ElmzelT6rka«fBpH#m ВМ в.15 HamtpanknBotc Verlag иоа aciurlttleitung; iOagenfurt, Blsmarckrlet U, РовИаећ 11* f Beaug^*'«* (*m уогмш ashlbar) nx»atm^_RM 1— frrt Hay »jeteHeetoMic Abbeatakngen ZeittM« flk dM вмМоЈ^мбм* Мом* wtrd« анг acbrllUiaii шмЈ n«r We *. d« lMieiid«D Monate aageofflxmien Nr. 35. Krainburg, den в. Mai 1944. FGihrer je podelil 9 možem častfni eesloT „Pionler der Arbeit** Delu pristaja slava 71 novih vojnih vzornih obratov - Reichsarheitshammer je zasedala Berliii, 5. mala. V nekem industrijskem obratu pri Berlinu se je, kot slavnostni 1. maju, narotoemu prazniku nemškega naroda, vrs.lo letošnje zborovanje Reichs-arbeitskammer (držaje delavne zbornice). Petič v tej vojni, ki so jo povzročili iidje in plutokraH, ker so v naeionalsocialistifini Nemčiji videli nevarnost za svoje izzemalne metode so se zbrali skupaj zastopniki nemškega naroda, da obrnejo pogled nazaj v ob boju in delu prehojeno življenjsko pot preteklega leta in da pred -vsem pocaste tiste može in obrate, ki so kljub po vojni povzročenim tezkocam v vsakem pogledu imeli vzorne uspehe. 71 obratov je bilo o priliki letošnjega 1. maja 1944. proglašenih za Kriegsmusterbe-triebe (vzorne vojne obrate). Nadalje je dobilo 14 obratov visoko odlikovanje NS.-Mu-sterbetriebe (NS vzorni obrati). Poseben značaj je dobila mlavnost potem, da je bil devetim možeJn dela podeljen častni naslov »Pionier der Arbeit« (pionir dela). Ogromna obratna dvorana, v kateri drugače udarjajo kladiva in brne kolesa, je bila praznično okrašena. »Delu pristaja slava!« Te besede so dale т velikih, zlatosvetlih črkah na pročelju obtežnega prostora, slavnostni uri svoj smisel. Glasbeni zbor zračnega orožja pod vodstvom Stabsmusikmeistra Teichmanna je bil s svečanimi zvoki Lisztove glasbe uvod slavnostni uri. Potem ko je Gauobmann Spangen-berg otvoril zborovanje, je govoril Oberbe-iehlsleiter Marrenbach. V svojem! pozdravnem govoru je med živahnim odobravanjem listino Fuhrer-ja o imenovanju devetih Pioniere der Arbe t (pionirjev dela) po Reichsorgan^lsationslei-teriu Dr. Levu in Reichsministru Funku m i« pri tem obznanil obrate, ki so bili odhkova-ni kot NS-Mueterbetriebe i« Knegemuster- b«tri*b*. .... » , Keichsleiter Dr. ley zavestna laž, če naši »ovražniki izjavljajo, da nemški delavec svoje delo opravlja samo pod pritiskom. Prav tako kakor mi dobro vedo, da so taka dela, ki si jih sploh n« moremo predstavljati, kako jih opravlja nemiki delavec pod najtežjim bombnim terorjem in naravnort nadčloveškimi napori, lahko izvršujejo samo na prostovoljni podlagi. Izvrstna in vzorna drža nemškega delavce ima svoj vzrok v tem, da verujejo v svoje vodstvo in so prepričani, da jim bo zmaga nacionalsocialistične Nemčije prinesla izpolnitev njihovih socialnih želja. Ta neomajna vera nemškega delavca izvira iz go-tovosH, da je Nemčija v zadnjih enajstih I*-tih uresničila ogromni del tega, kar je nacionalni socializem obljubil. Kljub versajski mirovni pogodbi in njenim obtežilnim pogojem, kljub neverjetni revščini in brezmejni bedi, Jcljub sedem in pol milijona brezposelnih, je uspelo nacionalnemu socializmu v najkrajšem času, da je ne samo zadržal propast, ampak da je našel pot navzgor. Nacionalsocialistične Nemčija je brez oklevanja začele uresničevati svoj program. Nemčija je danes edina država na zemlji, ki je ure^ ničila to, kar je njeno vodstvo obljubilo. V Nemčiji se je uresničila ljudska skupnost, mi ne poznamo več razrednih razlik. Viden izraz te ljudske skupnosti je obratna skupnost, v kateri so delavci, nameščenci, obra-tovodje in podjetniki enakomerno zastopani. Pravica do dela uresničena Kdo bi se v Nemčiji predrznil, da bi spM oživil stari predsodek morečega preziranja kapitalistične preteklosti nasproti delavcu. V velikopoteznem zdravstvenem skrbstvu, ki se dokazuje v sistemu obratnih zdravnikov, T obratnih ambulancah, v vitaminskih akcijah, v državnih jsodjetjih delavskih okrevališč (Reichserholungswerk) in drugih merah, smo naredili vse, da obdržimo in pospešujemo zdravje in delovno moč človeka. Ml smo pravico do dela uresničili in ne poznamo pojma brezposelnosti in ga tudi več ne bomo poznali, medtem ko britansko in se-vernoamerikansko državno vodstvo kljub brezmejnim možnostim in neverjetnemu bogastvu že danes plavata v velikih skrbeh kako naj bi se v povojnem času rešilo vprašanje delavske zaposlitve. Kapitalistični gospodarski sistem rabi take reznrvne armade milijonov brezposelnih, da ima volne delovne moči, ki se samovoljno In po potrebi lahko izkoristijo. Za nje je delavec samo blago, kakor premog, železo in katun in imajo »• *«logi delavce v podobi brezposelnih. Mladina X vUkom zeaaja Pri nas dorašča mladina, ki ne pozna zaprašenih predsodkov in ki vidi ediriole v tekmi za najboljši uspeh in višek znanja v poklicu svoj življenjski pogoj. Tisti podjet-nllf Je pri nas resnično socialen, ki nudi delavcu po najbolj modemih strojih, svetim delovnih prostorih, pametni In čisti pripravi za delo, največie šanse, In tisti delavec je resnični socialist, ki zagrabi za te ponu-mu štnse. V dmmmW МмаМц aa| aobeM madw)*«*"* ne ostane neodkrita in stranka, država in gospodarstvo se trudijo, da že med mladino odberejo najboljše in najsposobnejše. Po v pacionalsocialistični državi urejenih višjih šolah se že v ljudski šoli izvrši prva izbira. Spominjam samo na šole Adolia Hitlerja, v katerih se vzgajajo brezplačno in brez razlike sinovi delavcev, kmetov, uradnikov, častnikov in vojakov za vodstvene naloge v državi, stranki in gospodarstvu. Isti_ smoter imajo nacionalsocialistična vzgajahsca, potovalne šole in Langermarkovo studiranje in mnogo tehničnih in strokovnih šol pri Deutsche Arbeitsfront, ki. nudijo vsem mladim Nemcem učno tvarino in prosto šolanje. ReichsberulswettkampJ (tekma za dr-žaimo strokovno prvenstvo), ki je samo v tem letu skoraj 3 milijone mladostnikov do-vedlo do plemenite tekme, vodi izbiro naj-sposobnejših in najboljših na široki podlagi. Obratni io izvenobratnd leistungswtOchti-gungswerke (ustanova za usposabljanje delovnega uspeha), Berufserziehungswerk delavcev (poklicna delavska vzgoja), ki nudi v Volksbildungswerku (ustanovi za narodno prosveto) milijonom nemških ljudi možnost, da napredujejo v poklicu, v svojem delu in izobrazbi. Socialne ustanove brez primere Nacionalsocialistična skupnost »Kraft durch Freude« (Veselje krepi) je postal v svetu priznan pojem. Izpolnili smo obljube marksizma ob koncu stoletja, nemški delavec je v milijonih na svojih lastnih ladjah potoval, spoznal je najlepše dežele, mesta in kraje ob Sredozemskem morju, v Italiji, v Jadranu do Severne Afrike, Madeire, Azorov in v Severnem morju do Severnega rtiča. Ni treba niti omeniti, da je nemški delavec prvič videl svojo lastno domovino v vseh Gauih in jo vzljubil. »Kraft durch Freude« je odkrila milijonom,nemških ljudi blagodati športa in danes ni nemške tovarne, ki ne bi imela svoje obratne športne skupnosti. »Kraft durch Freude« je odprla tvorniškim delavcem v mestu in na deželi tempelje umetnosti, glasbe in prosvete. Prinesli smo lepoto tudi v tovarne in smo napravili iz umazanih tova-ren od nekoč svetle in čiste dvorane, opremljene z lepimi skupnostnimi prostori, knjižnicami in higienskimi ustanovami vseh vrst. Ustanova za narodno prosveto je v vedno večji meri od leta do leta med milijoni nemških ljudi po predavanjih in vodstvih pospeševala znanost in tako pomagala, da vedno (Nadallevanje na 2. strani i BoljšeTikI v krvav: opofnosti Njihova strašna grozodejstva imajo povsod Judežev pečat - Neizbrisna sramota l. H. Klageniurt, 5. maja. Kdor dane* le površno prebere poročila očividcev o strašnih grozodejstvih boljševikov v zopet zasedenih ozemljih, mora biti najgloblje pretresen spričo krvaveoa in brutalnega sadizma, ki me je izpostavljeno »zopet osvobojeno« prebivalstvo. In v analih zgodovine listamo zaman, da bi odkrili tudi samo kaj sličnega, kar bi doseglo krvave orgije teh nekulturnih moskovskih čred. Obtožilni stavek' iz Fuhterjevfe Icnjtge »Mein Kampf« (Mo) boj) je po peklenskih izgredih sovjetskega podčloveštva v zopet pridobljenih ozemljih gotovo postal splošno mnenje vseh kulturnih narodov: »Ne pozabimo vendar nikoli, da so vladarji današnje Rusije s krvjo omadeževani navadni zločinci, da gre tukaj za izvržek človeštva, ki je, ker so ga pospeševale razmere, v tragični uri pogazil veliko državo zadavil in iztrebil milijone njene vodeče inteligence z divjo krvoločnostjo in ki izvršuje sedaj že skoro deset let najkrutejšo trinoštvo vseh časov!« Grozen številčni material umorjenih in sestradanih je moral pred vsem svetom dokazati te Fiihrerjeve besede. Od 1917. do 1922. leta je samo GPU usmrtila 1,767.393 oseb, število v državljanski vojni poginulih cenijo avtentično na 1,4 milijone, umetna katastrofa lakote 1920/21 je zahtevala 10,240.000 mrtvih, lakota 1932/33 zaradi prisilnega ko-lektiviranja, ki je pričelo 1929. leta, okroglo 10 milijonov sestradanih. Število od obstoja Sovjetske zveze v taboriščih pregnancev umorjenih in v monstre-procesih na smrt obsojenih znaša . po seznamu kominterne 8,600.000 mrtvih. Vsega skupaj je boljševizem v deželi, kateri je vladal do prvih dni vojne, vzel življenje ali življenjsko možnost 32 milijonom ljudi. Še oel6 Churchill Je moral 1929. leta priznati: »Rusija, ki se je sama izključila iz družbe ljudi, brusi v polarni noči svoja rezila in pridiguje z ustnicami, otrplimi od lakote in askeze, filozofijo sovraštva, in smrti.« Med tem so se časi spremenili, in v preteklih mesecih smo doživeli ogabni prizor breiveatne'lažnivosti in hinavstva, kakrSne-ga svetovna zgodovina še ni videla, trium-virat Stalin • Churchill, Roosevelt slavi orgije podlosti, in demokratsko-plutokratskl svet, ki se« izdaja za branilca krščanstva in prosvete, je z odprtimi rokami sprejel krvaveče moskovske zveri. Kako je vendar rekel canterburyski dekan v nekem pismu tajniku pisateljske zveze v Sovjetski uniji Fadejevu: »Rdeči armadi. Rdečemu pomorskemu in zračnemu brodovju, Stalinu in junaškim narodom Sovjetske zveze naš vroč poadrav. Ponosni smo na Vas. Kakor sem rekel že v prvih dneh vojne, je moja vera т vašo zmago neomajna. Vaše moralne pridobitve. Vaše pridobitve na polju socialne izgradnje in znanstvenosti so podlage Vaše Hioči. Angleški narod Vas pozdravlja plame-neče kot slavnega zaveznika.« To je danes tudi zavestno razširjeno mnenje naših sovražnikov o židovsko-sadi stični spaki boljševizma, dasi se vsako uro množijo poročila o grozodejstvih, ob katerih gnusnosti se mora zgroziti največja propalica. V resnici še nikoli zares niti mislil ni na to in tega tudi ne bo storil. V kolikor se pri boljševizmu sploh da govoriti o duši, je tej ime »Judež«! Nove podrobnosti, ki jih javljajo s front, imajo nezmotljivo židovski pečat. Samo Tal-Riud je mogel prepovedovati to brezmejno sovraštvo, je mogel človeštvo pahniti v ta-^o stanje poživinjenja, da se bodo zgrozila ob njem še bodoča tisočletja. Mnoštveni umori žen in otrok, oskrunjenja najbrutal-nejše vrste, oropanje najrevnejših in sicer (Nadaljevanje na 2. strani.) Uspešne podmornice v Seiernem niorfn Sovjeti spet zgubili 95 oklopnjaltov - 8000. zračna zmaga Moldersovega oddelka Oberkommando der Wehrmiacht ]e dne 4. maja objavilo: Pred Sebastopolom in ob spodnjem Dnje-stru smo zavrnili krajevne napade boljševikov. Vzhodno od Sereta je sovražnik z močnimi silami nadaljeval s svojimi napadi Tudi včeraj smo, v srditih bojih in z odločnimi nasprotnimi napadi preprečili Sovjetom vse poskuse, predreti naše položaje. Pri tem smo uničili 64 sovražnih oklopnjakov. Odredi nemških in romunskih bojnih in bombnih letalcev so zadali napadajočim Sovjetom hude zgube. V ponovnih napadih so uničili 31 nadaljnjih oklopnjakov, številne topove in veliko število oskrbovalnih vozil. Močni oddelki bojnih letal so se v zadnji noči bojevali proti prometnim in četnim ciljem v prostoru severozapadno od Jasija. M61der«ov oddelek lovskih letel, ki ga vodi Oberstleutnant Nordmann, ja* Ija svojo 8.000 zračno zmago, V mostišču pri Nettunu smo zavrnili zračni napad, ki )« bil izveden po modni prip»evl topništva te Bi«telo*v grenet. Podmornice so v Severnem morju napadle po rušilcih in nosilcih letal močno zavarovan konvoj, ki je plul proti Angliji, Potopile so osem rušilcev in spremnih vozil ter tor-pedirale pet ladij s 30.000 brt. Dve izmed teh ladij sta se takoj pogreznili. Za trdno se lahko domneva, da so potopljene tudi druge ladje. Pri teh večdnevnih operacijah sta se posebno odlikovale podmornici, ki jih vodita Oberleutnanta zur See Lange in Herrle. Nemški brzi čolni so na Jadranskeem morju torpedirali v noči od 2. na 3. maj nek sovražni tprpedni čoln. Pri obrambi napadov britanskih bombnikov na Srednjo Francijo smo v pretekli noči seetrelili 51 štirimotomih sovražnih letal. Hauptmann Bergmann, Staffelkapit&n v nekem oddelku nočnih lovcev, je sam uničil šest štirimotomih bombnikov. Posamezna britanska vznemirjevalna letala »o v pretekli Ho6i odvrgle be«ibe ne meim-hftimski pro«t«». 4. Jahrgang Zahvala Anglije Srbiji vH Krainburg, 5. maja. Kakor so že objavi, la poročila nemške oborožen? sile, je bil Belgrad prvi in drugi dan pravoslavnih velikonočnih praznikov cilj zelo močnih anglo-ameriških zračnih napadov. Bilo je več ste mrtvih in ranjenih iz krogov mirol,ubneg» prebivalstva, med drugimi obcekonstmml napravami in poslopji sta bile popolnoma uničeni belgrajska porodnišnica in državna ba^ ka kjer vlaga svoj prihranjeni denar najve« belgrajskih uradnikov in rokodelcev. Žalost in ogorčenost belgrajskega prebW valstva sta izredno velika, in povsod se slišijo bridke obtožbe: »Kaj pa še hočejo od nas? Zakaj si prizadevajo iztrebiti nae narod?« In zares, človek z normalno pametjo ne more razumeti tega krutega barbarstva An-glo-Amerikancev nasproti svojemu »zavezniku«. Kaj je storil srbski narod za Angle-Amerikance in kaj so storili ti zanj? Leta 1941. si noben pameten človek v takratni Jugoslaviji ni želel vojske. Kraljev namestnik princ Pavel je razumel, dasi j« bil po svoji vzgoji in po svojem ozkem sorodstvu z angleškim kraljevskim dvorom izrazit anglofil, da se mora Jugoslavija oslo-niti samo na Veliko Nemčijo, če si hoče za-gotoviti svojo politično in gospodarsko eksi-stenco in biti ravnopraven in koristen član v rodbini evropskih narodov. In zategadelj je dal Jugoslavijo pristopiti protikomunistič-nemu paktu. Nemčija od Jugoslavije ni zahtevala nid več kot striktno nevtralnost in je bila pripravljena,' pomagati zato Jugoslaviji v vsakem oziru. Cisto drugačno je bilo ravnanje Anglo-Amerikancev; ti so si prizadevali, da bi Jugoslavijo za .vsako ceno pahnili v vojno i Nemčijo. Za Nemčijo je taka vojna pomenila nekakšno podaljšanje njenega boja proti plu-tokratsko-komunističnemu svetu, Jugoslavija je pa stavila na kocko vso svojo eksistenco, ne da bi imela upanje, da bo dobila vojno, četudi, bi ji prišla realna pomoč od Angle-Ameriicancev. To so vedeli Anglo-Amerikanoi prav dobro. Niti malo pa se niso brigali' za usodo svojega »zaveznika« in so ^a žrtvovali mirne vesti, samo da bi vrgli Nemcem na pot ne ravno prevelik kamen. S svojimi plačano! generala Simoviča in njegove klike so strmoglavili princa Pavla in njegovo vlado ter uvedli novo usodno politiko Jugoslavije, ki je kmalu dovedla do vojne. In nato se je zgodilo to, kar se je moralo zgoditi: jugoslovansko armado je daleko močnejša nemška oborožena sila razbila v nekaj dneh, pri čemer so se izkazale kot navadno sleparstve obljube anglo-ameriške pomoči. Simovičeva vlada je morala po zastopniku vrhovnega po-veljstva podpisati kapitulacijo, nato »e m. pustila svoj narod in zbežala. Jugoslavija je bila razbita za vedno. Narodi, ki so več ali manj prisiljeno živeli v tej umetni državni tvorbi, so se takoj od začetka ločili drug od drugega in so postali srditi sovražniki. Po nesmiselni vojni upre-paščeni srbski narod ni samo moral opustiti svoje imperialistične sanje, ampak se je naglo ugonobil samega sebe. Samo c veliko« dušno pomočjo Nemčije si je mogel ohraniti svoj obstoj in je začel polagoma zaceliti svoje rane. Zdaj mu je bilo treba miru vei kot kdajkoli. Toda Angležem in Amerikancem Se ni bilo dovolj. Začeli so pozivati srbski narod, ki je brez orožja, k ustaji, pri čemer so mu zopet lažnivo obljubili, da ga bodo dejavno podpirali v vojni banditov proti Nemcem. To i* jim je tudi posrečilo. Njihovo slepo orodje, bivši jugoslovanski polkovnik Draša Mihaj-lovič, ki je pozabil, da Je po vrhovnem poveljstvu podpisana kapitulacija obvezna za vsakega poštenega častnika, da se zakonito vede proti zmagovalcu, je začel zbirati teroristične tolpe in začel s »partizansko vojno« proti nemškim zasedbenim četam, kakor tudi proti lastnim srbskim varstvenim oddelkom. Za nemško oboroženo silo je pomenile vojna teh banditov toliko kakoi: pik komarja, za Srbijo pa krvavo bratomorstvo in kon-čnoveljavno gospodarsko propast. To so dobro vedeli tudi Anglo-Amerikanci, in kljub temu so zopet žrtvovali »zavezniški« narod, samo da bi napravili Nemcem seka) »»prijetnosti. In zopet so opeharili svoje naSču-vance in jim niso dali nobene realne pomoči. Med tem so se pojavile Titove komunistične tolpe, ki so popolnoma javno stremel« za tem, da raznarodijo Srbijo, ji končno-veljavno ugrabijo njeno samostojnost ia pridružijo mednarodni zvezi sovjetskih cecii« alistlčnih republik. Toda tukaj že ni Slo se« mo za gospodarsko propast, ampak za uničenje duše srbskega naroda. V kratkem čas« je zahteval Stalin od Angležev in Amerikancev, naj odslovijo Drašo Mihajloviča z njegovimi pripadniki in celotno, Angliji podložno jugoslovansko vlado v pregnanstvu ie Tite brezpogojno izročijo srbski narod kakor tudi druge narode bivše Jugslavije. Anglo-Amerikanci se niti trenutek niso premišljali. Kaj je pomenilo za nje življen}« »Нмкеда narod« ia drugih malih navodov jr pita««ri s asUo- stran i. — eter. 85. KARAWANKBN BOTE Sobota, в. maja 1944. n)enostjo Stalina? In radi ter točno to Izpolnili Stalinov ukaz: pustili so Drašo In vlado kralja Petra v pregnanstvu na cedilu In vse svoje simpatije naklonili Titovim komuni stičnim tolpam. Tu je končno srbski narod prišel do »poznanja, kdo je njegov največji in najneiz-prosnejSi sovražnik. Polagoma je nehal po. slušati anglo-ameriške obljube in podpirati tolpe. Tako se je ustaSki pokret Draše Mi-hajloviča približal svojemu koncu. Titove tolpe so se preselile v druga ozemlja, kjer prebivalstvo ni doživelo strašnega zgleda po Titu ustanovljene in upravljane užiške sovjetske republike in nI moglo uganiti pravih ciljev Titovih tolp. Srbija je začela mirneje dihati, življenje je postalo normalneje fantastično visoke cene so padle. To pa nikakor ni ustrezalo načrtom Anglo-Amerikancev, in jezilo jih je, kakor se jezi mesar, če tele ne gre rado v klavnico. Nato so prišli kruti zračni napadi na Belgrad in druga srbska mesta. Kakor vedno, trde Anglo-Amerikanci tudi tokrat, da so v Belgradu hoteli bombardirati prav za prav samo vojaške objekte in železniške naprave. Pa četudi bi bila stvar taka, so pa vendar čisto natančno vedeli to, da je v Belgradu le zelo malo vojaških ob> -jektov, in kar se tiče železniških naprav, se kakor znano vsaka škoda da v najkrajšem času popraviti z modernimi tehničnimi sredstvi. Škode, ki so jih Anglo-Amerikanci lahko prizadeli Nemcem v Belgradu, so tore) mogle biti prav majhne. In zaradi teh maj. hnih škod so žrtvovali »zavezniki« Srbij«; znova več hekatomb miroljubnih prebivalcev srbskega državnega mesta. Kako pa Anglo-Amerikanci lahko pojasnijo dejstvo, da so se vršili ti kruti zračni napadi ravno prvi in drugi dan velikonočnih praznikov pravoslavnega srbskega prebivalstva? Na to vprašanje ne dado nobenega odgovora. To dejstvo pa najbolj jasno dokazuje namemost pokolja, čegar žrtve so bile toliko miroljubnih Belgrajčanov. To dejstvo dokazuje tudi preveč jasno, da tudi bombardiranje častitljivega samostana v Cassi-nu, stolnih cerkev v K6lnu, Aachnu in Roue-nu ter neštetih drugih kristjanskih svetišč, ki jih Židom in boljševikom podložni Anglo-Amerikanci stalno zagreše, ni noben slučaj. Po pravici piše o priliki teh anglo-ameri-ških zračnih napadov »Vdlkischer Beobach-ter«: »ZaresI To so pristni zavezniki boljševizma, ki ob Temzi dajejo povelja za teroristične polete, in človek lahke dvomi, od kod prihaja trajno večja nevarnost ne Za-pad.« Ravnanje Anglo-Amerikancev nasproti Srbiji pa tudi ni nobena izjema, temveč je klasičen zgled: Anglo-Amerikanci si prizadevajo, da izkoristijo vse male narode kot kamen na poti v Nemčijo. Te narode naženejo v vojno proti Nemčiji s tem, da jim garantirajo samostojnost,' in obljubljajo pomoč ter druge zlate gore Potem pa, kadar je že po Izkrvavljenih in upropaščenih narodih, jih pustijo veliki »zavezniki« čisto navadno na cedilu, aH jih podarijo boljievikom, alt Ј4ћ pa uničijo. Trdno so uverjenl o tem, da to ti mali narodi tako naivni in neumni, da jim nobeni zgledi, tudi ne lastna skušnja ne more odpreti oči. Ali bo tudi slovenski narod ravna! tako, kakor mislijo njegovi goljutlvi pokrovitelji? Tolpe so zgubile 70.000 mrtvUi Berlin, 5 maja. V teku očiščevalnih akcij na Balkanu, ki so jih od septembra lanskega leta povzeli odredi vojske In Wa(l#n-ff, so zgubile komunistične tolpe doslej 70.592 mrtvih in 63.654 ujetnikov. \ aprilu .vesirelfenlb okrog 1400 lerorhlllnih lelal Zgubonosni napad na Berlin le postal prava katastrofa za Amerlkance Berlin, 5. maja. Z izredno zgubonosnim amerikanslcim podnevnlm napadom na Berlin je poskočila bilanca nemških uspehov za ravnokar minuli mesec na okrog 1392 se-strelov. Samo krivulja številk za prve štiri mesece t. 1. očituje s tem dojmljivo kljub vsem drugim zahtevam neoslabljeno in trajno ceI6 še naraščajočo udarnost sil naše zračne obrambe. 806 sestrelov anglo ameriških letal v januarju je prekosila že februarja številka (886 obrambnih sestrelov). Tudi izvanredno visok uspeh sestrelov v marcu, v katerem Je bilo uničenih 1234 anglo-ame-riških letal, ne pomeni sedaj nobenega rekorda več. Oddelki nemških lovskih letal, ki so bili po londonskih in waehingtonskih trditvah baje večinoma že pometeni z evropskega neba, so aprila meseca vsak dan povprečno sestrelili 50 sovražnih letal in zahtevali s tem od naših zapadnih nasprotnikov tribut materiala in krvi, ki ga bodo cel6 Zedinjene države občutile kot preveč bolestnega tudi pri znatni zmogljivosti proizvodnje v Zedinjenih državah. Z zgubo več kot 10.000 mož svojega dolgo izvežbanega, dragocenega letalskega osebja so morali Britanci in Amerikanci vsekakor zelo drago plačati svoje podnevne in nočne zastrahovalne napade. Dne 29. aprila, ko je vodstvo ameriškega zračnega vojskovanja s svojim prvim podnevnlm terorističinm napadom na državno glavno mesto očitno hotelo pokazati svetu svoje domnevno priborjeno gospostvo v zraku nad kontinentom, so doživeli naši nasprotniki onstran Rokavskega preliva zopet enkrat popolen zlom vseh svojih upov in utvar, s katerimi so bili v zadnjih tednih veliko prenagljeno in optimistično komentirali svojo neprestano »obrambno vojno«. To velikansko podjetje se j* končalo za nje s prav ogromno zgubo 129 letal, med njimi 121 štirimotornih bombnikov. Tekom nekaj ur so zgubili s tem na mah v najsrditejši zračni bitki te vojne 1200 mož svojega letečega osebja. Ameriški letalski general James Dootllttle, ki uživa v Zedinjenih državah, kot mož, »ki je bombardiral Rim In Tokio«, dvomljivo slavo »največjega ameriškega letalskega junaka«, je. doživel pri tem, da se Je z resničnostjo na prepričevalen način dokazala nesmiselnost njegovih, jedva en teden prej v radijskem nagovoru na Ameriko Izrečenih prerokovanj. Nasproti sijajnim u-spehom naših lovskih in rušilnih letal ter enot protiletalskega topništva je, naravnost groteskna njegova upa polna izjava: »Jasno Je, da zavezniške strategične bombne operacije vedno bol) Izčrpajo še obstoječo nemško zračno bojno silo«.' V uradnih severnoameriških komunikejih, k: predleže do tega časa, kakor tudi v glasovih anglo-ameriškega tiska se razločno zrcali šok zaradi katastrofalnega izida tega ogromnega podvzetja. 2e v soboto popoldan Je priznal glavni stan severnoameriških zračnih bojnih sil na Angleškem zgubo 77 letal, bale 63 štirimotornih bombnikov In 14 lovcev. Čeprav ti podatki zdaleka ne ustrezajo dejanskim številkam, so vendar kot amerlkansko priznanje nenavadno visoki. Uradni severnoameriški komunike govori razen tega o »novih hudih zračnih bitkah« in o zelo močni uporabi nemških lovskih letal, — kakršnega pač po zadnjih trditvah anglo-ameriške agitacije pred svetovno javnostjo ne bi mogli pričakovati. Tudi Izpovedbe nekaterih vmivših se severnoameriških letalcev so najbrž učnkovale na anglo-ameriško javnost, kakor udarci s kijem. Nek radio-telegraiist )e na pr. rekel o nemški obrambi lovcev; »Nisem še nikoli doživel nekaj straš-nejšega. Nemci niso oklevali niti ene sekunde, da bi prodrli skozi zaporni ogenj svojega lastnega protiletalskega topništva.« Nek strelec bombnika )• izjavil: »Nemško protiletalsko topništvo J# bilo peklensko. Podoba je, da ima Berlin protiletalsko topništvo v vsaki ulici, na vsaki hiši in v vsakem stanovanju.« Prepreipn $o*lelxkl prodorni poskus ob Sereln Bombardlranle tabora v mostišču pri Nettuuu - Terorističen napad na Florence VerliR und Druck N8.-GiuverlMt and Dnickeral KUriit«« GmbH. Klajunfurt. — Verltwlelttr: Dr. Emil Heifjan — HmipfechrKfleltir: IMednch %ЧГ1:#М (»t Nr 1 arnitit Oberkommando der Wehrmacht |e dne 3 maja objavilo: Na obeh itraneh srednjega Sereta so Sov-jeti včeraj na ozki fronti z močnimi silami pehote in oklopnjakov In z uporabo številnih bojnih letal prešli v tam že pričakovani napad. Prodor, ki so ga skuiali doseči, so preprečili žilavi odpor in nasprotni napadi, s katerimi to takoj začele nemške in romunske čete. V trdih bojih je bilo odstre-Ijenlh 160 oklopnjakov, izmed teh 65 po nemških In romunskih bojnih in bombnih letalcih, ki so izborno podpirali bole -roTalMr co-vražnik je utrpel hude krvave zgube. M«d Karpati in zgornjim Dnteitrom to spodleteli krajevni napadi boljievikov. Ogrtke čet* so uničile več sovražnih enot. Jugozapadno od Kovla je sovražnik z ojačenimi lilami nadaljeval • svojimi napadi. Odbili smo ga v srditih bojih. 77. oddalek bojnih letal, ki ga vodi Kommodore, imetnik Elchenlauba Oberit Bruck, se je posebno skazal v bojih na vzhodni irdntt. V mostišču pri Nattunu smo zavrnili v#6 napadov zgubonosno za nasprotnika. Od ita-lijanike južne fronte ne poročajo o nobe. nih pomembnih bojnih dejanjih. Nemški bojni letalci so v pretekli noči z dobrim utpe-hom bombardirali sovražnikova munlcijska in oskrbovalna skladišča v mostlšdu pri Nattunu. Severnoameriški bombniki so namerili včeraj zastrahovalen napad na stanovanjske predele mesta Florence. Porušene so bile številne hiše. Prebivalstvo je imelo zgube. Sestrelili smo pet sovražnih letal. Nekaj britanskih letal je v pretekli noči odvrglo bombe na zapadnonemško ozemlje. Delu pristaja slava (Nadaljevanje a 1 strani.) . boli .fSglnla razllkovan)« »Izobražen« In »neizobražen«. Nacionalni socializem je zastavil vse sile, da zavre izumiranje ljudstva Iz časov sistema, Omenjam samo v zvezi s tem veliko enkratno socialno ustanovo »Mutter und Kind« (mati in dete) NSV, njene v tisočih v vseh Gaulh, v mestih In na kmetih ustanovljene otroške vrtce in pa zakon o varstvu mater za v tvomlcah zaposlene žene. Materialni prvi pogoji za ustanovitev zravlh družin so bili napravljeni s posojili za zakonce, pripo-močml, prlpomočjo za otroke in drugim sllč-nim. Dotle|, da bo Zid uničen V našem nacionalsocialističnem gospodarstvu bo in mora biti mezda pravična, ker ona more ustrezati vedno samo temu, kar se producira, in poedlnec more imeti sarao ti- sti delež na celokupnem mezdnem sklopu, v kolikor to Jamči njegovo uspešno delo. V našem gospodarskem in socialnem ustroju do mezdnih sporov sploh ne bo prišlo, ker so oni brezsmiselni in lahko pridejo samo od hudobnežev. Sredi med vojno prevzemamo potrebne mere o ureditvi mezdnih vprašanj, ki naj bodo prvi pogoj za nadaljnjo pospešitev delovne zmožnosti. Ker sta kapitalizem in boljševizem otroka "židovske miselnosti, se mi priznavamo k neizprosnemu in fanatičnemu boju proti židbvstvu. Kapitalizem in boljševizem sta smrtna sovražnika socialne misli in socializem se ne bo preje uresničil v svetu, dokler ni Žid uničen. Nemčija in Evropa sta se prebudile in sta spoznale kapitalistično In boljševiško nevarnost in sta se zbrale ob FQhrerju kot prvobojevniku novega in mladega stoletja, da bi se že enkrat zlomila moč zlata in ži-dovstva, kako bi nastal ponosni, veseli in pravični svet dela in kulture. Sedaj je samo na nas in na narodih te Zemljine, da se bojujemo, da bi zmagali in da s tem odpremo vrata v novo In boljšo bodočnost. Bollševlkl v krvavi opolnostf (Nadaljevanje s 1. strani) ne samo po razuzdani soldaščini, amp&k *#-di po visokih častnikih so normalni dnevni program na sovjetski fronti in na njeni etapi. Katin in Vinica se ponavljata desetkrat in krvava opojnost »osvoboditeljev« se a* de primerno opisati, razen če se poslužujemo besed Talmuda ali molitvenika canterbury-škega nadškofa, ki je pozival svoje poslušalce tako; »Pozivam vernike, naj se na ta dan molitve spomnijo boljševikov v njihovem heroičnem boju in za nje molijo.« Grozote, ki vpijejo na Vzhodu do neba, se bodo šele takrat mogla končati, ko se bo začel dan povračila, ne samo proti morilcem, ampak tudi proti hujskačem in tistim narodom, ki so postali sokrivi neizbrisne moskovske sramote. №adalin|a pridobitev sveta med Karpati In Dnjestroffl Oberkommando der Wehrmacht Je dne 2. maja objavilo: Pred Sebastopolom kakoL tudi med ustjem Dnjestra in Karpati so spodleteli krajevni napadi boljševikov. Oddelki lojnih letalcev so izvršili učinkovite nizke napade na sovjetska letališča na Krimu in v Južnem odseku fronte ter z dobrim uspehom napadli zbiranja sovražnih oklopnjakov ter cilje čet v prostoru severozahodno od Jaslja. Med Karpati in zgornjim Dnjestrom smo x napadi nemških In ogrskih čet pridobili Se več ozemlja. Sovražne nasprotne napade na novopridobljene položaje smo zavrnili. Ju-gozapadno od Kovla so naše čete, ki jih Je odlično podpiralo zračno orožje, razbile mčnejše, po oklopnjakih in bojnih letalcih podprte sovjetske napade. Odredi nemških bojnih letal so ponoči z dobrim uspehom napadli sovraine. Oakrbovaan* koleavw*. ,ж1^ S ti Sepetovko, In prevozne vlake. Na oben straneh Vitebika so ostali brez uspeha lo-vražnikovi krajevni napadi. V mostišču pri Nettunu In na italllanskt južni fronti smo zavrnili krajevne sovražne sunke. Sovražni bombniki to včeraj odvrgli bombe ne Floranco. Na Balkanu smo ob velikih vremenskih IB terenskih neprilikah z uspehom nadaljevali z bojem proti komunističnim tolpam. V trdih bojih so banditi zgubili aprila meseca nad 9000 mrtvih, 3700 ujetnikov ter številna orožja in munlcijo. Pri napadih na nekaj krajev v leveroza« padni Nemčiji in na zasedena zapadna ozemlja Je zgubil sovražnik včeraj podnevi In po« noči 22 letal, med njimi 16 štirimotornih bombnikov. HANNES PETER STOLP, 19 SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE UrkaW RmSImKuHii M№#lR#mmm-K#n##pomј#пж, Lalpilg CI »Prosim, ne m* nagovoriti«, )• lahteval okajeni Rudolf. »Mesečan. Lahko bi ma жа dala srčna kap in tako dal)e. Soglašata*« »Pojdite takoj nazaj v sobol« »Lahko noč voščiti In tako dalja«, |a Izjavil Rudolf. Oženjen s Fanl. Znano, kajne?« »Gospod Barna, vi ste pljanll« je grofica Korvay oblastno ogovorila mladega zakonca. »Kaj si bo mislilo služabnlštvoi Idlta spati« »Bom. Pri Fanl. Sam oienjen 1 njo. Znano, kajne?« Druga vrata so se odprla. Grof Kutlfalvl je stopil ven. »Slišal sem govorjenje«, je začel nervozno. »Mff, Johann, pošlji gospoda Barno nazaj v njegovo sobo. Upljanll se je. Kam namerava Iti, je nedvoumno.« »Prosim, Rudolf, pojdite nazaj v svoje sobo«, je zapovedal grof Kutlfalvl z mehko strogostjo. »Umaknem se premoči«, je rekel Rudolf i namršenlm čelom. »Zabavno zakonsko življenje In tako dalje. Burkasta zadevščlnt. Jasno.« In Rudolf se je okorno obrnil ter se zopet pojavil v Petrovi sobi. »Barikade In drugo«, Je tam izjavil. »Zičnl zasloni, bodeča žica. Prodiranje nemogoče. Enalnd vaj setega I« >Koneol« le rekel Peter »Spati« •Tud' dobrot« Rudolf se je podal v svo| sobo Tsm se je t naporom stekel. !n ' - ■ ' - ■ * . '■ ."чкЧУ nil: »Krasna stvar, biti oienjen!« »Jezik za zobmi!« je rekel Peter, ki м je tudi bil uleg«! la boMl ipatl. »ZasplU »Tudi 4obrol« je rekel Rudolf, In istočasno sta mlada moža ugasnila luč т svojih sobah. 11. Drugo jutro tik pred zajtrkom se Je pojavil graščinski dvorski upravitelj Varga v delovni sobi grofa, kjer je ta sedel in pregledoval jutranjo pošto. »Kaj Je, Varga?« Je vprašal grof Kutlfalvl in nevoljno privzdignil glavo. »Veste, da zjutraj nimam rad, da me kdo moti.« »Odpustite, gospod grof«, je rekel dvorski upravitelj, »ampak policijski seržant Marczi od policijske postaje v Keresturu se ni dal odvrniti. Prosi nujno, da bi smel govoriti z gospodom grofom.« »No, no, policijski seržant Marczi?« Grof Kutlfalvl je začuden skomlzgnll. »Kaj pa Imam vendar jaz opraviti s policijo? No dobro, Varga, privadit« policijskega seržanta semkaj.« »Bom, milostljivi gospodi« Varga je odšel, in kmalu nato se ]• pri-rinil v sobo tršast mož v uniformi policijskega seržanta, ki j* pričakujoče obstal in v zadregi pokašljeval. »Izvolite sesti, seržant!« ga Je nervozno poT.val grof Kutlfalvl. Marczi se je previdno usedel na stol in čakal, da ga grof znova ogovori. »Česa pa želite, seržant?« je vprašal grof. »Gospod grof, gre ta roparski vlom«, je Tnčel Marczi, »In o tem bi vem rmd nrmv kratko poročal. V minuH noči uta dva mask rane mo*m vdrle v lovsko hišo grofe KeIo :тт.-^л nllh 'c p.fbl! grofa Kslo taja, ga zvezal in mu zamašil usta, In ko se je pojavil sluga grofa Kalotaja Sandor, je ta zločinec grozU tudi njMivi In ga hoočme te* di zvezal ter mu zamašil usta. Nato je prvi zločinec spustil svojega sostorllca skozi hišna vrata, in oba sta potem skupno premetala vse po hiši od vrha do tal: Grof Kalotaj, ki je še ponoči napravil ovadbo, je mnenja, da sta zločinca iskala dragoceni -diamant ,mall sultan'. Saj je splošno znano, da se nahaja .mali sultan' v posesti Kalotaj eve rodbine.« »Obžalujem seveda zelo, da je grof Kalotaj postal žrtev takega roparskega napada«, je rekel grof Kutlfalvl z namršenlm čelom. »Toda kaj Imam jaz s tem opraviti? Zakaj prihajate k meni, seržant?« »Odpustite, gospod grof, toda nisem še popolnoma končal s svojim poročilom. Grof Kalotaj je povedal, da je eden Izmed zločincev govoril z inozemskim naglasom. Naposled, in to je vzrok, da prihajam sem — sva moj tovariš Blacki in jaz naletela na sledove profila obročev nekega avtomobila. Ker je bilo lahno deževalo, sva lahko zasledovala pro-fllne odtise obročev « »No — In?« je vprašal grof Kutlfalvl nestrpno. »Ugotovila sva«, je nadaljeval seržant % vnemo, da se |e avto z zločincema obrnil v smeri proti Keresturu. Na tlakovani deželni cesti so sicer zginili profilni sledovi. Toda našla sva jih zopet, in sicer čisto natančno na pesku poti parka, ki vodi navzgor do kč-halomskega gradu « »Kaj naj to pomeni?« je vprašal grof Kutlfalvl, ki se ga je lotevala ogorčenost. »Prosil bi rad gospoda grofa, da ml dovoli, preiskati grajske garaže. Imate veliko število gostov In ogledal bi si rad profil« obročev njihovih avtomobilov.« »Kaj vam pride na misel, seržant!« je sunkoma spregovoril grof, od jeze rdeč v obrazu ko puran. »Kaj tako nesramnega se ml še »Ч ' rr ( Г-. ,,,„4... I " II» - 4 ,гл ' n na k ; ii vlomilce ood streho? Te vrine, te le pa ven Isr o.t slls ? =Ит le prit! ivi' ■, oov/H'onle nim glasom, »da se moji gostje, med katerimi se nahajajo vojvodlnja Keckskersy in nagy-kunskl škof, nikakor ne nadlegujejo. Vaša nakana, da bi tukaj Izvršili neko policijsko preiskavo, je naravnost goroetasna.« »Prosim odpuščanja, gospod grof«, |* re* kel policijski seržant poparjeno, »toda nalog ml je dal policijski nadzornik Kolecil.« »Pojdite nazaj na policijsko postajo«, j« rekel grof Kutlfalvl v plamenefil ogorčenosti. »Govoril bom po telefonu z nadzornikom Ko-leczljem, da mi ne bo Se enkrat stavljen tak strašen namislekl Dobro jutro seržanti« Redar je vstal in skomlzgnll. »Dobro jutro, gospod grofi« j* rekel in se-pustil sobo Grof Kutlfalvl pa je udaril ■ pestjo pe mirt. Nato Je pozval telefonlčno policijsko postajo, In nad nadzorhlka se je usula itralna ploha njegovega puhlega besedičenja. * Peter se je bil dogovoril s Floro xa osmo uro. Hotela sta se sestati zadaj za garažami, da bi potem preiskala stari vodnjak na vlak, če je morebiti tam postelja г nebom. Peter se Je poslovil od Rudolfa, ki si ]• dajal ledene obkladke na glavo in žalostno stokal. , »Sinko moj«, je govoril Pater svečano, ko Je že držal za kljuko, »alkohol je zloben sovražnik. Uničujejo naj ga samo tisti.. « »Prosim, Peter, ne govori«, ga je milo pre* seč prekinil še v postelji ležeči Rudolf. »Vaa* ka tvojih besed ml brni po ušesih kakor udar zvona In zdi se ml, kakor da j* bi ml hotela moja betica razpočiti.« »Po slugi ti bom dal napraviti neko meia-nlco, to boš pil, pa ti bo takoj odleglo«, je tolažeč rekej Peter. »Ta pijača se napravi iz starega Jamajskega ruma, prldoda malo vi- »Nehaj«, je sopihal Rudolf la sa pri}»l м svoj trpinčeni želodec » 'n-, '• vml Peter ne da bi aa Jal zmotiti, »primeša« dva kozarca starega -flnpvTskeđa vina « Skokoma le bil Peter zunaj, in ledeni ol kladek, ki ga je Rudolf zalučal za nJim, je zadel zaprta vrata. (Dali« Baamrtac. «• Mai 1944. KAKAWAKKEK BOTE gett« S. I*r. S5. USA und England nahmen Moskaus landkarte an EUi nmerikanisches Blatt bestatigt den Verrat an Europa — Proben der ,bewiihrten' Sowjetmelhoden Gcnf, 5. M«i, Roosevelt und Churchill sind pralvtisdi ubcreingckommen, die von den Sowjets prSsentierte Landkarte anzunehmen, erklSrt „Chicago Daily Tribune" in einem Artikel, der auf Roosevelts Erklarung hinweist, dafi er vorzuglich mit Stalin auskomme, der „eine aufierordentlidi unbarmherzige Entsdilossenheit mit einem hand-feiten guten Humor vereinigt". „Unbarmherzig, das sei eine Qualitat", die vielerlei Dinge ein-•diliefic, mcint das Blatt dazu. Churdiill babe in Teheran sichtbar die Figur •ines halb nntergetauditen Felsens gemadit, helBt « welter in dem Artikel. Seine zusammengesun-kene Haltung babe seine Mifistimmung deutlidi wiedcrgegeben, aber sic hatte audi andeuten kon-nen, da(5 #r das, was er in dem politischen Aus-blidi erkannte, nicfat gem sah. Roosevelt und Churchill seien dadurch, daE sie *\utimmten, die sowjetisdien Grenzprobleme bie nadi dem Krieg zu vertagen, praktisdj iiberein-gekommen, die *on Moskeu prSsentierte Landkarte anzunehmen, mcint „Cnicago Daily Tribune" «uul ist day Sommer und im Winter die Badelnstigen. Bisher wer es fiir ein en Arier in Un-gam unmoglidi. von dlesen Badern Gebrandi »d machen, da sich iiberatl die Juden in solcher Uberzahl breitmaditen, da6 man gewohnlidi wieder flucht-artij vor ihrem lauten widerliAen Bcnchmen ver-schwand. Alle bisherigen Versuche, hier Abhilfe xn schaffen, niStzten nichts. Eret durch die politisAe Wendung vom 19. Marž ist' die Moglichkeit gesdiaf-fen worden, den Juden die Benutzung der offentlichen Bader zu untersagen. so dafi nunmchr die eng«-rische Bevolkerung ungeetort diest jroBartigen An-lagen geniefien kann. Eigene Torpedoboote besdiossen tc. Tokio, 5. M»i Bci elnem Versudi von zwei USA-Torpedobooten, mit Unterstutrung von Kampfflugzeugen einen Angriff auf die japeni-sdien Stellungen im Sstlidien Teil der Insel Neu-Britannien zu unternehmen, wurde ein Torpedo-boot durdi die japanisAe Verteidigung beschii-digt nnd gezwungen» auf Strand ru luufen. Glclch-zeitig wurde ein Karopfflugzeug der Westmachte »bgeschossen. Kurze Zeit danadi nahten erneut ▼ier Feindbomber und mehrere Kampfflugzeuge, hieltAi das gestraadete Torpedoboot fiir ein japa-nisdies nnd bombardierten es mit Erfolg. Als das zweite feindlidie Torpedoboot versudite, die Be-satzung des ersten zu retten, wurde es von eige-nen Flugzeugen mit Bordwaffen angegriffen. O#, Ж. 11дЛам AiMiiciuieiden! Aofheben' DEUTSCH METHODISCH UND PBAKTISCH N#mško metodUne In praktKno ' ITnpUnktlichkeit (w) — netočnost verlobt — zaročen, -a, -e w«Blc — malo wohnen — »tanovati sueamnoen — skupaj Zkxkunft (w) — bodočnoat 10. Stiiiui«. LSanng der Aufg-abc: I. Oerenwart Zukunft Ich trink« Ich werde trinken du trinket du wiret tiinken •r, »ie, M trinkt er, ale, es wird trinken-wir trii^en wir werden trinken Шг trrnkt Ihr werdet trinken •ie trinken sie werden trinken II. Ich werde Deutach lernen. Franz VOlker wird heute abend slngen. Du wirst gerne tan-zen. Wo wird.Karl sein? Wo wird eine Halte-■telle eeln? Was vnrd die Pahrt kosten? Wir werden morgen nicht kommen? Ihr werdet kelne Zeit haben. Wann wird der Zug kommen? Er wird eofort kommen. Wo werden Sie wohntn ? Ich werde in Klagenfurt wohnen. DI# Schtilerinnen werden ein Lied aingen. Ш. Vino, pivo ta voda жо pijače. Žganje je »Ikohoi. Koliko odstotkov alkohola ima to pivo? To pivo Ima samo 6% alkohola. Kaj boste delali v nedeljo popoldan? Gotovo bo deževalo In jaz bom spal. Je že zelo pozno? Ne, ura je šele 8. Kje »tanujete? Na Veldesu. Rad bi kupil poStn« namke, Proalm eno znamko za 13 In eno ва 24 pfenlgov. Nemčija potrebuje kolonije! rV. Wir slngen. Wir werden slngen. Dti l.ichst Imnier. Sie wird ein neues Kleicl kRufen. fti* werden die Milch trinken! Nein, ich werde MUeb BtaM trtalMB, kti var nekoč prebudil iz dolgega spanja in nam na krožniku ponudil sama nezaslišana čudesa. Komunisti, ki so dobro spoznali to naSo slabost, so zato v svoji agitaciji začeli prikazovati kot takega kralja Matjaža — Jožefa Stalina. In marsikatera naivna slovenska duša je pričela verovati da nima gruzinski diktator na komunističnem prestolu v Moskvi prav nobene druge želje, kakor da podari Slovencem vse tisto, kar so si kdaj želeli. V ta namen so seveda tudi Sovjetsko zvezo prikazovali kot slovansko državo. Toda v reanici nj nlH Jožef Stalin Slovan, uiti nI Sovjetska zveza slovanska. Stalin je Gnwin s Kavkaza, ■ pravim Imenom DiugaAvUl. in ima kot tak ■ siovan-etvom prav tako malo opravka kakor kak Ibrahim el Malek iz Tibestija v Sahari. Država, kateri vlada, je slovanska samo po tem, da večina njenega prebivalstva pripada po ple. menu Slovanom. Toda na samem njenem vodstvu so na odločujočih položajih vse drugo prej ko Slovani. Poleg Stallna-DžugaSviUja мЈумшајо na.jvažnejea meata komisarjev ш velcpoeluiikov gidje in drugI tujci, ki ao al samo zaradi alepomlienja nadeli rueka Imena. Ua Stalin-DžugaSviU slovanskemu ruakemu ljudstvu kaj malo zaupa in da torej sum čuti, ua ni njegov predstavnik, je zadosten doka/ t* to, da tvorijo njegov«* telesno atraio v Kretnic bvM кјеам anm» ajegovi ski (irur.inl N Kavkaza. Cel6 njegov kuhar je Gruzln. Ta Kavkazec naj bi torej bil slovanski in posebej Se slovenski kralj Matjaž! Kaj takega more verjeti aaino tisti, ki nima možganov na pravem mestu. Vsali drug človek bo vedel, da je družba, ki v SSSR vedri in oblači, klika mednarodnih tiranov, ki je zasužnjila najprej Rusijo in njene narode, nato pa se pripravljala, da zavojuje Se ves ostali svet in si ga podvrže — v imenu komunizma, ne pa slovanstva! Usoda Slovanov je moskovskim internacionaloem prav toliko mar, kakor usoda kateregakoli drugega naroda ali plemena na svetu. Vrednost vsakega od njih presojajo samo po tem, koliko bi mogli iz posameznega izžeti. In ker bi mogli iz velikega naroda več izžeti kakor iz malega je razumljivo, da Jim je večji bolj »pri srcu« in jim bo tudi v bodoče, ne glede na to, kakšni rasi pripada. Najboljši dokaz za to trditev je najnovejše priznanje savojske hiSe In Badoglia v Italiji. Komunizem je že po svojih načelih ne samo breznaroden, ampak tudi protinaroden. Kakor smatra za strup vero, tako smatra za atrup tudi narodnost, ker se zaveda da tam, kjer živi v svoji narodnosti zakoreninjeno ljudstvo, ni in nikoli ne bo plodnih tal za komunistično brezdomovinetvo. Če ae komunisti kje sklicujejo na narodnost, store to samo zato, da bi preslepili ljudi lu jim prikrili svoje prave namene. Tudi bobneče besede o slovanstvu niso ničesar drugega kakor limanice za nepoučene in lahkoverne. Ce je kdo med Slovenci glede tega še v dvomih, ga mora iztveznitl že samo dejstvo, da se ravno slovanski narodi najitolj krčevito branijo moskovsite.ga »slovanskega« kralja Matjaža Stalina. Poljaki, Slovaki, Bolgari, SrM, Hrvati in oel6 Belorusl, Čehi in Pod-karpataki Rtial. Nobeden teh alovenaldb maf*-(lov al ne želi postati »odrešen« po vkljuAltvI v Džugaftvilljevn SSAlt. Stalin-Ožiignfivilt turtt prav nič ne misli na ustanovitev kake »slo-vanske federacije«, četudi sovjetska. »Slovanski kougraaU, M ^ prkrajaj* ma4 «ejM * Moskvi — pred vojno Ш bil likvidiran kot »reakcionaren bui-žuj« in »izdajalec proletariata«, kdor bi si v Sovjetski zvezi upal govoriti o slovanstvu — so le limanice, na katere naj bi se lovili in vpregali v službo komunizma pripadniki slovanskih narodov. Z enakim pompom in z enakim ciljem kakor »slovanske« prirejajo v Moskvi tudi romanske arabske, mongolske in vse mogoče drugače pobarvane »kongrese«, ki so boljševiškim mogotcem vsaj enako ljubi kakor »slovanski«. Stalinu In njegovim pomofnikom gre samo za sveto\no komunistično revolucijo, za ustanovitev neiiake svetovne sovjetske države, v kateri bi bili potem Slovani enako tiačeiu kakor vsi drugi narodi. Edino izjemo bi tvorili Židi, s katerimi Je Stalln-DžugaSvill preko Armencev itak v krenem sorodstvu In pod katerih komando stoji že danes. Slovenska OF je zato za boIJSeviSke mogotce nič bolj in nič manj pomemben činitelj, , kot katerokoli drugo razbojniško krdelo v Albaniji, Grčiji ali kje v Afriki ali Aziji. Kakor OF »osvobaja« Slovence s pobijanjem, tako pobijajo njej sorouščajo ribiči v morje težke valje iz svinca, ki imajo prozorno stekleno dno, ter iSčejo gobe. Najprej pa jih najdejo ter odtrgajo, Ce se sami potapljajo v morje. Afriški in grški ribiči ali iskalci morskih gob so kot potapljači Izi-edno spretni In vztrajni, Po več minut ostanejo pod vodo ter se spretno dvignejo v svoj čoln z velikim bremenom gob, V Grčiji kjer Je lov moi«kib gob najbolj raz, vit, imajo ribiči tudi dobre potapljaške opreme. S temi opremami lahko ostanejo pod vodo več ur tudi v globini 30 do 40 metrov. Za tretji način lova so pa posebne močne mreže, ki imajo ostre kavlje. Te mreže mečejo in premikajo ribiči na dobro srečo ter trgajo z njimi gobe od čeri in morskega dna. Največ uspeha prt loMmi morekdJi goto imajo aeveda opremljeni potaplja*- Xeh)» kmegka 4davhm 1%, GalUjrteo (lOlm- tea) je prlsedla k neikemu moškemu na kolo in so 7. nJim peljala čez neki hrib, Oba neprevidna vozača sta padla in ženska Je zadobila težk« notranje poMcodbe. Ona Je vmrla m«<| yttwam « MlmlšnAmu Sobota, в. msja 1»MU__. __KABAWANRENBOTE Priznanje ujete soTjeiske armistinjex Dekle Iz sveta brez milosti Sonja Artičevskala - ostrostreika 3. komsomolske brigade Židinj«, ravno ista, ki nas Sonja Artlčevskaja je molče, s povešenlmi očmi stala v nizkem, iz debelih hlodov napravljenem staniSču. Koramandeur, mladi Hauptmann, je opazoval to dekle, ki je v uniformi mladega sovjetskega armista stala pred njim, molče in čakajoč, Približno 20 let stara, ženske oblike v obleki za prikrivanje okorno zakrite. Sele, ko je snela čelado, se je spoznalo na laseh, da je ženska. Obraz je bil zaprt. Bila je zastražena, od močnega vplivanja, ki ji je pri ujetju prerokovalo okrutno mučenje in grozovito smrt, vsa potrta. Pred Hauptman-noin^ na okorni mizi so ležali papirji Sonj* Artičevskaje, ostrostrelke 3. komsomolske brigade, odposlane k 357. strelski diviziji in dodeljene k П. bataljonu 1190. polka. V knjigi je potrdil seržant Kasimirenko Sonji Arti-čevskaji, da je pri JamiStu, južno od Glisti-ne, dne 4. II. in 7. II., dne 13. II. in 19. II. po enega, dne 22. II., dne 2. III. in 4. III. kakor tudi 9. III. po dva nemSka vojaka kot ostrostreika odstrelila. V zadnjem stolpcu je bil zapisan 12. III. dan ko je bil« ujeta: skupaj štirinajst. Pol k milici Jantarsko rumena tiha svetlost sveče. Dekle je molčalo. Nemški vojaki so molčali, Vojno rokodelstvo do sedaj ie ni bilo pokazalo, da bo potrebno boriti se proti ženskam. In sedaj je stalo pred njimi ujeto dekle, ki je po svojih izkazilih dokazano ustrelila 14 nemških vojakov. Hauptmann je še čakal. Kakor da bi moral premisliti neverjetni dogodek. Nemir vojne, kakor je samo na iztoku mogoč, se pojavi. Noč je šepetala od razburjenja. Dokler Hauptmann ni vprašal Sonje Artičevskaje, kako da je vse tO prišlo. In ona je začela, kakor da bi bila odrešena. Srce tega težkega časa je udarjalo. Zunaj se je vzdlgoval dan iz svinčeno sivih gmot. Nemci so poslušali poročilo ostrostrelke Sonje Artičevskaje. Staršev ne pozna, bila je v šoli in se je učila nemško, 1923. rojena, sosedje so pripovedovali, da so bili starši kot bivši cari-sti, izgnani. Ali zakaj, tega ona ne ve. V Moskvi da je živela — pred petimi leti prišla v obrat št. 17., kjer so delali motorje. Tam je delala najprej brez presledke, prišla pa potem v risalnico. Do vojne. Potem je bila evakuirana. Ali v februarju 1943. iz Omsa prišla spet nazaj. Devetnajst let je bila stara. Potem da se je poročila z r- :lm podporočnikom, ki pa je prav kmalu pri Jelniji padel. »Jaz ne vem — ali dobila nisem nobene pošte več, in vojaki na tankih hitro umrjejo.« Sonja ]e molčala. >In potem«, tako vpraša Hauptmann. Nemci pazijo na vsako besedo; ker že samo v njenih kretnjah se kaže življenje te izmučene in zastrašene duše. »У. »vousVu smo bili novačeni, 2. septembra sem prišla k milici. Bili smo kasernirani, niso nas več spraševali, samo ie pregledali. S poročenimi ženami, ki niso pričakovale otrok, se je postopale kakor s samskimi. Mnoge od nas so poskusile z vsemi sredstvi, od katerih koli mož dobiti otroka — ali to nI mnogo pomagalo. Naš poveljnik, neki major Denin, je dal dve samski dekleti ustreliti, ko sta bile spoznane za noseče — pptem se je to nehalo tuci pri ženah — pozneje je bil majcr izmenjan — zakaj, ne vemo, mogoče pa zato, ker je dal dekleta radi zastrašitve likvi liratl. DoilvI|a|i a sovjetskimi častniki »Dodelili so nas potem k protiletalskim topovom. Ali ko je potem prišlo veliko izbiranje, že konec septer bra, so bila zdrava in močna dekleta in žene izločene in v oktobru dodeljene k 3. komsomolskl brigadi. Tam smo bile izvežbane, po ženah, ki so bile častniki, in po uspešnih ostrostrelcih. V začetku decembra je bila napravljena četa In odposlana v Smolensk. Tam so nas v gozdnem taborišču Krassny Bor, v bližini Katyna, nadalje vežbali. Imeli so nas kakor vojake, zelo trdo; samo dekleta, ki so si dale opravka s poveljniki in političnimi častniki, so imele bolje. Z nami se je ravno tako neizprosno postopalo, kakor s sovjetskimi ar-misti: jed je bila slaba, in potem v začetku januarja so prišle k nam ostrostrelke, ki so bile že na fronti pri Oršl, da bi nas dokončno izvežbale. Ta dekleta so nam pripovedovala, kako dobro jim je bilo na fronti Nobeden ni z njimi slabo postopal in vživele so vso prostost. Pa sem si mislila, samo ena reč je; proč iz tega taborišča. Razgovorila sem se z nekaterimi dekleti in smo že v nekaj dneh zapustile taborišče. Vozile smo se, — z nekim poročnikom, tudi z neko žensko, Židinjo, ki je bila zelo lena. z železnico do Uosna Potem smo morale peš dalje in smo potem ob fronti pri Vltebsku čez Dlno pri Felišu prišle v Gorodok, Tam smo bile dodeljene Ženski četi, kj j# bilft odrejene ze čuvenje prometa. Bila je skupne ženska četa, od katere sta bila dva voda oddeljena kot straža štabnega stana neke armade, katere Ste vilo pa ne vem. Ml smo morale pregledovati izkaznice na cesti Gorodok—Nevel. Ali samo nekaj dni. Stanovale smo v neki hiši, v kateri smo po 4 dekleta imele po eno malo sobo, bilo nas je približno 28 po številu In nekega večera so bila vrata udrta in napadli so nas pijani častniki. Me smo se branile, ena izmed deklet je s pištolo usmrtila nekega kepetena, in smo Imele potem vsaj mir, ali smo bil« drugega dne odposlane k te) četi, ki le bila bliže Vlt^eku, severno lapadno od meata v neki mali leže^' ob jezeru. Preobčutljivost ill njene poslcdict^ Bila je velika preiskava, ali se tudi dru-eeea Bi bU zgodUo te ena lamed častnikov, je spremljala na vožnji z železnico, nas je zmerjala, da naj ne bedemo tako preobčutljive. Še istega večera se je ponovilo: Spet so prišli pijani častniki v našo hišo. Me smo hotele ubežati skozi okna, aH nekaj deklet ni prišlo več ven. Pa je prišel neki general, se zelo drl in spet smo bile ozmerjane, ker smo napravile toliko ropota in hrušča. Sonja Artičevskaje je umolknila. Kakor d« bi se sramovala. Molčanje je zasenčilo obraze Nemcev. Kakor da so uplašeni, kako vojna zmeša usode in jih zlomi. Hauptmann je dal Sonji cigareto. Ona je kadila, puhala dim pred se. »Nekaj deklet, med njimi tudi jaz, smo šle drugo jutro dola armade in ga prosile, da naj ukrene, da pridemo proč. On se je hudobno zarežal in rekel: ,Vam bom že zasolil, ker ste tako sramežljive — za kaj pa ste prav za prav; he?« — »Ena izmed deklet, Vali ji je bilo ime, je zavpila, da je boljševikinja, ki se hoče bojevati za domovino; zato Je postala vojak. In ne za grdo-bije pijanih izdajalcev domovine. Ko tako vpije, pride v sobo general in jo sliši. In on takoj reče, »to nam bodete dokazale, ve neumne gosil« Gre k telefonu — bilo nas je sedem deklet — in pokliče poveljnika 357. strelske divizije in mu sporoči, da bo prišlo sedem '^eklet, ki bi rade dokazale, da so navdušene komsomolke in saj so gotovo tudi eksponirane postojanke, na katerih bi te ženske pokazale, da so le še mogoče za kakšno rabo.« Razžalitev življenja. »Da, in potem so nas poslali na pot. Dobile smo oblačila za prikrivanje in jeklene čelade, spravili so nas v stanišče in najstarejša Izmed nas, ki je že imela čin seržanta, Anuška Aksimova, je postala naš načelnik. To je bilo 29. јапчагја. All prišlo je vse drugače. Ze drugega dne EO metalci granat ubili prvo Izmed na#, dve drugi sta padle radi strela v glavo, neko dekle je z nekim židovskim intendant-skim svetnikom zginilo — bila smo samo še tri dekleta. Ali me smo izvršile svojo dolžnost — in seda], sedaj sem tukaj.« Sonta Artičevskaje ]e molčala. Razžalitev življenja, ponižanje žene, — luč nastopajočega dne je obsijala može. Kako razločen je bil naš najneizprosnejšl sovražnik. To dekle, iztrgano iz nič hudega slutečega razvitka ženskega življenja, prisiljeno v trdo neizprosnost vojne, kakor da bi bilo prostora v brutalnosti moških razprti] za bojujoče se ženske. Iz pasivnosti vojne usode iztrgana, dovedena do prekletstva. Iskajočl pogledi dekleta so pokazali vpra-šajočo stisko — ali me bodete ustrelili? kaj bodete naredili z menoj? Hauptmann je potegnil po svoji bodljika-sti nočni bradi in v tišini se je jasno slišalo: »Povedite jo k diviziji.« Potem je vstal, kakor bi tako ušel odločitvi. Nemškemu možu ni bilo mogoče presoditi. Kakor da bi bilo njegovi zapadnoev-ropski koncepciji onemogočeno, da bi razumel to, kar je Sonja Artičevskaja, plaho, polglasno pripovedovala. Tudi ona je vstala. Tolmač ji je ob-jasnil, da mora dalje do divizije. Sonja je vstala, v obleki vojak in ostrostrelec, v po-kretih žena. In ona je nagnila glavo, kakor to naredijo samo mlada dekleta, če pozdravijo, in šla je, medtem ko je čelado nosila kakor torbico, iz bunkerja, v spremstvu vojaka, ki jo je eskortiral. Hauptmann je gledal za njo: »Razumete 11 to? Oni goje samo sovraStvo in se na to navadijo. Iz ljudi napravijo živali, iz žensk krvo-željne morske volkove, streljajoče tabele, ki radi ženske prostosti dajo prednost ubijanju moških. Ta boljševizem se bo oskorjll v svojem sovraštvu.' S tem se je Haupmann odvrnil, dal nekaj navodil, In kakor premagan zatoni! v spanje. Kakor da bi moral premagati ta fantom, ki je preobrazil temeljne zakone narave. Kriegsberichter Dr. Joachim Fischer Halifax v Ш\ milo prosi za življenje /Inqllie Beden govor veleposlanika pred zbornico USA - Posledica Gburctiillove politike Vlgo, S. maja. Britanski veleposlanik v Ze problema. Naravnost milo je prosil, naj ven dinjenih državah Lord Halifax je v nekem dar iščejo pravične rešitve problema, čel govoru pred trgovsko zbornico v Charlesto- " ....... nu pozival, nAj se pravično rešijo problemi na področju trgovske mornarice in Izvozne trgovine, in izjavil, da mora Velika Britanija svojo plovbo in svojo prekomorsko trgovino zopet spraviti kvišku, če hoče sploh živeti. Iz govora se da natačno spoznati skrb glede bodočih dogodkov boja. Četudi morajo Nemci stražiti obrežno fronto od Severne Norveške do Pirenej, je menil, in četudi lahko domnevajo, kje bi se lahko izvršil anglo'ameriški napad, so vendar imeli veliko mesecev časa, napraviti ogromne trdnjave in jih zasesti! z mnogimi divizijami dobro izvežbanih mož. »To lahko pričakujemo, da Nemci za okrepitev svoje obrambe niso zamudili ničesar«, je menil Halifax, »kar je mogel proizvajati človeški iznajditeljskl duh. Gotovo nas ne bodo nikjer brez najhujših in najtrših bojev pustili izkrcati se ali prodirati.« Halifax se j@ izrekel za nujnost anglo-ameriškega sodelovanja po vojni. Pri tem si je v svesti težav in tudi različnost! mnenj, vendar po njegovem mnenju nI treba, da bi se kje na svetu v resnici spopadle obe državi zaradi svojih življenskovažnih inte resov. S posebnim ozirom na probleme trgovske mornarice in Izvozne trgovine je Halifax priznal zelo redkobesedno, da bo britansko trgovsko brodovje po vojni veliko manjše od onega v letu 1939. Temu nasproti ga navdaja z veliko skrbjo, da je Amerika zgradila največjo trgovsko mornarico. On je mnenja, da bi bila politika ptiča noja, če bi Anglija trdila, da ne vsebuje ta položaj nobenega da more in mora ta med zavezniki biti pravična (fair). Kar velja o trgovski mornarici, velja tudi za Izvozno industrijo. Anglija ne razpolaga več niti s potrebnim materialom Riti z delovninu močmi, da bi lahko vzdržala, kar ie morala vse, kar je imela, uporabiti za vojno. Vedno znova je Halifax govoril o razmerju med Zedinjenimi državami in Anglijo in si prizadeval, pojasniti Amerllcancem, da morajo tudi oni imeti interes na tem, da bo An« glija krepkega življenja in močna. »Razumeli boste, kaj pomenita za nas naša plovba in naša izvozna trgovina«. Je izjavil. »Ml pa bomo uvideli, da morate tudi vi najti možnost za popolno zaposlitev svojega naroda«, je zagotavljal premetenim možem Zedinja-nlh držav, »in Imeti za to plovbo In Izvoz za ogromne količine blaga, ki Jih bo lahko pro-izvajala vaša na mirnodobne razmere prestavljena industrija.« Iz Halifaxovih izvajanj se jasno vidi znak resne zaskrbljenosti za obstoj empira, Vele-Posjanlk, ki točno pozna načrte severnoameriškega imperializma in si je popolnoma na jasnem o tem, da bo Anglija izšla Iz te vojne kot sila tretje vrste, poskuša vedno znova skoraj moledujoč prositi za ameriško naklonjenost. N1 več govoril o zahtevi Anglije po svetovnem gospostvu in nI stavil nobenih zahtev več. Samo živeti naj puste Anglijo. Se dobremu življenju se hočejo odreči. Redkokdaj je kakšen govor tako odkril razpad Velike Britanije in redkokdaj se, je s tako natančnostjo izrazila razprodaja empira ter njegova neodvisnost od dobre volje dolar-skega imperializma. Tako Je Hallfaxovo moledovanje najmočnejši in najnedvoumnejsi °okaz Churchillove katastrofalne politike. Boji za presiinjeno srce: »Prihajam iz Tiliae Kordnii!«li№ liriqadc« Moskovski „agent provocateur" na Balkanu - Pretresljivi opisi Titovili pristašev Moskovski »agent provocateur« (»spodbu-iaiočl agent«) na Balkanu, »maršal« Tito, alias Jo.ef Broz skuša z vsemi sredstvi izpolniti dano mu nalogo da bi spravil balkanske narode v hudi jarem bolJševiSkega državnega Imperializma. Z naJpretkanejSim Izkorišča njem zaradi vojne nastalih težkoc skusa na-rode Balkana In posebno narod na Hrvaškem pahniti v vice želja In zahtev, vere In upanja, ljubezni In sovraštva. PomeSaJoč tradicijo hajdukov In bosanskih upornikov skuša popačiti zgodovino odpora in razpallt! bojevite Instinkte narodov, da bi Jih vprege! v voz Moskve. Ko se tako ljudje koljejo med seboj In stoje sile reda v trdem boju z anarhizmom, se Je Tito v odločilni točki ura-čunal. ^^Ikanski pogoji zrn razdiralno delo Moslive' Duševni pogoji za boljševiško razdiralne delo na Balkanu, posebno pa na Hrvatskem so namreč, kar se more misliti, neugodni Kmetsko ljudstvo je konservativno in ljubi z vsem srcem po očetih podedovano zemljo Kolhozom ali oel6 sovhozom je povsem ne naklonjeno In jasno je da Broz tukaj ne sa ">10 n • f-T*' 'o q o + Al jfj strastno protivništvo \/edel je; Če bi bii uresničil svojo dejansko nalogo in prokla-mif&l Sovjetsko Hrvatsko, bi ga lapustil ve* Ilk del njegovih naščuvancev, In drugi, omahujoči de! ljudstva bi se smrtno bojeval pro- "iemu. Zato i* zakril Tito svoje komunistično podtalno rovarjenje za nacionalne fra-in je kot organizacijo ze prikrivanje bolj ssvizma tako zvano jugoilovansko »ogvobo-ouno armado« vešae porinil pred komunistične namene, Ker Je kmečko ljudstvo ne Balkanu In pred-vsem na Hrvatskem nad vse religiozno, Je opustil v španskih državljanski vojni izlo-lani ubijalec duhovnov in požigalec cerkva Broz, napasti katoliško vero. Nasprotno, K|er koli Je bila prilika, so skušali boljše-viki, z najnesramnejšo .krunltvijo verekega prepričanja, staviti cerkvene običaje v služ-bo boljševiške svetovne revolucije. Pri neki manifestaciji v Llvnu Je neki go ^'ornik boljševikov odkrito izjavili »Na Hrvatskem ne bomo tako neumni, kakoi smo bili v Španiji, kjer smo se sprva bojevali proti cerkvi in veri in smo tako narod naščuvali proti sebi. Skušali bomo, da vero '"kal izkoristimo. Ko homo enkrat imeli mof ' ro4--n v -"O nlqs^r' о11гК;л!1еда arhiva za cerkveno zgodovino »Sacra Croatia« umorili pod groznimi okoU-ičinami 40 duhovnov la S nun. Begunci porečejo Nič ni bolj pretresljivega, kakor razgo-varjati se z onimi, ki so v veri v revolucionarne fraze boljševiške propagande in v napačni romantiki zamenjali stare borce za svobodo % boljševiki in iz želje po pustolovščinah prijeli za oro/je. Sli so v gozdove, bili mesece in mesece preganjani, slabo o-skrbljeni, dokler niso končno spoznali, da so sledili lažnivemu preroku in napačni zastavi. Po težkih duševnih bojih in v najvecu nevarnosti so iskali in našli spet pot v življenje in red in svoj narod. . , 48 letni Janko, ki se je pri nas javil. Je pn-povedoval: »Sem Hrvat, kmet in ničesar ne ljubim bolj, kakor svoj dom Ko sem bil v nekem sosednem mestu na obisku ш sem se vrnil, je bila moja hiša požgana. inoia žena odpeljana. Moja dva mala otroka, ki so цт dali sosedje zavetje, sta bila vse, kar mi ]• ostalo. Zakaj? Ne vem. Ko sem drugo jutro, še popolnoma obupan, stal ob pogorišču, je prišel brivec Veljko Kovačevio. ki se Je preje imenoval Franjo Konjar, k meni in me vprašal, če se ne bi hotel maščevati. Ko sem mu to potrdil, me je. pozval, naj grem k Bro-zu, da bi se bojeval v tej po njem vodeni. »Primorsko goranskl brigadi«. Oskrbel sem svoja otroka pri sosedih, dobil puško in 60 nabojev in sem mislil, da se bom smel bo-je vati za Hrvatsko in svojo osveto. Ali že v prvih dneh sem s strahom ugotovil, kam sem zašel. Kovačevič sam si je uredil harem • 25 ženskami, ki so težko oborožene tvorile njegovo telesno stražo. Ta »štab« je bil najbolje oblečen in oskrbovan, medlem ko smo mi večinoma na prostem ali v odprtih svis-lih prenočevali v dežju in mrazu. Kdor je protestiral, je bil brezobzirno ustreljen. Naj-hujši med vsemi Je bil poveljnik bataljona Gojko Kosan, ki je bil preje kovač v Drznici. Ta fant je pred mojimi očmi svojeročno u-streli nad 200 kmetov, trgovcev in uradnikov. Potem smo si trije prisegli, da bomo zbežali. Moja dva tovariša sta bila prijeta In ustre-Ijena, samo meni je beg uspel. Jaz pa vem, da je moja dolžnost, da se ne odpoci-jem In da ne mirujem, dokler ne bo Hrvatska osvobojena boljševiške kuge.« Vrnjena življenju 19 letna Zora, hči zagorskega kmeta, ki naj bi prvotno postala učiteljica, se je javila, ko je bila preje vse leto pri banditlh, pri nemški bojni črti In dala pod prisego na zapisnik: »V svoji mladosti sem se vedno zanimala in navduševala za hrvatske borce za svobodo. Nekega dne sem spoznala v kavami Korzo v Zagrebu zdravnika dr. Feliksa Podvinca iz Tuzle, za katerega sem šele pozneje zvedela, da je Zid. Ko Je slišal o moji zanesenosti, me je vprašal, če ne bi tudi jaz hotela postati hrvatsko junaško dekle. Predlagal mi je, da bi šla z njim v gozd, on bi rne povedel k neki osvobodilni brigadi. Mene je Bog v tej uri že moral popolnoma zapustiti. Mogoče sem dobila tudi preveč pijače, vsekakor sem pristala in so me v sledečih dneh dovedli v 1. Kordunsko brigado, ki Jo je vodil Zimmermann-Večerinovič iz Plaskov; kjer sem bila zaposlena kot neke vrste obveščevalna pomočnica. Kar sem tukaj doživela, se ne da popisati. Umor in uboj, posilstvo in nasilstvo so mi bili dnevni spremljevalci v mojem mukapolnem življenju. Vedno spet so skušali lahkoverni, ki so se dali zapeljati samo tako kakor Jaz ali so bili s silo dovedeni, da bi zbežali, ali Zimmermann-Večerinovič je bil neizprosen. Mi smo videli samo dve mogočnosti za smrt: ali da umremo pod kroglami nemških in hrvatskih vojakov, ki so nam bili stalno za petami, ali pod onimi komunistov, ki so strogo pazili na brigado. Ko sem prišla v 1. kordunsko brigado, smo šteli 2.800 mož In žen. danes jih je živih samo še 480. Pri nekem umikalnem boju mi Je uspel pobeg. Tako sem vrnjena življenju.« Tem pretresljivim priznanjem ni treba dodati nobene besede. Onedve sta izpovgd za mnoge, sta pa tudi težka in tehtna obsodba proti Judežu Hrvatske in njegovim krvosled-nim psom. ^{-Kriegsberichter Erich Kernmayr. 1319 sestrelov proti 108 lastnim zgubam številke govore Berlin, 5. maja. V bojih na vzhodni fronti podpira zračno orožje neprestano v trdih bojih nahajajoče se kopenske čete. K temu pride še obramba sovjetskih letal, kakor tudi očiščenje zračnega prostora za lastna bojna in bombna letala, v silnih zračnih bojih, ki so se pri tem razvili, so nemški lovci tekom meseca aprila sestrelili 1010 sovjetskih letal. 222 jih Je sestrelilo protiletalsko topništvo zračnega orožja, ki je tudi sicer večkrat z odličnim uspehom poseglo v boje na tleh. 87 nadaljnjih sovjetskih letal je bilo uničenih na tleh z nizkimi napadi nemških bojnih letalcev. SovjetI so torej tekom meseca aprila 1944 zgubili vsega skupaj 1319 letal. Temu nasproti stoji lastna zguba samo 106 letal Knox podlegel srčni kapi Itoekholm, 5. maja. Severnoameriški mor^ nariikl minister Knox j« v petek opoldne umrl v Washlngtonu za srčno kapjo. Kot najprlstnejši dolarski Imperialist se ]• odlikoval s krepkimi izrazi, izjavil, da leže meje Zedinjenlh .držav v Franciji in Angliji ter prerokoval, da bodo yankeeji v največ 90 dneh porazno potolkli Japonsko. Posnele I# pMtal redkoibesedBe)ii to v zadnjem #e#w eeito avertl pred вепа*га1т saverovantem srvesnlkov v uspeh. Z Rooi«-veltom )e soglašal v tem, da morajo Zedl« ijene države imeti največjo vojno mornarice na svetu. Kongresu je predlagal v*dn# mamepašm#)*# рсодгмм м bvodowiiit , 8ћчш — »ter. ML KAKAWAWKEW BOTS gobota, K maja, 1W4. Uožilfija in spoznanja goren|skili prisilnih mobilizirancev Razočarani tolovajski novinci - Strah pred resnico - Prisilni mobiliziranci so v resnici uietnlki Ljubljansko -Jiitroc poroča: Iz nekega večjega kraja na Dolenjskem poročajo, da so komunisti privedli v tamkajšnjo okolico večje število prisilnih mobilizirancev katere so po-lovili nekje na Gorenjskem. Prvi večer so bili fantje še nekaj dobre volje, saj so jim poprej pripovedovali cele bajke, kakšen raj bodo našli po onih krajih na Dolenjskem, kjer komunisti »vladajo*. Toda takoj naslednji dan je prišlo hudo razočaranje. Ko so prisilni mobiliziranci srečavali domačine, so v svoje veliko presenečenje kmalu opazili kako hladni in nezaupljivi so ljudje do njih. Spoznali so, da komunistov in njihovih >gošarjev« nihče ne mara in da se jih vsi le bojijo. Ko ao bili na poti v te kraje, pa so jim komandanti, komisarji in stari tolovaji pripovedovali kako je vse ljudstvo na Dolenjskem navdušeno zanje. Zdaj so videli, da je resnica ravno nasprotna. Zelo so se novinci tudi čudili, ko so si hoteli nakupiti razne drobnarije po trgovinah, a ■o našli vse trgovine zaprte in prazne ter so od trgovcev zvedeli, da so vse blago že davno odpeljali komunistični tolovaji, novega pa ne morejo več dobiti. Enako razočaranje je novince čakalo v gostilnah, kjer tudi niso dobili nikjer pijače, saj so tolovaji odpeljali ali popili že vse vino. Dalje novinci tudi niso mogli razumeti, zakaj ljudje ne smejo hoditi iz vasi v vas, ko je vendar za vse »svoboda«, še bolj grenko je bilo iztreznjenje novincev ki so prisil v stike s prisilnimi mobiliziranci' iz Dolenjske, ki so že nekaj časa v tolovajskih oddelkih, ter so od teh slišali, kakšno življenje jih čaka v »bataljonih« in »brigadah«, kaj vee tolovaji počenjajo in kako res ne gre za ni-kako narodno zadevo, temveč za čisto komunistično stvar. Bridko razočarani so začeli privedeni prisilni mobiliziranci že takoj naslednji dan spraševati domačine, kje so najbližje nemške ali domobranske posadke, da bi lahko utekli k njim in se z njihovo pomočjo vrnili v svoje domače kraje. Očivldno pa so o tem izvedeli tudi komunistični kolovodje, ker so že čez dva dni novince tako zastražili, da niso mogli več prihajati v stike z domačim prebivalstvom, nekaj dni kasneje pa so jih sploh odvedli drugam. Te fante so torej komunisti privedli na Dolenjsko, deloma s silo, deloma z zvijačo in lažjo so jih izvabili iz njihovih domov k sebi med »gošarje«. Najprej so jim obetali, da bodo ostali blizu domačih krajev In tam počakali konca vojne, ki bo itak že čez par tednov. Ko pa 80 jih imeli enkrat v rokah so jim natve-zili. da morajo iti »samo zaradi Izvežbanja« Kaznovanje banditskih pomagačev Pred Politische Strafkammer C. d. Z. (političnim kazenskim dvorom načelnika civilne uprave) se je moralo zagovarjati 18 obtožencev iz Gorenjskega, ker so podpirali bandite. Obsojeni so bili med drugimi; Kari Medla iz ABlinga, ker se je udeležil zborovanj banditov, ker je skrival enega bandlta in vrh tega ban. ditom še drugače pomagal, na 15 let ječe. Vin-zenz Ultschar iz ABlinga zaradi istih de-liktov in kot odbornik komunistične organizacije Talor na 20 let ječe in Blasius K o b e n-t a r ker si je prizadeval za bandite In zanj« zbiral darove, na 15 let ječe. Johanna S c h o r 11 Iz Krainburga je dobila 10 lot ječe, ker je ponovno vzela bandite pod streho in jih v svojem stanovanju oskrbovala, njena hčerka Johanna S c h o r 1 i ml. kot blv-ia nameščenka pri Landratu v Kralnburgu zaradi istega zločinstva 8 let ječe. Maria Ramouech iz Krainburga м j# udejstvovala kot vneta agentinja banditov, dovajala banditom nove pripadnike In prevzela mesto okrajne tajnice pri komunistični organizaciji Talor. Zato je bila kaznovana s 15 leti ječe. Ladislava S c h o r n In njen brat Anton S c h o r n sta zapustila svoja stanovanja v Krainburgu, ne da bi obvestila starše, in sta se pridružila banditom. Dobila sta za to kazen 4 letne odn. 8 letne ječe. Bivša okrajna tajnica v F16dingu Maria Pogatschnlg je prinašala bandittom vesti, plačala članarine, darovala in se udeležila ed-borniških sej banditov. Obsojena je bila na 20 let ječe. Štirje obtoženci so bili oproščeni od obtožbe, ki je bila vložena zoper nje, ker se je sodišče uverilo, da se ti obtoženci niso pridružili banditom prostovoljno, ampak zgolj zato, ker so jim grozili z umorom, in ker so porabili prvo nudečo se jim priliko, da so se vdali policijskim uslužbencem. Banditi so oropali delavce in rokodelce Lastno poročilo vH Krainburg, 5. maja. V Wessnitzu (Kreis Stcin) je dne 26. aprila proti 9. uri zvečer več banditov ropalo pri raznih delavcih, ki so jim odvzeli oblačila in gotovino. Prihodnji dan je vdrlo v Waisachu (Kreis Krainburg) osem banditov v stanovanje nekega vaškega čevljarja in mu ugrabilo več parov čevljev, ki so mu jih stranke dale v popravilo, kakor tudi čevljarsko orodje. Ta sramotna dejanja banditov. m so se Izdajali za osvoboditelje in pokrovitilj* delovnih ljudi, so zbudili pri domačem prebivalstvu splošno ogorčenje. Žalostna statistika Lastno poročilo. vH Krainburg, 5. maja. V zadnjem tednu so bili v Kreiau Krainburg, Stein in Radmanns-dorf med drugim zabeleženi sledeči zločini Titovih banditov: Štirje umori, i2 ropov govedi. S ropov konj. 3 ropi svinj, 14 ropov živil In oblačil Ifr ttirjc ropi gotovine. Pet oboioženih banditov in tri amazook« so nasilno odvedli dv« dekleti. nekaj Casa na »osvobojeno ozemlje« na Dolenjskem, kjer se bodo lahko mimo vežbali v orožju in živeli kakor v raju. Fantje so jim, čeprav omahovaje, še verjeli . In šli z njimi. Na Dolenjskem pa so se jim hitro začele odpirati oči, ko so videli, kako razdejanje so komunisti prinesli onim krajem, v katere so prlŽli, in kako jih ljudstvo zaradi tega mrzi. Spoznali so tudi, da je res, kar so sicer slišali že prej, a niso mogli verjeti, namreč, da je ves »osvobodilni boj« samo komunistična stvar in da ne gre za nlkake narodne koristi temveč le za izvedbo komunistične revolucije. Te pa si noben zaveden kmečki fant ne želi in j« še manj pripravljen se za njo boriti. Zato so tudi gorenjski prisilni mobiliziranci, ko so videli, da so prevarani In izdani, začeli misliti le na to, kako bi utekli in se vrnili domov. Tega seveda se komunisti najbolj boje, saj po krajih izven ljubljanske pokrajine še vedno slepijo ljudi z onimi lažnimi narodnimi gesli, s katerimi so pred dvema letoma begali in zapeljevali ljudi v Ljubljani ter po Dolenjskem in Notranjskem. Da bi jim docela onemogočili povratek na domove, kjer bi lahko ljudem povedali resnico, so komunisti po svoji stari navadi odvedli tudi gorenjske mobllizl-rarice daleč od njihovih domov In nato še z Dolenjskega dalje na jug, proti hrvatskim gozdovom. To pošiljanje prisilnih mobilizirancev čim dalje proč od domačih krajev je najboljši dokaz slabe vesti komunističnih kolovodij. Za vsako ceno hočejo prisilnim mobillzirančem onemogočiti, da bi se rešili. Ne boje se tega samo zato, ker število pripadnikov njihovih oboroženh krdel že itak vedno bolj kopni, tako, da že davno ne morejo več nadomestiti zgub .katere Jim dan za dnevom povzročajo domobranski in nemški vojaški oddelki. V enaki ali še večji meri se, kakor že omenjeno, bojijo, da ne bi razočarani fantje, če bi se vrnili med domače ljudi, tudi tem odprli oči ter Jim povedali resnico o razmerah na dolenjskem »osvobojenem ozemlju«, o vedno ostrejšem protikomunističnem razpoloženju tamkajšnjega prebivalstva in o resnično narodnem boju, ki ga vodijo slovenski domobranci. Bojijo se, da ne bi tako kakor na Dolenjskem tudi ljudje izven Ljubljanske pokrajine izvedeli in spoznali, kakšna sleparija so narodna gesla OF in kako je v resnici vse samo komunistično maslo. Ilafril OF za boliševizacijo Slovenske J trenutku splošne vstale odložimo krinko in sepriznalmo za Ш% komuniste" Kdor 81 morda še dela utvare In upa, da bi komunisti po svoji zmagi kakor koli popuščali na ljubo svojim zaveznikom, se lahko prepriča iz samih komunističnih dokumentov kak-Sni so načrti komunistov za ureditev Slovenije po zmagi komunizma. Danes objavljamo prepis takega navodila, ki ga je sredi aprila izdala komunistična XIV. »divizija«. Letak je treba znati pravilno brati. Napihnjeno obljubljanje končne »zmage čez 14 dni« že vsi poznamo, saj nam komunistična propaganda poje to pesem že dve leti. Zato teh razglašenih melodij o »zmagi čez 14 dni« nihče ne bo vzel zares. Da pa vea ostala navodila odkrito izražajo resnične komunistične težnje, o tem ne more biti nobenega dvoma. Iz ov-čjega kožuha OF nam pokaže krvave zobe komunistična partija s svojimi načrti za »likvidacije«. Letak se glasi: Slovenski proletarci! Bliža se ura naše zmage! Zmagoslavna Rdeča armada je že prekoračila prejšnjo poljsko mejo. sedaj se pripravlja na zasedanje Evrope. V nekaj tednih, mogoče že prej. bo tudi našo lepo deželo preplaval val Rdeče armade in klic proti hitlerizmu bo zadonel k vstaji. Proletarec. pripravi se na ta trenutek, ki bo odločilen za usodo naše bodočnosti? Ta prevrat nam bo zagotovil končno zmago. Iz tega razloga ponavljamo sploSn« -Iriiiil,« po katerih se mora vsak naš zaupnik vestno ravnati. 1. V trenutku splošne vstaje odložimo krinko, katero smo morali kot potrebno sredstvo nositi In se priznajmo za 100% komuniste k naAemu vodju Stalinu. 2. V vsakem kraju prevzame vodstvo že vnaprej določeni komisar okr. sveta, ter si išče zanesljivih sodelavcev med pristaši komu- nistov. Klerikalci in pa demokrati so brezpogojno izključeni, četudi danes sodelujejo v OF. 3. V proletarski državi ne eksestirajo več privatna posestva, ker smo vsi vneti nasprotniki kapitalizma in ga hočemo tudi iztrebiti. Mi ne rabimo več samstojnih kmetov trgovcev, rokodelcev itd. To so samo še ostanki reakcionalne dobe, ki nas pri dosegi našega cilja motijo. 4. Sestaviti se morajo seznami vseh trgovcev, obrtnikov, kmetov itd., da bo v trenutku razlastitve ob prevratu vse na razpolago. Pri določevanju teh imen je tieba stvarno in neusmiljeno postopati brez ozira na družinske *11 katere koli druge vezi. Zmaga boljševizma v Sloveniji bo zagotovljena samo po iztrebljenju kapitalizma, kleri-kalizma in pa demokracije. 5. Božja služba v cerkvah se mora takoj ukiniti, duhovnike pa zapreti. Nadomestilo za mašo bodo mitingi na cerkvenem prostoru, na katerem se bo govorilo o smernicah novega dela. Vsako nasprotno gibanje se mora takoj v kali zadušiti in tam, kjer bo smatral krajevni sovjet za potrebno, se morajo voditelji nasprotnikov likvidirati. 6. Posebno pažnjo je treba polagati na bivše jugslov. ofic. in rez. ofic., ker so to nositeljl protirev. gibanja, tudi njih je t r e- -b a 11 k v 1 a 1 r a 11, Čeprav eodelujejo danee v OF. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Politkom.: Stane Dobovičnik 1. r. Komandant, major: Klanjšek Josef 1. r. Vsakršen komentar je k temu nepotreben. Kdor more po vsem tem še verjeti da je OF pokret za osvoboditev slovenskega naroda, ta ne more biti zdrave pameti. Jniranie slavje v Radmannsdorfn za I. niai Ob priliki dneva nacionalnega dela z dne 1. maja je priredila Hltler-Jugend jutranje slavje na trgu pred hotelom »Grajski dvor«. Okrog velikega mlaja so se postrojile HJ, BDM, učiteljišče Wald, tabor RAD Podwein- z godbo HJ iz ABlinga. Prišli so predstavniki stranke, države in oborožene sile. Ko Je bil prišel Land-rat dr. Marchart, je godba HJ dala uvod slavju I strumno zaigranim maršem, nato je zapel zbor učiteljišča Wald. Kreisobmann DAF Rink je nato govoril « pomenu 1. maja. Ce obhaja nacionaleociali-stična Nemčija 1. maj slovesno in s tem časti delavca, vemo tudi, kak globok prepad nas loči v naših nazorih od naših sovražnikov. Adolf Hitler je bil tisti, ki je dal 1. maju popolnoma nov pomen. On je odstranil razredni boj in stanovsko domišljavost ter uvrstil vse de lave« razuma In roke v fronto tvornih, in v tem redu je dobilo delo svoje mesto kot oblikujoča življenjska sila vsega naroda. V državah nailh sovražnikov pa je delo najbrld-kejša tlaka In onečaščujoča suženjska služba. Sovražniki pa so spoznali, da se socialno boljši položaj nemškega delavca trajno ne da prikrivati delavcem v njihovih državah. Zato so ščuvali v svojem lastnem narodu, da, stopnjevali so sovraštvo do vojne proti Nemčiji in mislili, da bodo s tem mogli zadržati tek svetovnozgodovinskega razvoja. Tako nam je tudi razumljivo, za kaj gre v tej vojni. Zato hočemo zastaviti in bomo tudi zastavili vse svoje sile, da ne bo znova nad nami in našimi otroci bremenilo prokletstvo nečastnega dela. Ravno tvorni človek ve, da bi izgubil vse, če bi se raztrgala vez nemške skupnosti. Ta dan je treba, tako je zaključil govornik, izreči zahvalo vsem tvornim možem in ženam, čisto vseeno, kjerkoli stoje. V trdnem upanju In veri, ki jih naj dokaže naše dejanje, pozdravljamo vse tvorne ljudi, pozdravlamo naše hrabre vojake In obljubljamo, da jim bomo znova zvesto stali ob strani. Mi, ki stojimo tukaj na Gorenjskem na izpostavljeni postojanki, držimo zastavo trdno v svoji roki. Naprej v znamenju zastave kljukastega križa! Krefti ftadmaniitciorf ABMng. (Odlikovanja). Pred kratkim so bili v okviru slavnostne ure podeljeni Kriegsvertllenetkreuze (vojni zaslužni križci) In sicer sta bila odlikovana Pg. Anton Pan-kratz, Reichsbahninspektor in Stationevorstand r Feistritz-Wocheiner See ■ Krlegsverdlenst-kreuz I. Klasse mit Schwertern In Pg. Robert Koch, RelchsbahnsekretKr. Statlonsvorstand v Rat*chach-Matten ■ Krlegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern za posebno službeno delovanj« v službi v Oberkralnu. Жг*1# Krainburg Krainburg. (Slove Ortsgruppenlii-terja N S D A P v Safnitzu). Za Filhrer-ja in Relch je padel dne 24. aprila v službi Hauptwachtmelster der Schutzpolizei In kom-missarlBCher Ortsgruppenlelter der NSDAP der OrtegTuppe Safnitz. Pogreba na pokopališču tunakov v Krainburgu so se udeležili pred. stavnikl stranke z odposlanstvi oddelkov, predstavniki države, oborožene sile in policije. Kreisleltmr dr. Pflegerl je v poslovilnem govo M OMOdl mwlvg# tovarUI« ia polotil ob kisti Kriegsveictienatkreuz II Klasse mit Schwertern (Vojni zaslužni križ 2. razreda z meCi), ki je bil Pg. Kohlerju podeljen za njegovo bojevniško službo dne 30. aprila 1944. in bi se mu bil moral te dni izročiti. Pod zvoki godbe carinske obmejne službe In častnimi streli postrojene častne stotnije so bili zemelj-jskl ostanki tovariša predani zemlji, veliko vencev je krasilo grob starega bojevnika za Nemčijo., Krainburg. (M a j s k o slavje v nekem obratu.) Pred kratkim je Betriebaobmann (obratni načelnik) nekega večjega obrata v Krainburgu zbral delavstvo k majsiu proslavi. BetriebefUhrer Je razlagal socialne pridobitve in mere, ki so bile v preteklem letu dosežene. Potem je posebno apeliral na veselje do dela. zatem je bilo v prisotnosti predstavnika DAF odlikovanih več obratnih članov za predloge o izpopolnitvah v obratu, s knjižnimi in denarnimi darili. Krainburg. (Uepešno ostro etrelja-n J e.) Pozivu SA k nemškemu ostremu streljanju se je odzvalo 472 mož. Po prijavi FUh-rerju Standarte HauptsturmfUhrerju P r e t-li a 1 e r j u, nagovoru KrelKloiterja dr. P f 1 e-gerla in SA-Obeieturmhannf(ihiprja B r & k-ao v propagandnem pohodu korakali k ostremu streljanju. Streljanje je pokazale prepričevalno sliko nemške volje za boj in vojaškega reda. Uspehi so bili prav dobri. 17 strelcev je doseglo več kakor 42 krogov (od 50 mogočih) In bodo odlikovani po SA-Stan-darti »Oberkrain«, Krainburg, z za to po Stabs-chefu SA Scbeppmannu ustanovljeno listino. Poleg te obvezne vaje so možje navdušene streljali pri številnih stojiščih na tarče z gia-vami, ali so se vežbali v različnih vrstah merjenja, poslu.^all so predavanja veščih mož SA o prožarstvu ali pa so tekmovali v metanju ročnih granat. Zborovanje Ortsgruppenleiterjev v Krainburgu Preteklo soboto so se spet zbrali Oil*, gruppenleiter, Politische Le iter der Krelslel-tung in Gliederungsfiihrer dee Kreisee v šoH ski sobi Kreishausa. Kreisleiter Pg. dr. Pflegerl je otvoril zborovanje in se je spominjal v službi padlih kom. \rtš oponii«! jdede Bombe so prehitre — zato pri alarmu v klet! Ortsgruppenleiterjev v Safnitzu in Flodnigu. Poročila Ortsgruppenleiterjev, Politischen Lel» ter der Kreisleltung in Gliederungsfiihrer so dokazala, da delo obnove kljub nekaterim tež-kočam stalno napreduje; posebni referati so bili o nalogah DAF, S A in H J. Medeebojnai izmenjava o izkustvih je dala dobro pobudo za bodoče delo. Po zborovanju v soboto popoldne, je bil zvečer prijeten tovariškl večer ob zabavnih točkah, predvajanih po BdM. V nedeljo se je zborovanje nadaljevalo. V kratki slavnostni uri je Kreisleiter razdeia različnim sodelavcem po FUhrerju podeljen# jim odlikovanja in je objavil različna napredovanja za 20. april. Nadaljnji razgovori o delu in posnetek razgovorov od strani Krei«» leiterja je podal udeležencem pregled O cel#* kupnem političnem položaju. Zatemnitev na Gorenjskem. UnUl" no je (xlrejeno da se mora na Gorenjskem zatemnjevati v čaeu od 30. aprila d« 6. maja od 31.30 do 4.30 ure. Divje barbarstvo banditov Lastno poročilo vH Radmannedorf, 5. maja. V Gallenfele« (Kreis Radmannsdorf) so Titovi bandit dne 27. aprila zažgali avtomobil bolnišnice. Banditje izropajo kmetijsko zadrugo * Lastno poročilo. vH Stein, 5. maja. V Wiru (Kreis Stein) eta dne 27. aprila vdrla dva bandlta v poslovni prostor krajevne kmetijske zadruge in ugrabila iz blagajne večji znesek gotovine. Prizadevni Stalinovi učenci so začeli tako tudi n* Gorenjskem proletariziratl »kulake« (premož» ne kmete) in razruševatl njihove gospodarske organizacije. (Kakor znano so v Sovjetski Ru« 8ljl zadruge že davno likvidirane^ Rodbinska kroniko ii Gorraiake Ri-eis lirainburg Krainburg. V aprilu 1944. je zabeleženi 34 rojstev in 23 smrtnih primerov. Zakonsko zvezo so sklenili; Peter Stefantschitsch In Fran-ziska Reschek iz Krainburga, Johann Zuder* mann in Marianna Ribniker iz Predassel, Jo« hann Winschek in Friederlke Karba iz Krbg., Josef Uranitach in Stefania Kladnik iz Krainburga, Alois Sima in Theresia Tscherniletz 1ж Nakla ozir. Admonta, Dlonisius Renko in Gi» sela Raspotnik Iz Krainburga, Valentin Pfel« fer in Ljudmilla Steffe iz Nakla, Franz Kam-bič in Maria Kruletz iz Krainburga, Josef Terschiner in Alolsia Jurza iz Krainburga, Johann Hwasti in Josefa Mlaker iz Predassel, Florian Kern in Rosalie Studen iz Gallenfelsa, .Josef Wertatsch In Alolsia Jekoweta iz H6f-leln, Johann Robas in Johanna Premk iz St. Martin u. Grossgallenberg, Fianz Wilfan in Angela Sakotnik iz Safnitz, Anton Blas^ Ш Paula Tscharmann iz Laak a. d. Zaier, Ртапв Woschner in Marianna Klinetz iz Afriach ozir, Polland, Dr. Friedrich Richard Karl Eder ia Elisabeth Depner iz Gallenfels ozir. St. Vcit a. d. Glan, CyriU Method Schiwetz in Johanna Serschen iz St. Martin u. Grossgallenberg, Franz Schgeiner in Maria Tomasin iz Krainburga ozir. Nakla, Franz Golesch in Katha-rina Konz iz Krainburga. Zwiw'hcnwiissern. Rojstva v mesecu aprilu* Josef Motschnik, Preska; Johanna Trampusch, Preska: Rudolf Jakopitsch, Schlebe; Alolsia, Koschenina, Untersenltza; Maria Praprotnik, Zwischen\va.ssern. — Umrli so: Jakob Zweck, Preska; Maria Robeschnik, Trnovec; Josef Motschnik, Preska: Damasus Gutwenger, Topol; Kristine Gusel, GGrtschach; Franiiska Marout, Swetie. ZIrklach. Meseca aprila so bili rojeni: Jakob .Kropiunlk, Boischeid; Gabriele Pawetz, Dworie; Franziska Naglltsch Unterfernlg; Josef Ogrin, Zirklach; Anna Schura, Oberfemig; Angela Schura, Obeifernig; Helene Gerkmann, Unterfernlg; Paula Jerltech, Stefansberg; Franm Prosen, Dworie. — Umrli so: Franz Podied, Beischeid; Angela Schura, Oberfernigr; Maria Galiot, Zirklach. Kreis Radmannsdorf NeuiuHrktl. Meseca aprila so ^'4 rojeni* Franz Gole, Stanislaus Mrak, Maria-Heleu* Jantechitsch, Johann Istenltsch, Berta Hla*# nlk, Edmund-Phlllip Kontschina. — Poro«H so se: Peter Gnsperlin in Maria Klemen« tschltsch, Franz Kral in Maria-Renate Jurk schewltsch. — Umrli so: Maria Theuerschuh« Johann Mandelz, Veronika Wochlnz, Ann# Kautschltsch, Josef Tschebuler, Maria Mark*, wltsch, Franz Breltz. Brenlarh. Meseca aprila J# bil rojen Antoa Markeach, Unter Otok. — Umrli so: Antoa .Maikcsch, Unter Otok; Johann Warmuth, Moschnach; Josef Suppan Breelach; Ann* KreuB, BreslMb. Sobota, в. maja 1944. rasawankbn bote stran 7. — štev. 35. Vesti iz Ljubljane in okolice Nevi portal tolovajev. Na področju Sopot— Sovra—Vreaik na Notranjskem je.prišlo 12. p. m. do več spopadov med domobranskimi patruljami In tolovaji. Domobranci so potem našli na bojiščih 30 mrtvih tolovajev. Dan poprej je nemški očiščevalni oddelek razpodil to-lovajafte skupine na bližnjem črnem vrhu. Za-pleiil jim Je vse težko orožje, kar зо ga imeli tolovaji pri sebi, In ujel večje Število komunistov. Domobranska posadka iz Velikih Lašč je naredila nenadno očiščevalno akcijo okrog Sv. Gregorja. V noči je presenetila tamkajšnjo tolovajsko skupino in jo po kratkem, a ostrem boju ik>polnoma razbila. Ko se je zdanilo, so domobranci našli 49 mrtvih tolovajev, ki so padli v nočnem boju, med njimi dva politična komiearja. Nadaljnjih 25 tolovajev je bilo ujetih. Domobranci so zaplenili tudi mnogo orožja, konj in mul ter arhiv tako zvane >Levstl-kove brigade«, ki je bil skrit v neki hiši. V arhivu so tudi najbolj »zaupni* akti raznih tolovajskih instanc. Prav tam so našli tudi >brl-gadao« zastavo, ki je že precej zdelana in ki s te«a priča o neprestanem beganju In neštetih porazih te komunistične enote. Ko so se potem domobranci z ujetniki in plenom vračali fuariiKt poTOŽCTaicc v Haarlefflu so nastopile najboljše nlzozem-prvakinje. V plavanju na 1W) m hrbtno nutopila kot goat nemška svetovna prvakinja Ema Weethelle, ki pa je bila letos prvič poražena. Gaillardova je zmagala v času 1:16,2 min, Dobro je uspelo tekmovanje dam na 200 m prsno, kjer j« zmagala Willy Haverlag v času 3:08,6 min. Le desetinko sekunde za njo Je oetaia Ton Bijland; tretja je bila van Vlie-tova. y plavanju na 100 m prosto je zmagala Bep von Schain v času 1:09,4 min. pred A. Feldhuizenovo (1:13,0) in Theo Snoks (1:14,0). V plavanju moških na 100 m prosto je zmagal Hoolemaar v času 1:02,2 min; SUkker pa v plavanju na 100 m hrbtno v času 1:16,2 min., potreboval je torej Isti čas ko odlična Gaillar-dova. V rohoborbi med Wienom in Bratislavo so lagali Wienerji v Bratislavi nad Bratislavo z rezultatom 4:3. Srečanje v Wienu je končalo z istim rezultatom. Dohri вмч pUvaJcev. V plavanju na 100 m. prosto, v etuttgartu je imagal Laugwita y IzvretneiB čaeu 1:00,6 min. Danski prvak Erik Chrlatoffemeen Je v Fre-derlksbergu dosegel v plavanju na 200 m prosto izvrsten čas 2:18,6 min. Na isti prireditvi je zmagala Kristen Ovo Petersen v plavanju na 200 m prsno v času 3:12,1. Kirsten Ove Petersen Je ena najboljših plavalk prostega sloga. Diplom. ОрМк«г Ca KR0NFUSS Klagenfurfr ВаНпНоШгађе 15 Bl# nt writer« leden Vorminas feadilonen АНм-Kltt. die Schutii^arke fflr v Velike Lašče je eden od i^etlh tolovajev nosil to zastavo na čelu svojih soujetnikov. Sprevod je vzbujal seveda največjo poeoraoet v vseh krajih, kjer je šel. Zaposlenost delavstva v marcu 1944. Po ata. tistiki Zavoda za socialno zavarovanje Je znašalo število zavarovanega delavstva v marcu 1944. 23.901, od tega Je bilo 14.605 moških In 9.296 žensk, število bolnikov Je znašalo 697 ali v odstotkih 2.9i2. Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla na 29.56 lir, t. J. skupna mezda 706.906,40. Za 1. maj dvojna mezda. Vrhovni komisar na operacijskem področju Jadransko Prlmorje je za 1. maj 1944. izdal naredbo, da se vsem delavcem, ki so dne 1. maja 1944. delali, za ta dan izvršene delovne ure po vodstvu podjetja Izplača mezda v dvojni višini in da je ta višji znesek mezde prost vseh davščin in odtegljajev. 25 letni JuWleJ dela. V ponedeljek 1. maja je praznoval skladiščnik Gospodarske zveze Martin Kovačič 26 letni jubilej svojega nepretrganega dela pri Gospodarski zvezi. G. Kovačič je zgled delavca, ki vse svoje sile žrtvuje za podjetje in za zadružno idejo, katere nosilec je ravno njegovo podjetje, ki je te njegove lastnosti upoštevalo in mu zaupalo važno delo. Martin Kovačič Je poleg tega tudi vzoren družinski oče šestčlanski družini. Kljub svojim #4 letom je še Čil In krepko prenaša vsa bre- mena svojega poklica ter Se vedno opravlja avoje delo v zadovoljstvo in ponos vseh. Podaljiaaje sastaralnlh rokov Ea menice. Za menice, izdane pred 1. aprilom 1942. in za tiste menice, za katere je zastaralni rok pričel teči po 6. aprilu 194<1., je bil po odredbi šefa pokrajinske uprave v Ljubljani podaljšan zastaralni rok za uveljavljanje meničnoprav-nih in regresnih zahtevkov zoper vse zavezance, kjer koli prebivajo na 5 let od dne protesta, če Imajo eden ali več ali vsi zavezanci svoje bivališče na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije zunaj Ljubljanske pokrajine in če so menice domlcilirane v Ljubljana eki pokrajini. Odpiranje in zapiranje obratov. Dosedanje naredbe so bile т toliko spremenjene, da ostanejo trgovine z racioniranimi živili ob četrtkih popoldne za občinstvo zaprte, da obratujejo prodajalnice pogonskih goriv in olj: neprekinjeno od T. do 19. ure denarni zavodi pa od 8. do 14. ure, za stranke pa od 8.30 do 12.30 ure. Popoldan je vsakemu zavodu dano na iz-voljo, da ima dveurno dežurno službo, za katero določi čas In število potrebnega osebja. Naši vojaki pozdravljajo domovino z daljnega Severa pošiljajo najlepše pozdrave vsem domačim, znancem in prijateljem: Gefr. Lunar Vlnzenz, Strohaln - Naklas, Ja-ger Kunstel Anton, ABling, Jftger FrShlich Michael, StelnbUchel. Iz vseh krajev sveta Dandanes je redko in zato posebno zaželeno vse, kar mpada k negi lepote naših žen. K temu spada tudi svetovno znana »kolonska voda«. Tem bolj se je razveselila neka žena Iz pokrajine ob Mozli, ko se je na nekem potovanju na kolodvoru v KOlnu ponudili dve steklenici zaželenega blaga kot »pristno kolonsko vodo«. Plačala je tudi takoj precej mastno kupnino, ki so jo zahtevali za obe steklenici, in je z velikim veseljem odpotovala domov, vendar si jo je bil privoščil nek »Saljivec« is KSlna, kajti dišeča voda je bila sicer »pristna koloneka voda«, vendar pač samo ČU»ta voda iz kolnekega vodovoda. N» poti v porodnišnico v Stubaltain je podarila pred kratkim neka mlada žena življenje ■dravemu dedku. Spremljajoča jo babica In neki z njo se vozeči zdravnik sta porodnici dala prvo pomoč. Oče otroka bo Iznenaden, ko bo dobil na fronto sporočilo, da Je njegov prvorojenec takoj kot »potujoči pomočnik« med travniki in gozdovi, obsevan po jutranjem soncu, prvikrat zakričal. Mladi ribič sevemuitalljanskega mesteca Ri-vlgnano ni bil zadovoljen z lovskim uspehom, ki ga mu je donašala razpeta mreža. DomlsUl si je, da bi uporabil elektriko v te »vrhe, aH je to svojo iznajdbo plačal z življenjem. On je samo enostavno vrgel čez vod toka visoke napetosti, ki ae vleče ob obali reke Oraguo, žico in jo po primitivni izolaciji zvezal z mre- elAM »Meerferten Univereal-Klebaitoff. t*t гап* bnonden gveleiMt fOr die Klebime von i a# ujid porzeUin. Diee hal eicb ber-1* h«rumEeeDPOchen. Vvae aber noch nicht eo be-kannt ist nt Hi—i Weim aenr оогбве« Material wie I^ler. da* tW Klerieateff »»rtehlackt- daMrnaft ff»klebt werden eoll. dann. »rhen Si« tunlichct einen QruiuiAiwtrtcb aaf die Ueder-Naon d eni Trocknen wie-derbolAn 81« dtwe# Verfahrwn шК nnCbfolarender Trocknuiui und dann (eachten Sle eInen de, It Zueammeiiftisren soforuseni ^uVHUiiuvuiuircm MdfT atflllra baJten Sle dles« Biivouni *in* Zeit unter D ruck and fuMn mehrtre Stunden od«T npen beseer necbte _ llber di* Klflbune F%r ' JQiohteftUMI Mai dnrchtrocknen, _ ______ ^ЈППвв Matenw wla QIM' Marmor. Bakelit e Lesei aeii .harawankpn Bole' OuteAn!si( Ihrer FifBamfffe veilangmSIcdaikofhsn-, lolčii Anlagc-Ralucbcr iiOcr (TntrriirBflnftipJes Baulprtitn iind dasVcrmfr Ofnsfparrti br( dcTflroBfm , undaiicftrn BaiifparifflfTc sij. inoniDotiau-Alpcneaucn BeratungHtell«: Klagtnfurt, Dvmgiss« 9. Ruf 18-jj. Blinder Eifer schadet nurl Wer sick beim Helfen uberkelzt und sich durcfi eigne Scfiuld verletzt foHl den ondern nu» zuf Last broucht donn oucK nock HunsewUtsi wie man noeh mathen kann. •twcM dorou* Guter Rot von IMI .^lextai Wotaet 4ienl h#ut# mwf d#r Ernflhrungl Darom mO»$Wi elU C«ftOgclhalt«r »b^nto d«nk«n wtt W#r Virbfaud*«r von E*erm, dot »i* Immtr orst uboHo@#n mAcht^ ob dio Ihm %u@#l#ih#n Eior nicht tu oinem sp6t*rofi ZoHpunkt no* boMor zu vofwomdon tind. D«m# l#gt mom #lo ortt mol k 0аттШ - dor* каки il*. Franzhka SdiiRkowelz Kraiiibury, ilm Uauiiiyarleii 13 S E I L E R e I 0 Ž0. Ko je mladi ribič hotel prvikrat poskusiti to novotareko metodo lovljenja, se je zgrudil, Јмшгбео po шобпвш toku. Ortsgruppe Romerbad na Spodnjem Štajerskem je priredila za najstarejšo SpodnjeŠta-jerko, gospo Heleno Skoriantz, ki je 15. aprila dosegla 102. leto starosti, dostojno proslavo rojstnega dne. V obilni Koglhof bel BIrkfeld (Steiermark) se je dogodila grozovita nesreča, ki je imela za posledico etnrt neke deklice. Več otrok se je podilo okoli nekega mlina. Pri tem je enajst let atari učenki Hildi Adelmannovi šinilo v glavo, da je stopila na mlinsko kolo. Mlinsko kolo se j* zavrtelo, deklica je prišla med ko. leeje, ki jo j* ITOzovlto zdelalo. Kmalu je podlegla smrtonosnim ranam. 54 letnegft gozdnega delavca Aloiea Kapu-na iz Politechdorfa (Steiermark) je zgrabilo padajoče drevo in je pri tem utrpel prelom lobanje. Ponesrečenec je kratko potem umrl. V Piigl Je bU sedaj prvikrat predvajan film o lanski okrevalni akciji iz volila Reinharda Hevdricha. Film, ki ima naslov »Veselo poletje«, pokazuje nastanitev in skrbno nego delavcev, W so bili delejSnl te akcije .v delavskih okrevaliWih. Skupno je bilo preteklega leta 32,Ш čepkih delavcev deležnih t^a oddiha. Za letoSnjo okrevalno akcijo čeških delavcev je predvidenih približno 45.000 prostih mest. C ZRCALO ČASA ) V angleških političnih krogih so zelo zaskrbljeni zaradi sporov med generaloma Stillwellom in Auchinleckom in sicer zategadelj, ker prepir med vrhovnima poveljnikoma lahko naravnost ogroža obrambo Indije. Iz Washingtona poroča Renter, da so tam uradno objavili, da je bila v Sredozemlju po sovražniku potopljena ladja Zedlnjenih držav s 498 pripadniki severnoameriških bojnih sil na krovu. V Južni ItaliH pripravljajo čisto na tihem padec Badoglija, kakor poroča nek član alžirskega komiteja, ki je bil po de Gaullovem nalogu prišel obiskat vodjo italijanskih komunistov Ercollja v Neaplju. Egiptovski minister za zdrav)« dr. Al Wa- kil je izrazil pred parlamentom bojazen, da bo Egipt v najkrajšem času zadela huda epidemija kolere. Po Estonski in Letonski so sedaj tudi т Litvi vpoklicali k vojakom letnike za orožje sposobnih mož. Odposlanstvo banditskega poglavarla Tita je po Reuterjevem poročilu dospelo v London. Njen glavni namen je baje odprava srbske vlade v pregnanstvu in pridobitev zlatega zaklada prejšnje srbske narodne banke. Na Hrvatskem je Poglavnlk razrešil dosedanjega zunanjega ministra dr. Perića njegove službe in zaenkrat poveril posle zunanjega ministra ministru za notranje zadev* dr. Lorkoviću. Zedinjene države so, kakor poroča »Dally Sketch«, najblebetavejšl narod na svetu; tako je Izjavil vodja severnoameriške vojaške varovalne službe, major Albert J. Stowe, v nekem pozivu na oboroženo silo v USA, ki bo morala z oztrom na bodoče boje bolj kot doslej držati jezik za zobmi. Več kakor 3500 mož in žena, ki so bile жа-poslene v Dagenhamu v bližini Londona, ]• po poročilih Reuterja — v sredo pričelo stavkati. Posad, ki je nastopil v sredo zjutraj, j« prišel v tovarno, ali Je stal brez dela pri strojih in se je uprl, da bi pričel z delom. Zastopstvo Sovjatov pri Badoglijevi vladi v Neaplju se je povečalo že na 60 oseb, kakor to javljajo iz Neaplja. V njem j« ieit žen. V Neaplju so vrh tega odprli prvi sovjetski kino. Predvajajo se izključno sovjetski illmi. Kakor poroča »Times«, sta bila na Angleškem dva severnoameriška vojaka obsojena na smrt. Bila sta napadla neko 16 letno Angležinjo, jo posilila in slednjič umorila. Kakor javlja Seuter. je britansko-indijska vlada 0'bjavila, da se je zdravje Gandhija poslabšalo. Krvni pritisk je dalje padel. Splošno stanje povzroča ponovne skrbi in to tem bolj, ker je Ghand! radi dolgega prebivanja v za-poru Itak telesno že zelo oslabeL Ausgedienter ArbeitsanzufiT als Vogeischeuche? Nein. — dazu 1st #f zu »diodeI Aus den hellen Stellen sfhneldem wir StOcke, mit denen wir dOnne Stellen in onderen AnzOgen unterlegen. Aueh zum Weiten alterer Sedien liefert der olte A.izug noch Stoff. Aui den Resten madien wlr Loppen und Putzludier. Bei jeder olten Sadie muO man sidi newt* uberlegen. Boachten 9le ie Anze erzielt man nidit ' ohneWinteripritsung 'dcr Obstbaume. Dazu bewjhrt (idi bestent SelinonNeu Xa fesensko setev: Сегвап, mokro in suho loženje, Merest prott ptičem, kakor tudi strupena pšenica proti poljskim mišim in druga sredstva za zatiranje škodljivcev, karbolinej za namaz desk. FRAmZ NAPOIMK Eisea- und Farbeuhandlung, Kalk- und Zementniederlage KLAGENFURT Kj'efelderstr. 9 — Ruf 3009 KIIITHSKA pouedelski stroji umetna gnojila apno za gnojenje krmila • semena semenski krompir ZADRUGA Krainburg, Laak Wir bei Domsdiole, Sffcfn TB I A 5 C H U H F A B R I K I mu &£i. Al a H. 1 lil N p II M » * K T I . OBE R K RAIN StFaa 8. — Мечг. Ж. KABAWAKKKir ВОТВ gWhota. 6. ma,|a 1944. XiiAtspiete AUgemeine tHaitreuhand ti. m. b. ZweigmWle Velde« H. ASSLING 5.. 6.. 7., 8. V. Liebespremiere FUr JugendUche nlcht sugeiusezvl e., 10., 11. V. Eine kleine Nachtmusik Fiir Jugendlicbe zugelasseni KRAINBURG 5., 6.. 7., 8. V. ' Burgtheater FUr Jugendliche sitgelaseen! 9., 10., 11. V. Gewitter im Mai FUr Jugendliche aueeiaaeen! LAAK 5., 6.. T. V. Die groBe Nummer FUr Jugendliche zugelaeeen! 9., 10., 11. V. Seine Tochter ist der Peter FUr Jugendliche zugelassen! RADMANNSDORF 5.. 6., 7. V. Romanze in Moll FUr Jugendliche nicht zugelaseen! »., 10., 11. V. Seine Tochter ist der Peter FUr Jugendliche zugelassen! VELDES 5., 6., T. V. Geliebter Schatz FUr .lugpnrll.php nlcht zugelassen! 10., 11. V. Ein Mann anf AWegem FUr Jugendlich« nicht zugelaeeen! NEUMARKTL e., 7. V. Nacht ohne Abschied FUr Jugendliche nicht augelaMen! 10.. 11. V. Hen modem moUiert FUr Jugendliche nicht zugelaseen! STEIN 5.. e., 7., 8. V. Burgtheater FUr Jugendliche zugclaeoen! 9.. lO., 11. V. Ein Leben kmg FUr Jugendliche nlcM sugeteseea! ST. VEIT e., 7. V. Viekm am See FUr Jugendliche niAt zugcu: ч! LITTAI 6.. 7. r. Ein Mann auf Ab^egem FUr Jugendliche nicht zugelassen! 10., 11. V. Der laufende Berg F4ir Jugendliche zugelaeeen! MIESS 6., 7. V. Ein ganzer Keri FUr Jugendliche zugelaseen! Zu I edem Film die Deutsche Wochenechan: AMTLICHE BKKA^i^TMACHLl^GEll DER REICHSSTATTHALTEK IN KSKNTBN. Der Cbef drr Zivilvcrwnltiine in rien heaetzten Gebieten Kiirntens umi Krains. 2лћ1: I'V-d Pb-34-a-1944 Klaeenfurt, dem 15. April 1W4. РГ)-84-а-1944-К Cppeisbi WIIЛ irsstelle) Bekanntmachung Tom IS. Aoril 1944 iiber Preise fur SoeisekartotfelH нп Monat Mai 1944. Griiiid dfei Verurdiiumi ttber BrzeuBerfestpreite fttr Spetrekartoffeln. Fiitterkartoffpln and FabrikkartofMn im Kar-toffelwTrtecbafts.lahr 1943/44 тош 21 Aujruet 1943 (RGBl. I, B 491) werden die Preiee fiir Speieekartoffeln fiir Mai 1944 wie lokct Metgeaetzt: i i Is I M t •« ■fas 11 $* teo Kilorrunra m Reiehimark Pr<-l«rehii!t II II II II ErseurerfastpreiB frei Verlad*. itation oder VerladeatelU . ■ . T.MT.ie T.TO 7Л0 *.10 S.ie вЛО »ЛО Festpreii einecblieBI. Veraand. TerteilersDanne frei CmDianee- «tatioD............7.90 T.90 8.50 8.30 9.90 9.90 10.30 10.30 Eocbetoreise ab Waairoe oder Laeer de; BmpfanesTerteilera bei Selbatabbolanr Hurch den Kleinverteiler 8.7« — 9.90 - W.TO — 11.30 - HBchstoreise b»i Fjieferunz frei Laeer dee Kleinverteilera durcb den Bmpfanirsverteiler • 8.90 — 9.30 — 10.90 — 11.30 — Hwhstoreise bei Lieferune frei Keller de# Verbraiicher* durcli den BmnfaneaverteiipT . . 9.30 — 9.90 — 11.30 — 11.90 — H5chetT)reiee bei Lieferuiut at Verkaufeetelle dee Kleinverteiler* an den Verb rancher II II ie 100 ke . • .RM 11.30 8.70 10.10 ».30 11.50 10.70 12.1(1 11.30 Jfl 30 ke .....Т5Л1 4.75 4.35 3.05 I.R5 5.73 5.S5 0.05 3.65 je 5k« .....R.M 0.5« 0.50 0.5» 0.53 0.63 0.60 0.611 0.6.' je 1 ke .....RM 0.11 0.10 0.12 0.11 0.13 0.12 0.11 0.13 Die onter I senaiiriten HOciistpreise itelteii tllr fol>t«iiiJe Oe-meinden: Klasrenfurt, Viktrine. Kniinoendorf. Pdrtschaob Velden Villach. Landnkron. Spittal an der Drau. Seeboden. Millstatt, Te cbendorf. Mallniti. Heiliirenbiut Lienz. St. Veit aii der Glan. Frieeach. HOttenbepc Bberetein. Klein-St Paul, LNIIing. Kerlacb Windisch-Bleiberg. Bleibere-Kreuth. Radentbein Herniaifor Kisenkappel. ABliiie. Krainbnrii. Krunau, Kropp. Lee* Littai Nenmarktl, Radmarmsdorf. Ratacbacb. Veldes nnd Schwarzenbacb Bei Belleferunsr der O rte Heiliitenblut. HOtVenberit Bleibern-Rrentb. Gmlind and Radentbein dOrfen den Kleinverfeilerab(tabe-preisen fiir Menzen von 60 ки and mehr die lueStzlichen Koaten dee GroBvyteilere fUr die Zufubr mit Laetkraftwaeen ab niifhst-eeleeener Babnetation anirehiinirt werden Die unter П eenannten HlV^bstpreiae reltfn am flachen Lande end in Qemeinden, deren Veraormine iinmittelbar durcb die Br. meager sicberireetellt iat. also in alien 'inter I nicht itenaiinten Orion Bei Binkauf dumb den Klrinverleller onmillelbar bel m Br. teneer. eoweit nacb den BewirtschaEfiinirxTornchriften znlHaaii. i»t dem Brzeuiter ztj verirUten: 1. bei SelbstabholnnB тшт Hot de# Brzeueen der Brseuserprela frei Verladestation J. bei Lieferung des Erzeueers fret Haus Oder Laeer de# Kleiu-»erteilera der Brzeueerfeatprei«. frei verladeatelle tiirflirliob RM -.40 ie 100 kft _ ^ ^ ^ Fiir die unmittelbar# Bellefernae da# Verbraneher# dureh dee Bneiuter srilt foleendee- ^ . j 1. Bei Abholane durcb den Verbnuicher beim Braeueer let der Featpreif frei V«»rladeetelle Euziielich RM —.40 ie 100 kg zo besahlen: __„ 2. bei ВоИеГетпв frei Keller oder frei Wobnune de# Verbrau-ebera dnrcb den Bnseueer eowie im Ortllcben Marktverkebr dari der fOr die ieweiliKe Menee Im betreffenden Preiaeebiet tuiaa-aice Abeabeorei* dee KleinTerleiier* en den VerbrqiirbfT nioht ttberacbritten warden Bel Belleferans топ GMBverhraocbem dorch Bneneer, eoweit (Heae naciJ den Weieungen dee LandeaernSbnineaamte# Kirnten. Abteiitine A. tal9sais iat »lit foleende#: _ •> bei Selbptabbolune belm Brzeuirer durcb den GroBvert^aucbei iet der Brzeueerfeatpreie ahzHglicb eines Betraee# von RM U.Sli ie 100 kg bei Bntfernungen bi» 30 km, biw bochatens KM U.50 je 100 kg bei Bntfernurucen Qber SO km zu bezanje^ b) bei Zuetellun^ fret GroBverbraucbej- durgh den Игавпввг dan ___n« tret uroiivert>raucnpr mrcL — --------- der BneuKerreetpreU zncflelicb RM 0.80 le 100 k« «nr Ab-ceitaiis der Fricbtkoeten berechnet werden. Der Verteiler. flber den die Verrechnune der Lleferurai (tent, darf ear Abeeltung eelner 8рмеп RM O 211 le 100 kg berechnen. Bel Beliefeninu »on <*roB»erbrnnchern dnrch len Verteiler derf hOcheteiM der lewpllm fitHwire Vertpilprehgsheorei* ne rechnet werden. ^ Mr die BelieferuiiB der Webrmmvht dei Weffen « Jei kwer nierten Polizei de# RAD. and der Qemeinecheftalwer gelteii die BeethnmnnKM dee Runderlaeaee Nr. 88/42 lee Reichakummimnr« fttr die Prewb ldung тот 12. Septemlier 1842 (II 108 14 507/42) Der Kleinhandel hat Kartoifeijorten. die nicht mm Preiep fflr -weiB- und gelbfleisohige verkauft werden 078—1 Prodam Prodam kravo, 7 mesecev brejo, za RM 500.— Seekindstrafie 69, Krainburg. ■ 3054—6 Prodam dva dobro ohranjena gramofona J. lijakom »er 8 plošč za RM 370.—. Po pohi 9t ne po-Silja. Ogled in prevzem pri Joset Jertschin, Drauladi Nr. i Post St. Jakob in Rosental (železniška postaja), Rosen tal—Karnten. 3071—6 Prodam ročna slemoreznico za RM 30.—. Naslov v K. B. Krainburg.__}1ог-6 Prodam Se prima črno obleko v velikosti ićj cm za ceno 500 RM. Naslov v K. B. Krainburg. 3096-6 Prodam mlado kravo, 8 mesecev brejo, za 800 RM. Bresiach št. 15 pri Radmannsdorfu. 3104-6 Kupim Au^kunft erteitt еил JioLHde^fjtiUjtrKbckaft, dU Krti6 ^xuu*'H^cUa/t luid dxu ArUeitboMtt 0#r EHolg ^der Mehrteistung wird посћ gesteigeM durch haushdtfen> den Verorauch dererzuugten CUt€r. W#nn deshalb niemamd mehr keuff, «ls er brđud>t. damn werd#n nichi wenige alias, iondem alia ganug arhaltan. — Dies gili abenso fiir OARMOL. dđs auc^ hauia in staigendem Ma^a hargastallt wird. MRMOl-WERK DiiUliCHHIKAU W I E N Kupim dežni plašč za visoko žensko postavo. Naslbv v K. B. Krbg. j _ 3°S6—7 Kupim dobro ohranjeno pisalno mizo, omaro z* knjige io kavč ali divan. Naslov v K. B. Krbg, _________________3063—7 Kupim dobro ohranjen športni ali globok otroški voziček. Ponudbe poslati na naslov: Mcserko Josef, mizar, IdriattraS« Nr. *, Afiling — Oberkrain. 3074—7 Kupim konja, od 2 do 8 let st«- rega. Naslov burg. v K. Boie Кгмп- ______ I Kupim fotokasetke 6X9. Naslov v K. B. Krainburg. ___129^7 Kupim radio (Rundfunker), gnojno črpalko, ter enovprežni voz. Aich 61, Oberkrain. 3"0-7 Menjam vel pa- Tri dobro ohrinjene panje 21X42 cm, romi obl. Л. 2 njev, zamenjam z» kranjiča ali vostk.. Ogleda se lahko vsako soboto in nedeljo pri Ahatschitsdi C., Feistritz J3, Neumarktl. 3076—15 jL Globoko potrti namenjamo vrnem znan-ЧР cem m prijateljem, da je naš trčno ljubljeni sin in brat Franz Sehlmeniz, Pionlcr, ranjen na vzhodni fronti dne 12. marce na poti v lazaret umrl dne 13. marca, star 18 let. Pokopan je na vojaškem pokopališču, daleč proč od svoje rodne zemlje. Počivaj v miru, a pri nas ostaneš v spominu. Manatbvrg, v aprilu 194*. Zalnjoili oče Fraas, мН Filovena, brete Izidor, Grenadier, Pavel, »eelra Vida la oetalo »oroditvo. ZAHVALA V:#m ki »t* priskočili =» pomoč eb >mrti nepozabnega soproga, očeta i* tasta, gospoda Martina Evnika, pieskarju. ga obdarili s cvetjem in ga epremiU na zadnji poti k večnemu počitku najitkrenejie zahvala. — Lahka mu bodi zemlja. L e e s, v aprilu 1944 Zaluiof: ^ " Tvrlko74. Zam«nj«m še dob/o kultinjsko opravo za dobro športno kolo, kavč ali divan, izdelan še iz predvojnega blaga. Naslov v K. Bote KrainburR. 3070—15 Menjam otroški voziček za dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov v K. B. Krainburg. 3083-15 Fotoaparat бХи, dober, zamenjam za dobre hlače, ali kratke irhaste. Peoer Bt. Ven do /iwischen-was»eni sera dne 23. 4. рогаоЦ temnoraoaer otroški plasc. i'oste-ncgi najditelja lepo pros;ni, da ouua piO'ti nagrafli v trgovini M>-livec, /.wiscncnwassern, Obeir-krain. 3084-ia Izgubil sem delavsko knjižico od Satnicz do Laak. Odda naj se a* K.. B. Krainburg. 3082-»« V Radmann»doriu na ij april* na poti k vlaku zgubljena rokar vica volnena, črnosiva. Po&t«B najditelj ie prosi oddati jo r Kadmannsdorta v trgovini SduK, lir Spez.______^ОЈЗ-г* L)ne 29. aprila sem zgubil konj« sko odejo na Seekndstralie ui Sperbergasse. Poštenega najditelja prosim, da isto odda proti nagradi v gostilni pri „jat" v F»l-kendorfu ali na K. B. Kraift. I)"rg._____3115-2» Zgubila se je dne'25. IV. 44 denarnica s približno vsoto 100 RM pred hišo Am Hang 96 v Krain-burgu. Ker dotična oseba nujno rabi vsled stroškov v bolnici, s« prosi pošteni najditelj, naj ciida isto tam ali v K. B. Krainburg proti nagradi._____3107-2» v sredo, dne z6. IV. 1944 sem zgubila Kleiderkarto, glasečo st na ime Beutz Helene, St. Marga-retenberg 35, najbrže sem jo pustila v trgovini Savnik. Poštenega najditelja prosim, da jo DC na K.. B. Krainburg. Bazno Kmetovalci pozor! Laneno seme, gorčica z« zelen« krmo, travno seme in čebulr ćek se dobi pri Pungarschek, Krainburg > Wart. 3085-2} 44 letna Štajcrka, katera je dal« inserat pod št. 2901, naj odd* svoj naslov na Afiling Poštno ležeče, št. I JO. _3091-21 Sprejmem starejšo tovarniške delavko na brezplačno stanovanja^ Naslov v K. B. Krainburg. 3095->| :etteg fertdc nicht tvx Hand «m, w шиВ es vorOiwtgeheriil much mit primi-Hvertn Hausmitteln, w)« etwa einer Prit« Saiz in warm«n Wasscr, gahen. Gebirgstruppan