dejal, da vojna uprava premešča na stotine nesposobnih častnikov iz skupne vojske v honvede; Gormon je zatrdil, da nesposobnih častnikov v naši vojski sploh ni.
Levica je razsajala o tem govoru ter zahtevala, tla pokliče predsednik Gormonn na red, ki je dc-j jal, da smatra za veliko srečo, da ni posl. Maljav poklican v to, da bi sodil o porabnosti čast-; ništva.
London 16. Lord Beresfort je imenovan ! drugim poveljnikom eskadre v Sredozemnom morju ; ! vsled tega je odložil svoj mandat v parlamentu.
Bukurešt 16. Drugi predsednik zbornice po-! slaneev, Aleksander Catargin, /e imenovan poslani-' kom v Rimu.
Iz Prage.
(I/.v. Dopis). Praga, dne 15. decembra 1899.
Dovršivši srednje šole, se večini« slov. dijakov obrača deloma tlo semenišča, delomado Dunaja ; manjšina pa v Gradec, ali pa se posveča kaki drugi stroki : železnici, pošti, financi itd. Nekateri pa — in takih je Še precej na Slovenskem — hodijo samo pogledat v vseučiliščno mesto, potem pa so vračajo domov — študirat. Večina teh je žali-bog k temu primorana, ali veliko jih dela tako le iz komoditete. Tak korak je po mojem inenenju do cehi nepremišljen in se potem v življenju samem britko maščuje. Res je to, da se človek tudi doma lahko uči, posebno pravo, ter da je po privatnem učenju samem možno napraviti potrebne izpite—a to ni dovolj za inteligentnega, modernega človeka. On mora
Pa bilo je prepozno!
Odprla je duri, ne da bi potrkala, smuknila v sobo in začela ploskati.
Duri je pustila odprte — moral sem /a-njo.
Mičen prizor, ki ko mi je nudil, je vreden, da ga opišem prej, nego omenim velikansko začudenje Vekoslava.
Pri klavirju je sedela mlada žena, vitkega stasa, finih potez, plavih las; v ušesih je imela na pripravnem mestu majhne, blesteče uhane in tenki dolgi prsti jedne roke so ležali še na tipkah. Zapazil sem zlati zakonski prstan ; od prstana je skočil moj pogled na nosek, prijetno zavihani navzgor, od tega na rudeče vabljiv, ustnice.
Opravljena v priprosto domačo obleko, zdela se mi je nelet ik vzor ženskega bitja, kakor si ga idejalisti slikajo z nežnimi vodenimi barvami kakor boginjo domačega ognjišča — rodbinske sreče.
Poleg klavirja je stal - kakor sem sodil in sicer prav sodil — njen mož z gosiimi pod pazduho.
Inteligenten obraz, poln tiste milobe, ki jo nahajamo le na slovenskem učitelju, uplival je kaj ugodilo name; mož si je na prvi pogled pridobil moje simpatije.
Pri odprtem oknu m precej daleč od klavirja je sedel moj prijatelj Vekoslav.
V naročju je imel preljubko deklico najne-žniše otroške dobe. Z desnico jo je pritiskal na svoje prsi, z levico brskal po njenih zlatih laskih, pogled mu pa je silil skozi okno.
iti ven med svet, spoznavat in proučevat istega,če hoče kedaj izhajati v njem. Razširjati ni mora svoje ozko duševno obzorje, če hoče kedaj s pravega stališča motriti življenje okoli sebe.
Radi tega je neobhodno potrebno, da je enkrat pogledal in sicer temeljito p< >£tf(i<JaV *rzwi meje svoje domovine. In kam naj bi svetm^đ^JSuv, dijakom po dovršenih srednjih šolah, ako ne v našo n a r od n o - s l o v a n s k o m a t u š k o P r a g o ?! V isto Prago se je — z malimi izjemami — slov. dijaštvu videlo — predaleč. Preverjen sem, da slov. dijak v svojih razmerah more edino le tukaj do cela izpolnjevati svojo nalogo. Sem naj pride slov. in sploh jugosl. dijak spoznavat svojega najinteli-gentnejšega brata, učit se od njega čisto-narodnega vseslovanskega mišljenja, utrjat bratske vezi, spajajoče Cehe z Slovenci oziroma Jugoslovani, tla te vezi postanejo res trdne, žive, nernzrušne, da sc ne bode morebiti zdelo, da so izzvane le po potrebi politične samoobrambe.
Res je, da slov. dijak more tudi rlmgoil spoznavati svet in spopolnjevati si svojo izobrazbo, ali skoraj brez izjeme mu je drugod pot znprta, da bi neposredno posezal v srce življenja, ki ga obdaja. Lo v Pragi, mislim, je to možno iu še zelo lahko za vsakega, ki je prinesel s seboj p o l e g narodnega navdušenja tudi resno voljo za učenje, za delo, za vestno izpolnjevanje svoje naloge.
Vnanjost praškega mesta je velezanimiva; razgled z bližnjega hribčeka pa je naravnost očarljiv. Prage pač ne imenujejo zastonj jedno najlepših evropskih mest.
A še veliko bolj, nego vtianje lice pražkega mesta, vabi in veže opazovalca natranje življenje pražko. To ima res pristno češko-slovanski značaj. Po ulicah jo slišati skoraj samo češko govorico. Z
Ta pogled! Res, nekako zamišljen, da, celd otožen.
Popolnoma spremenjen se mi je del.
Kje je vzrok? No morda res— Vanda ! Ko je vstopila, vsa zarudela, se je zganil, potegnil levico z otroških las in odsev srčnega veselja mu je šinil preko obraza. Žo cepeta v mreži ljubezni, sem si mislil!
Res je poskočil, ko me je zagledal, me tudi objel in eelo poljubil, a opazilsem, da je v objemu in celo o poljubu gledal čez mojo ramo tja — k Vandi !
Nič mu nisem zameril, snj sem ga uniel. Sicer pa tudi nisem prišel v Loče radi njega, temveč radi potopisa.
Na potopis nisem pozabil niti za minuto; upal som, tla sem blizu cilja. Ljubeznjivi vsprejeni od strani nadučitelja Benka in soproge mi pa je napolnil srce še z nekimi drugimi upi — in ti upi so se mi videli ovit z zlatimi lasci Slave Trata rjo ve. —
Kei prav za prav le pot opisujem, moram za molčati, da sem na večerji sedel poleg gospe Benkove ter da sem zelo malo govoril, kajti Vekoslav je tej poslednji izdal mojo strast za — solato špehovko! Spehovki sem delal ljubke poklouc z vilicami in slednjič z žlico.
(Pride še.)
nižimi sloji prebivalstva pražkega — z češkimi dijaki se je že tako vedno skupaj — prihaja slov. dijak v* dotiku, če je le zapustil svoje stanovanje ; tudi v više kroge si pridobi lahko pristop, če se le malo pobrine za to. Slovenca vidijo povsod radi in pa radi vsprejenitijo. V Pragi se Slovan kar igraje priučuje češkemu jeziku, seveda pa ne škoduje nikomur, ki misli priti sem itudovat, če se že doma uči malo češčine.
Dijak v Pragi ima dovolj prilike za vsestransko izobrazbo. Na rapolago so mu razna glediAča, med temi prekrasno »Narodni divadlo«, razne razstave in muzeji, razne knjižnice, kakor n. pr. vseučilišču«, mestna in muzejska, v kateri je zastopana tudi slov. literatura, potem vstopa lahko tudi v kako češko dij. društvo, v katerih imajo poleg hogatih knjižnic tudi do 400 najrazličnejših časopisov.
Praga ima za dijaka tudi to dohro stran, da je življenje tu jako po ceni. S 2f»—30 gld.se prav dohro izhaja, za silo tudi z 'J0 ghl. Razun tega je tukaj tudi nekaj takih zavodov, v kterih je možno brezplačno potolažiti želodec Cehi ne pustijo umreti lakote slovanskega dijaka.
In z«laj še besedo o češkem ženstvu. Slišal sem sicer že prej in čital, da s i Čehinje vrle na-rodnjakinje. Vendar vidim, da na Češkem mora živeti oni, kdor jih hoče prav spoznati. Pristne, izobražene, duhovite Čehinje in o tem navdušene \ seslovanke. Za nobeno ceno ne i/pregovore besede v nemškem jeziku. Vse drugače, nego marsikatera Slovenka, ki je srečna, če more izpregovo-riti besedo v blaženi nemščini. Narodnih slavnostij, narodnih demonstracij, kakor n. p. povodom odprave jezikovnih naredeh se češko ženstvo udeležuje v imponujoči mori. Najvcčo občudovanje pa zaslužuje vedenje čeških dam o sedanjih zde-de-monstracijah. Ne boječe se ničesar, znajo češke dame na diven način odlikovati svoje vrle rojake. V/lic vsem odredbam so kmetakega mladeniča všetinske dame objemale, stiskale mu roke, obsipali ga z cvetlicami, ko je bil na potu v — zapor. O tej priliki so bile tudi tri dame ranjene od vojakov.
Češke dame se sploh zanimajo za ostale Slovane in v zadnjem času posebno za Slovence, za kar gre nemala zasluga dični češki pisateljici, g. G. Preissovi, katera je z svojimi spisi in tudi osebno veliko pripomogla, da nas češke, osobito pražke dame vsaj malo poznajo, da »maji bratry Slo-vinoe rade, velmi rride«.
Ona res češka, vseslovanska zavest se je tudi pred dobrim tednom pokazala v prekrasni luči povodom prihoda pitijskih akademikov v Prago. Povsod, kjer so Poljaki stopili na češka tla, bili so najsrčneje pozdravljeni, najsrčneje vsprejeti ; vsa njihova pot po čeških deželah je bila podobna neprestanemu triumt'u. Tako vsprejemati svojega brata zna menda le Ceh.
Politični pregled.
TUST, IH. decembra 1H<*9. K položaju- Ni si možno misliti drastičnije ilustracije vsega sedanjega položaja in — nravi sedanjega ministerstva levice, nego sta bila manevra, ki so ju uprizorili členi z levice v nagodbenem odseku minolega petka in minole sobote. To pa je zopet najbolji odgovor na zatrjevanja vlade, da je »nevtralna«, in sosebno še na naj-noveje zagotovilo grota Clarvja, da ni nasproten narodu Češkemu. () »coupu« levičarskih členov v nagodbenem odseku od minolega petka govorimo že v notici o državnem zboru. Ce le možno, je še grši oni čin od sobote, s katerim so hoteli jednostavno oelepariti zastopnike naroda češkega, to je, da bi vsaj v jedni seji mogli razpravljt ti o nagodbi brez čeških členov. Na za vraten način so hoteli vzk rat i ti ( ehom jasno njih parlamentarno pravo. To pa se je godilo tako-le. Načelnik rečenega odseka, Poljak Bilinski, jc izjavil že v petek, da prihodnja seja odseka bo še le v ponedeljek. Vzlic temu zatrdilu so členi odseka dobili v soboto ob uri popotudue povabilo v sejo za isti večer, a skli-cevatelj jo bil predsednikov namestnik, levičar iVlfen-ger. Tako za vratno, tako brezobrazno so zopet hoteli prevariti Cehe, in vse to vladi na ljubo, da bi namreč foreirali posvetovanja v nagodbenem odseku. In vlada pravi, da je »nevtralna«! Ako bi
se levičarji ne čutili jedne z sedanjo vlado, ako bi ne vedeli, da je meso od njih mesa, kri od njih krvi, ne bi jej skušali pomagati iz zadrege s takimi — nehonetnimi, nepoštenimi, umazanimi sredstvi! In vsi protesti Cehov in posredovanja Poljakov niso mogli odvrniti Mengerja od njega nelepega koraka.
Vse zastonj ! Tako so se zagrizli v misel, da morajo Cehe vreči ob tla, da so o tem zgubili ves čut srama. No, to pot jim manever ni vspel, kakor v petek zvečer. Nemški konservativci i.i Poljaki so bili — vzlic vsej zavzetosti za »državne potrebe« — prepošteni, da bi pomagali na taki umazanosti levičarjev. Členi teh dveh skupin niso prišli v sejo, sklicano na način, ki je najprimitivnejšo lojalnost gazil v blato, in seja je bila nesklepčna. Od Poljakov je prišel jedini glasoviti Rutovski. Z dolgim nosom in z zavestjo, da so doživeli blamažo, so levičarski členi odcapljali iz dvorane.... In ž njimi sta odšla seveda tudi Rutovski in Clarv. Ta dogodek, oziroma čin samo ob sebi umevne lojalnosti Poljakov in nemških konservativcev, ki je pro-vzročil levičarjem tako temeljito blamažo, je spravil nemško časopisje kar v besnilo. Kakor vrabci v prosu kriče o »intrigah«, o »neodkritosrčnosti«, o »spletkarenju« itd. V resnici pa ni ničdruzega, nego da se je preprečila grda prevara. Ubogi grof Clarv! Ce ima kdo vzroka vsklikati, da bi ga Bog obču-j val takih prijateljev, ki ga kompromitujejo ob vsakem koraku, ga ima on.
V soboto je imel poljski klub sejo, v kateri so razpravljali o teh dogodkih in političnem položaju sploh. O tej seji izdani komunike pravi, da hočejo vse storiti, da se nagodhene predloge rešijo parlamentarno. Zato tudi poljski klub obsoja ob-strukeijo Cehov proti tem predlogam, obstrukcijo, izzvano po sedanji vladi. Klub izreka nado, da pride zopet do rednega konsticijonelnega žiljenja. V dosego tega namena hoče 1 ostati v desnici, katero naj bi podpirali tudi I drugi zmerni življi, ki niso v večini.
Ali čuti grof Clary, kaj je dobil pod nos?!
Državni zbor. Minole sobote je imela zbornica poslancev enkrat vsaj relativno mirno sejo, da je mogla res razpravljati in sklepati. Prednoje zbornica prešla na dnevni red, so Cehi burno pro-1 testovali radi dogodkov v nagodbenem odseku. Po zaključku seje tega odseka minolega petka so namreč levičarski členi tega odseka kar hkratu zahte-| vali, naj bo šc isti dan nova seja do polunoči. To ' je bil drzen atentat na poslovni red. Ali treba praviti, da v vsako novo sejo morajo biti povabljeni vsi členi odseka in bi bili morali torej o tem sklepu obvestiti vse one člene odseka, ki niso bili navzoči. Vso pravico so imeli torej češki poslanci na svoji strani, ko so viharno protestirali proti takemu nasilju, proti takemu zavratnemu atentatu na pravico, proti takemu parlamentarnemu nepoštenju. Ta coup levičarskih poštenjakov stoji vredno na strani onemu, katerega so isti možje poskusili naslednjega dne v istem odseku, a se jim ni posrečilo, ker so jim Poljaki in nemški konservativci račune prekrižali, o čemer govorimo na drugem mestu. Taki so ti možje, ki so nedolgo temu toliko kričali proti »nasilju« Abrahnmoviča in Kramura ! Sedaj vidimo, kakojim tudi najnepošteneje sredstvo ni dovolj nepošteno, da bi se ga sramovali.
Zbornica je vsprejela v tretjem čitanju zakon o uravnavi plač državnih slug. In vendar se siromaki ne smejo preveč veseliti tega včerajšnjega dne, kajti oficijozni listi /e govore, da zakon, kakor je bil vsprejet, ne bo predložen v cesarsko potrjenje. Zbornica je namreč vsprejela tudi predlog socijali-stiškega poslanca Verkaufa, naj se začasnim slugom, ako ne služijo manje nego eno leto, plača zviša za iiU°/0. Ta sklep zbornice pa bo bržkone vzrok, da zakon ne zadobi cesarskega potrjenja in se stvar zavleče zopet za nekoliko mesecev, da-si je od vseh strani pripoznana kakor nujna. Zbornica je nadalje brez debate vsprejela važen in že tolikrati zahtevani zakon, s katerim se odpravijo erarijalne mitnice. Slednjič je vsprejela vladno predlogo, ti-čočo se organizacije trgovskih in obrtnih zbornic, predlogo o ohdačevanju zastavnih pisem in predlog, s katerim se vlada pozivlje, naj i/posluje pomilo-ščenje oni! , ki so bili o izgredih na Moravskom in Češkem obsojeni radi politiških prestopkov. Koncem seje je posl. Taniaczkie\vicz — z ozirom na vesti, da vlada hoče le jezikovni zakon za Češko za sedaj predložiti v razpravo —
pozival predsednika, naj posreduje za to, da vlada predloži hkratu vse tri zakone, o katerih se govori, da jih ima pripravljene: za Češko, za Moravsko in za Cislajtanijo. Prcdsedsednik je obljubil, da ugodi tej želji.
Vojna V južni Afriki. Do tretjega gre rado, pravi pregovor. V enem tednu dni so bili Angleži trikrat tepeni. Najprej so Boerei malone uničili generala Methuena, ki je imel z 12.000 vojakov rešiti posadko v Kimberlevu, jame z dijamanti in Ceeila Rhodesa; to se je zgodile pri Mnggcrsfon teinu. Malo potem je doletela podobna nezgoda generala Gatacrea, ki je imel spoditi Bo-erce iz Kapskc kolonije, pri Stormbergu. In sedaj je doživel general Hcnrv Redvers Buller, ki je imel s 15.000 vojakov osvoboditi Ladvsmith, grozen poraz pri Colensu.
Nedavno temu so nngležke novine prinesle neko povelje istega generala, v katerem je grajal slabo usposobljenost angležkih častnikov in vojaštva, ki se je pokazala na zadnjih velikih vajah. Sedaj je videti, da Buller sam ne stoji na višini sodobne vojaške vede.
Temeljni pogrešek njegov je bil v tem, daje razdelil svojo moč v tri dele. Vojaški krogi so pričakovali, da združi vse svoje čete v Natalu ter bo po najkrajši poti korakal proti Pretoriji, glavnemu mestu Transvaala. Potem se je zdelo, kakor da se boji sotesk med Transvaalom in Oranjem ter da hoče v široko razgrnjeni črti obiti Colenso in napasti Oranje. To se je pričakovalo toliko prej, ker so sami augležki listi pisali, da je stališče Boercev pri Colensu tako trdno; da ga ni mogoče vzeti.
A general Buller se je dne lf>. t. m. nenadoma lotil Colensa" ter bil odločno tepen. Da ni poseben taktik, je pokazal, ker je dovolil, da je zgubil vajeti popolnoma iz rok ter da ni mogel, kakor priznava sam, brigade Hart potegniti pravočasno iz boja. Tudi topništvo je storilo velikansk pogrešek. Pripeljalo je svoje tope tako blizu razmeroma ozke reke Tugela, da so Boerei lahko po-streljali vse konje in vse moštvo ter da so morali Angleži pustiti na bojišču malone vse tope. —
General Buller je hotel rešiti vse: Kimber-ley, Kapsko kolonijo in Ladysmith — rešil ni ničesar, pač pa izgleda, da je vse zgubljeno.
Velika Britanija ima redne vojske vsega 1' divizij. Šesta devizija je že na potu v južno Afriko. V skrajnem slučaju morda porabijo Angleži vseh deset divizij v južni Afriki ; tedaj bi morali notranjo službo doma opravljati bataljoni milice, ki so seveda malo zanesljivi ter je težko pričakovati, da bi zadostovali na Irskem, če bi se začelo puntati tamošnje prebivalstvo.
Pa tudi vseh devet divizij težko da reši Angleže iz zanj k, v katere ho se ujeli po nesposobnosti vrhovnih poveljnikov. Edina rešitev je menda iskati v osebi lorda Kitchener paše, zmagovalca Sudanskega.
Da bo slika o sedanjem položaju na bojišču popolnejša, naj še navedemo zanimivo prikazen iz angležkega novinstva. Šovinistični »Globe« graja generala Bullerja zlasti zato, da je'tako odkritosrčno poročal o svoji nesreči! — Tako očitanje »»d strani istih listov* ki dolžč v isti sapi transvaal-skega poslanika v Bruselju, dr«. Levdsa, da je podkupil vse evropsko novinstvo, da poslednje simpatizira z Boerei! Ali to ni čudno?
Domaće vesti.
Imenovanja. PoStnimi asistenti so imenovani: poštni vežbenik Josip Zentrich v Ljubljani za Sv. Peter na Krasu in manipulacijski dnevničarji Konrad Hilscher v Gorici za Mali Lošinj, Anton Piccinini za Trst in Adolf L u-načelc v Ljubljani za Opatijo. — Zajedno je premeščen poštni azistent Fran Globočnik iz Sv. Petra na Krasu v Trst.
Imenovanja. Pravosodni minister je imenoval sodnimi tajniki na deželnem sodišču v Trstu : pristava tuk. deželnega sodišča, dra. Josipa Straussa, pristava okrajnega sodišča v Tržiču, Antona Vidoza in dra. Filipa Morpurgo, odvetnika v Trstu.
Pro doino. Trst je mesto škandalov par excellence. Kdor se hoče naslajati na čitanju kronike škandalov, ta najde tu svoj račun. Listu, ki
je uvel »Chronnpie seandaleuse * kakor stalno ni- , '»riko, ne trelm skrbeti, d« hi prišel v zadrego radi pomanjkanja gradiva in tudi ne radi jiomanj-kanja — Čitateljev! V tem pogledu smo dobro preskrbljeni v našem Trstn. Imamo raznih pikantnih <|ogiidbie v hiših in na ulici, v salonih in beznieah, kakor ljubavnih spletk, burnih prizorov ljubosumnosti, žalostnih in tragikomičnih; vidimo, kako se coram pnblieo pere umazano perilo ločenih zakonov; imamo kazenskih razprav, v katerih se mrevarijo delikatne stvari rodbinskega življenja ; imamo — last not least resničnih in le poskusnih umorov in samomorov itd. itd. in imamo slednjič tudi glasilo, ki živi in se — masti od teh škandalov, od teh posledic dekadence v morrfli, i dt •moralizacije v rodbinskem in javnem življenju. 1
Da glasilo, ki živi in se tudi bogati od tega, da izkorišča ljudske strasti in slabe nagone človeške nravi, »pošteno« izkorišča tčren, na katerem živi, da izkorišča element, v katerem vspeva, to i se uineje ob sebi. Naj je dogodek še tako škan- I dalozen, naj je slika še tako odurna, podajajo se čitateljem vse nje podrobnosti v tako vabljivi luči, v svitu mameče romantike, da šegače vse živce p. n. čitatelje v in — čitateljic, starih in mladih —, da kar požirajo taka poročila in se vnemajo za razne »junake« in »junakinje« škandalov, namesto da bi se jih — sramovali! Kaj sramovali! Iz takih poročil jim še zveni kakor nekako vabilo: kako lepo, kako romantično je to! Pojdi in — stori tudi ti tako ! Dotično glasilo je znalo v/gojiti si svoje občinstvo in popolnjuje to »vzgojo« dan na dan. Občinstvo je zadovoljno z glasilom, še bolj pa glasilo z občinstvom. Prvo se zabava na pikantnem čtivu, drugo se — bogati. Jeden pa je, ki trpi na tem — javna morttla. Ljudstvo zgublja kriterij za razlikovanje mej dobrim in slabim in j ukus mu je potisnjen v usodno smčr. A ko je j zgubljen tak kriterij, je zgubljen tudi čut srama, ! zmisel za to, kar je lepo in kar je grdo.
Zalihog, da način, kakor izvestna glasila iz" koriščajo škandale, oziroma slabe instinkte ljudstva, ni ostal brez utiša tudi na del slovenskih nižih slojev. Tudi tem slojem je temeljito pokvarjen ukus. To nam pričajo očitanja, ki nam prihajajo dan na dan, ker ne delamo tako, kakor oni drugi.
»V.....je čitati to in ono, toliko in toliko, v
»Edinosti« pa ne« — tako se glase očitanja, osoljena z žaljivimi zahavljicami. To je vzrok, tla govorimo danes o stvari - pro domo. Ako bi se hoteli le opravičevati, bi prosili n. pr. gospodo — zabavljače, naj blagovole malce pomisliti, koliko sredstev, delavnih moči in prostora imajo oni drugi in koliko ini; bi jih prosili, naj pomislijo, kako je baš narobe-razmerje glede narodnih potreb: oni so saturirani, so — da rečemo po domače: siti — in si morejo dovoliti razne sporte sfc svojimi bogatimi sredstvi! Na kolike velike, resnične narodne potrebe pa moramo misliti mi sč svojimi skromnimi sredstvi! Kako moramo dan na dan biti borbo za vsako drobtinico! Tam obilica sredstev in nič resničnih potreb, ampak le sama srboritost; tu tisoče potreb in stiska glede sredstev. Tam kar zajemajo s polno roko, mi pa moramo gada loviti s prazno roko! Ako bi ljudje pomislili nekoliko, ako bi hoteli biti pravični v sodbi, ne bi tako primerjali tja v en dan in zabavljali.
Ali mi se nočemo le opravičevati, ampak hočemo podati tudi decidirano izjavo:
Tudi ko bi imeli sredstev, ne bi delali tako, kakor delajo oni drugi. Mi nismo speku-lacijsko podjetje, ampak mi smo narodno glasilo. Mi moramo vzgajati narod, ne pa laskati se pokvarjenemu ukusu. Mi nočemo delati kupčije z ljudskimi strastmi, mi ne smemo slediti slabim nagonom ljudstva, ampak vzbujati moramo v istem zanimanje za stvari, ki se tičejo njega duševne in materijalne blaginje, vzbujati v njem zmisel za lastne pravice, za pogoje svojega obstanka : za svojo bodočnost.
Tm nam je vodilno načelo. Temu se ne iz-nevelimo, od tega načela nas ne odmaknejo vsa očitanja. Oe pa bi videli, da večina našega javnega menenja želi drugače, da si želi »pikantnega« čtiva, potem pa naj mu pišejo — drugi!
Kako slovenščino pišejo na sodišču v Kopni!! Kakor znano, je sodni okraj koperski, izvzemši jedino-le samo mestece Koper, izključno slovenski. Človek bi mislil, da je v moderni državi o takih razmerah poskrbljeno za to, da imajo
na sodišču, ki ima služiti slovenskemu okraju, t tudi slovenščine zmožnih uradnikov. Žal, da temu ni tako, Kden edini sodnik je deloma vešč slovenščini; vsemu drugemu oeohju tega sodišča je slovenski jezik — španska vas. Potemtakem umetno kako je mogoče, da to sodišče na slovenske uloge izdaja večinoma italijanske odloke, da so n. pr. vsi cenilni zapisniki italijanski in da se stranka, ki ni vešča temu jeziku, absolutno ne more sporazumet i na t/'m sodišču. Tndi z nemščino jej ni pomagano, kakor se je pisec teli vrst prepričal sam. Stranka jo primorana, poslužiti se posredovalca tolmača, kar, seveda, provzročuje nepotrebne stroške.
I)a bodo naši čitatelji videli, kako temeljito znajo uradniki koperskega sodišča slovenski, hočemo navesti za danes naslov zavitka, katerega je od imenovanega urada dobila te dni »Tržaška posojilnica in hranilnica«. Ta naslov se glasi : »E
NO 5050. Trzascke posojilnice in Lranikisca Triest, dienstsache. Portofrei raccomandirt«.
Ali skoro, da ne moremo verjeti, da bi bil dotični uradnik res tako oprostite — neumen, da bi ne znal z vloge pravilno prepisati slovenskega naslova našega zavoda. To pa bi bilo šo huje, ker hi bila — zloba!
C. kr. pošti pa čestitamo, da je pismo s tako spakedranim naslovom vendar-le zamogla dostaviti!
Slovenski jezik pri poznan — vsaj od gg. tržaških Črkostaveev. Včeraj je imel namreč odsek društva primorskih črkostnvcev — kateremu je bila naloga, da jo vodil razpravo z lastniki tiskarni glede novega od črkostaveev zahtevanega tarifa — svojo sejo, v kateri je, po d.dgih razpravah in borbah, sklenil, da slovenski jezik v Trstu ni prištevati tujim, t, j. onim jezikom, za katere treba stavcu plačevati 10°/o večo odškodnino, S tein so torej Voaj črkostavci pripoznnli slovenski jezik kakor deželni jezik v Trstu. Ob tej priliki bodi še povedano, da je glede novega tarifa včeraj slednjič vendar došlo do sporazumljenja med črko-stavci in lastniki tiskaren.
Kako SO šteli ! Od nekod iz okraja koper-skega nam pišejo dne 12. decembra 1899.: Kako lepo znajo komunalske lahonsko duše privezati lastnim svojim trebuhom slovenske duše, o tem pričuje naj bolj ljudsko štetje od I. 1890. N. pr.:
V	županiji Koperski pri Cezarjih (Cesari) je i vseh prebivalcev ;I24. Med temi je 100 Italijanov
(!) in 224 Slovencev. Je-li to resnično t Kako so mogli tako laž zatrositi med svet? Ali res ni bilo nobene kontrole? Pri »Cezarjih* so namreč vsi j S1 o v e n o i.
Pri Pobegih je vseh prebi valcev naštetih 703. ! Med temi 500 Slovencev in 227 Italijanov, kar je tudi neresnično. Morda je bilo Italijanov kakih 100 duš, ali 227 jih je gotovo ni bilo.
V	Hribih nad Miljami (Monti) — nevštete so stare Milje in okolina Valle d'Oltra — je bilo prebivalcev 841. Med temi 619 Italijanov in 222 Slovencev, ki bivajo v vaseh ali selili:
liožiči s 05, Hervatiai s 21H, Jelerji s 134, Fajti s 01, Sodniki s 47 prebivalci. Skupno torej 521. V teh petih selili bivajo snmo Slovenci!!' Njih število, 521, pričuje jasno, da število 019 Italijanov je pretirano, tedaj povsem neresnično.
Umestno in res potrebno bi bilo, ako bi sedaj začeli odkrivati vse krivičnosti zadnjega ljudskega štetja, na katero se c. kr. vlada kaj rada sklicuje.
Kaf'iinjaiijc po kronski vrednosti, o finančne oblasti smo prejeli: Glasom vesti, ki ho je te dni priobčile novine, bodo od l.januvarja lilOO naprej znaki kolkov — utisnjeni na račune, vozne i liste iu karte za igro označali zneske v kronski veljavi. To je v zvezi z splošnim obveznim raču-njanjem po kronski veljavi, ki nastopi z začetkom bodočega lota in je zaključni kamen takemu ra-čunjanju v kolkovnih stvareh, dočiin so se kol-kovno znamke že dve leti sem izdajale po novi veljavi.
Na tiskovine zasebnikov se bodo novi znaki kolkov pritiskali na uradu za pristojbine in kolke v Trstu. Ker se za stroje, služeče za izdelovanje kolkov, še v tem mesecu prirodi električna gonilna moč na jednak način, kakor je že dlje časa prirejena na centralnem kolkovnem uradu na Dunaju, bodo torej ti stroji po povečani njih zmožnosti odslej v stanu vsa naročila izvrševati v najkrajšem času.
\ se z dosedanjimi (na avstrijsko veljavo gla-sečimi se) kolkovnimi znaki preskrbljene vozne liste, račune in karte za igro, se more brez druzegii rabiti tudi na dalj«-, kolikor jih je kuj. izdelovalci kart za ig.-o pa so obvezani, da zamene zaklepne znamke, kolikor jih imajo v zalogi.
\a obenem zboru pevskega društva Zarja* v Hojami, vršivšem se predminolu nedeljo, diw 10. t. m., je bil izvoljen sledeči odl>or: .brnip K a ta lan predsednikom, Rafael Piščanec tajnikom, Dragotin Zerjal blagajnikom, Anton Bremic, Jurij Piščane, Anton Katalan, Fran Bole odborniki. Pregledovalei računov so bili izvoljeni: Ivan Zaje, Josip Petrič in Angclj Piščane. Zbor je pritrdil tudi več predlogom I. M. Itoleta, Antona lb •emica in Josipa Katalana.
Društvo priredi »Silvestrov večer« z jako zanimivim vsporedom. Vse rodoljube, kar jili je v j Hojami, poživljamo, naj / vsemi močmi delajo na j to, da se društvo ohrani in ojači v Čast nam in v sramoto nasprotnikom !
Nadejamo se, da bo društvo odslej dtlovalo ! najvspešneje. Ciin veči je pritisk, tem veči hodi i naš podpor!
Ubogo ljudstvo ! S Pivke nam poročajo, da je vreme zadnjih dnij napravilo ogromne Škode na sadnem drevju. Snega in ledu se je toliko nakopičilo na vejah drevja, da ga letd niso mogle nositi in so se kar lomile. Drevje je potrto in uni-j čeno za leta. Škoda je ogromna, ki jo ho ljudstvo t občutilo tem bolj, ker sta mu seno in sadje zlast: češplje — glavna vira dohodkov. Zato pome nj a vreme zadnjih dnij pravo katastrofo za ubogo ljudstvo. Kakor izgled naj navedemo, da cenijo že ! škodo, ki je zadela le vas Kilovee samo, na 10.000 ! gld. Ubogo ljudstvo!
Lloydov pomik »Uraf W urnih rami« je prišel v soboto zvečer iz Kotora. Imel je 4 ure in pol zamude. To zakašnjenje je pripisati slabemu vremenu ob odhodu in med vožjo. Na krovu je bilo 00 potnikov.
Zver v človeški podobi je oni gostilničar in posestnik Ravnik, o katerem »mo že sporočili v večernem izdanju minole sobote, da ga je ljubljansko porotno sodišče obsodilo na smrt na višalih, ker je svojega lastnega prijatelja Žvana zavel v samoto, ga umoril in — oropal. Mož je nasilno nravi, je brutalno postopal se svojo ženo, je živel nemoralno — v pregrešnih razmerah z drugimi ženskami — je iz gole dohičkarije, da hi mogel ugajati svojim stniHtim, brez usmiljenja umoril svojega lastnega prijatelja in slednjič je na razpravi, ko jo videl, da je partija zanj zgubljena in da bo moralo biti zadoščeno za grozen zločin, ki ga je storil, ko je videl, da je žnjim vse pri kraju, da je on zgubljen za življenje in življenje zanj, priznal, kakor poroča «Slov. Narod*, da je zagrešil tudi umorstvo na ljubljanskem trgovcu Stedrvju, katero umorstvo je svojedobno vzbujalo veliko senzacijo bas zato, ker niso mogli priti pravemu zločincu na sled in je trpelo več oseb, ker je nanje padel sum.
% zdravniške postaje. Kvgenij.Magdulenčič iz Kjadina je padel z steklenico v roki ter si obrezal levo roko. Josip Spangar, 11 -leten deček iz ulico Mandonina, jo padel na igri na tlak ter si ranil glavo.	Obema so pomagali primerno.
Večja nearča se je pripetila zvečer 07-let-nemu dninarju Mihi Skerle, ki se je spodtaknil v ulici Cologua ob kamen, padel ter si zlomil gornji del noge. Zdravniška postaja, katero ho obvestili o nesreči, ga je spravila v tuk. bolnišnico.
Razprav ai proti župann Plesu vršila se je danes od 0. ure predpoludne do 3. ure popoludne.
M a rt i n li o 1 ta r, kateri je bil v tej pravdi obsojen na 13 mesecev in ki je župana Plesa na lanski razpravi najbolj obtoževal, je izjavil na da-našji razpravi, da je obdolževal Plesa le radi tega, da sebe reši, da pa danes no more potrditi svojih ohdolžitev.
Svedoka Josip T e r č e r in Avgust G r-bovc, ki sta bila lani tudi obsojena radi devin-skih izgredov, sta vzdrževala svojo trditev, da je Ples pred hišo zaupil »Živio, dol z Lego!«, ter ploskal.
Svedok 11 e r k o v je potrdil, da je stal ves čes izgredov na vratih ter da izključuje, da bi bil Ples klical »Živio, dol Lega !« ter ploskal z rokami.
Na podlagi teh izpovedeb je deželno sodišče po obtožnem govoru drž. pravdnika Claricija
in po brambcncm govoru d.ra <1 ustava G r e-gorina oprostila Plesa zločin« sokrivde na javnem nasilstva ter ga obsodilo radi p r e g r e š k a po £ .'iO.» na štirinajst dni priprostoga zapora.
Razpravo je vodil dež. sodišču svetnik <1 o-»Irig, votantje so bili dež. sod. svetnik llaxa, Mosehe in Dnkie. — Društvo Legi Nazionale« je zastopal dr. Nobile, kateri je zahteval tolmača za slovenski jezik, katero zahtevo je sodišče odbilo. - Zupan I'les si je pridržul pritožbo ročnosti.
IVs Jr llgrlzilil v soboto opobidne t!-letnega dečka Ivana Bajen iz uliee Montuzza št. S v levo nogo. Na zdravniški postaji so mu |>odeli]i potrebno pomoč.
Družile premičnin. V torek, dne 11». decembra ob 10. nri pred polnilne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za eivilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Seal inata št. o, hišna priprava; v ulici Sette Fontane št. 25, hišna priprava; v ulici S. Lazzaro št. 15, knjige, v ulici (iiulia št. 10, hišna priprava; v ulici Poste vecchie št. 10, ena blagajnica.
Loterijske številke izžiebane dne
Trst	BI 41 54
Line	9 14 70
Inomost	|>7 75 37
I), t. m.: »55 6(1 157 1H 41 HI
Različne vesti.
Zakaj Madjari trebajo Slovanov?! Na to je
odgovoril te dni na nekem shodu v Požunu madjar-ski politik in državnik Desider Mzilagvi. Glavna naloga - je menil — Madjarov je, da z vsemi močmi delajo za gospodarsko ojačenje dežele. Bogastvo je v političnem življenju moč. Njegovo me-nenje je, da je baš iz jezikovno mešanih krajev največ pričakovati v tem pogledu. Temperament madjarskega plemena se nagiblje v ekstreme. To pleme ne pozna mere, toliko v navdušenju, kolikor v žalovanju. Mirno, trezno pomišljevanje in žilava vztrajnost sti pa odlični lastnosti Nemcev iu Slovanov. Zato mora mešanje plemen na Ogerskem že po naravi donašati dobrega sadu. Le oni umč ustvarjati resnično velike stvari, v katerem je hladno računajoče razmišljevanjc združeno z strastnim navdušenjem.
Spoštopani predsednik zbornice ogerske meni torej, da Slovane na Ogerskem je Bog postavil na s*-et v ta namen, da dajejo svojo kri za regulacijo madjarskega temperamenta, oziroma za zabelo ogrske krvi.
Kako se prenašajo bolezni. V Danoiku so poklicali v neko hišo brivca Abramovskega, da izdere zob nekemu dečku, ki je bil bolan na davici in ošpicah. Otrok je ugriznil brivca v prst na desnici. Ahramovski se ni dalje brigal za neznatno rano, za nekaj dni pa je sam nevarno zbolel za da-vico in ošpicauni.
Plemeniti značaj. Za časa križarskih vojen v XII. stoletju je sull an Saladin zahteval od vjetega viteza Hugona Tiberijaškega 100.000 zlatov od-kupnine, a ko mu je le-ta povedal, da tolike svote ni tako lahko skupej spraviti, mu je sultan podaljšal rok plačevanja za eno leto, rekši: Vsaki pravi človek rad <la nekaj denarja, da Vas pomaga rešiti iz ječe.
Prav govorite gospod, je odgovoril jetnik; jaz pa mislim, da ga na svetu ni vrednejega človeka od \ as. Zavoljo tega dovolite mi, da smem Vas prositi za kak dar za-me. Te besede so ganile sultana. Podaril jc jetniku 50 tisoč zlatov in drugi velikaši sultanovi so tudi tako storili in tako seje nabrala zadostna svota denarja za odkup! Kugonu je še eelo še ostalo nekaj tisoč zlatov, tla se je veselo vračal v svojo domačijo.
Narodno gospodarstvo.
Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtue reglstrovane /adruge v Gorici" z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec november 1*00.
1.	število zadružnikov dne 1. nov. 1H!)!I	1898 Naraslo tekom meseca za 10 Padlo tekom mesecu zn " (} Število zadružnikov dne 1. det*. ItjJHI. je znašalo 1397
2.	Število deležev dne 1. nov.	2<i82 Priraslo deležev tekom meseca 40 Odpadlo „ „ „ <|
Število deležev dne 1. dec. je znašalo	2718
20li4t-:w 11H*KW
w_1M'—
k 1011 211HO.V72
kron 813900 kron ft.'HlMil'l.s 2."ii>70-— 14448-24 kron .">i;sos!» •_» l kron
Svota Vplačilnih deležev do 1. nov. kron -	„ tekom mesec«
izplačanih „	,,
Svota vplačanih deležev dne 1. dec. Svota podpisanih deležev po 800 jrld 4. Predujmov jehilo izplačanih 1. nov. Pri rani o tekom meseca Odplačalo ..
Stanje predujmov dne 1. dee. "). Oojiolnilni zaklad znašal je 1. nov. krmi 41 i',»4o. 11 Tekom nn-seca doplačalo se je	.. 888li*:Jl
Stan je dopolnilnega zaklada dne. 1 dec. kron I i*27«r to •i. l»o konca meseca prosilo je 1820 prosrte-
Ijev za predujme v znesku	kron 101M7H772
Dovolilo se je v znesku	.. H0,'1742!).S
Izplačalo.	71S712-HM
7. Hranilne vloge znašale so 1. nov. kron	2571»2,V.~><>
Vložilo se je tekom mesecu	n 147H1-80
Izplačalo „ „	„ 1K1I82'
Stanje hranilnih vlog dne t. dec.	kron 2.">4s74.Hi;
v — knjižicah povprek po — kron — vin. H. (totovine v blagajnici 1. nov. iu pri
poštni hranilnici	kron
Svota prejemkov tekom meseca in pri
postni hranilnici	„
Svotu izdatkov tekom meseca in pri poštni hranilnici	„
Saldo v blagajnici dne 1. dec. in pri poštni hranilnici	kron
Denarnega prometa blagajnice od dne ~~"""" 1. novembra do dne 80. novbra. kron 106783.27 Lastna glavnica v podpisanih deležih	211fiOsV72
Zaupana glavnica v hranilnih vlogah	254874-H«!
Razmerje 21: 25: Hranilne vloge »o pokrite s 7/„, deležnih vlog.
Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih k obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru.— Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek ob Sesti uri zvečer.
Popolno novi. v prvić razstavljeni
2"iii')'47 7845119 77882*08 H8H4'58
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dlllliij IS. IT ve rje nje je splošno, da so dnevi grofa Clarvja šteti. Sledilo mu bo zopet minister-stvo uradnikov. Mej kandidat! imenujejo tudi vašega tržaškega grofa Goessa. Nadaljnje splošno merjenje je tudi to, da bodo tudi prihodnjemu ministerstvu dnevi jako kratki. Jedini čin, katerega izvrši, bo izvršenje nagodbe na podlagi $ 14. Zad uja seja pred Božičem bo bržkone v četrtek, težko pa je ugibati, kedaj se državni zbor snidc zopet.
.Madrid IS. Minister predsednik Silvela je izjavil v komori, tla vest o odstopu Cente Rusom ter o špansko-ruski zvezi ne odgovarja resnici.
Madrid is. Parlamentarni položaj se je shujšal, ker jc sporazumljenjc med vlado in med ob-strukcijo, da bi se proračun rešil do ."$1 . t. m., postalo nemogoče.
Vojna v južni Afriki.
Madrid IS. Del posadke gibraltarske odpotuje dne 27. t. m. v južno Afriko.
London 17. «Reuter» javlja iz Kimberleva: Vsi Boerei v deželi Betuanov se puntajo. — Zdravje generala Jouberta se boljša.
|j(Hirioil 17. Glasom uradne brzojavke znaša zguba generala Bullerja na reki Tugela 1007 mož. in to: Si' mrtvecev in (5(57 ranjencev, a za H4K mož ne vedo, kje so.
London IS. Vojni urad javlja, da je imenovan lord Roben I vrhovnim voditeljem angležkih čet v južni Afriki in lord lvitchener šefom glavnega stal i;1.
Pariz 17.	Hivas> javlja iz Pariza,
tla namerava angležka vlada potegniti 2000 mož iz Kgipta ter poslati v južno Afriko, na mesto njih da pride del 7. divizije.
Šivalnih strojev |vana Jay « tovarniška zaloga ,vaua JdA d
v Ljubljani Dunajska cesta 13.
priporoča svojo pn-poznnno najboljše
šivalne stroje
za domačo porabo in obrtniške potrebo
■Jr MEJNARODNI
Panorama
t ust - Borzni trg 14 - trst
Jako zanimivo potovanje po Algiriji obiskaje mesta Algir, Biskro. Bongie. Philipevitle. Carigrad in Sedif. Vstopnina 20, otroci 10 kr.
Gostilna
Anderno de Franz
Via della Geppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dabna-insko orni vino. Dilir.i kuhinja, ti »miče IdoVise. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoč.. 7ta obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
Dr. JOSIP MARTINlŠ
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne liolezu
se je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan od 8 do 88/t zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 2 do 8 v ulici Molin piecolo štev. 1, I. nadstr.
Najcenejši izvor za nakup
dokler traja zaloga.
(Jld. 2.20 stane 1 Anker Rem. žepna ura od niklja s posre-brneno franc. verižico in ška-tljico. ~ Gld. 4.65 stane 1 Remont, ura od čistega »rebra s posrebrneno amerikansko verižico in Skatljico. — Gld. ,4.90 stane 1 Remont, ura od |čistega srebra za gospe s po-[srebrneno angleftko verižico in Jskatljico. — Qld. 11.50 stane 1 Remont, zlata žepna ura od 14 karatn. zlata s Skatljico od atlasa in krasno verižico. Za vsako uro Jamfiim 3 leta,. Gld. 1.50 Mtane 1 prstaii od čistega »i karatn. zlatii s krasnim kamnom. Razprodaja proti povzetju ali predplačilu doti-čnega zneska. Blajjo, katero ue ugaja, se sprejme tekom H dni nazaj in se izplača dotični predplačani znesek, vsled česar se ni bati kapovaleein nikake škode.
BRfDER Mi; H V IZ, izvozila tvrrtku
Krakovo, Stradon 17. jj^* Itociito ilnstrovan cenik od ur, pnšad, zlatetra, sreln-iietra in od liluirn khicikeira zlata po znižanih cenah brezplačno in Iranko. Iščejo se agentje.
Za praznike!!
Velik izbor ^H
klobukov od 80 kr. in zimskih kap od 45 kr. navzgor oo
_	priporoča
P Marija Fonn v Trstu
Vla 1'oz/o <l<d mare stv. 1.
(zraven velikega trga blizu Angelja Davanza).
Konkurenca nemogoča.
Slavno občinstvo I
Podpisani naznanjam, da sem odprl svojo gostilno
„Societa d'Almissa"
v ulici St. Catterina št. 2
kjer točim izvrstno dalmatinsko vino iz lastnega pridelka i/. Podstraae pri Olmišu po kr., izven gostilne po ;J4 kr. liter. — Gorka in sveža jedila so vedno pripravljena. 1'rodaja tudi vino po pogodbi od 10 litrov naprej.
Za obilen ooisk se priporoča
Ivan Tomusovič
gostilničar.