KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
OPRAVA Z A ZAŠTITU RAZRED 42 (4)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 15. APRILA 1925.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2725.
Martini & Hiincke Maschinenbau-Aktiengesellschaft, Berlin.
Merilna priprava za zaradi ognja nevarne, pod tlakovnim varnostnim plinom
ležeče tekočine
Prijava z dne 23 avgusta 1922.	Velja od 1 aprila 1924.
Prvenstvena pravica z dne 24 avgusta 1921 (Nemacka)
Znane so priprave za odtakanje odmerjenih mn žin ognja nevarnih tekočin z dvema merilnima posodama, od katerih se oh uporabi dveh prisilno tekoče mcdseboj zvezanih krmilnih organov z* provode priključene na posode, ena posooa polni oh izpraznjevanju druge. To priprave imajo to prednost, da je za »dvzetje odmerjenih tekočin potrebni čas kratek, ker se ob izpraznjenju ene posode vedno druga napolni in more vsled tega takoj po izpraznitvi prve posode s svoje strani oddati natančno odmerjeno množino teki čine One pa imajo, tako kakor doslej sicer Je merilne priprave, ki so se doslej zaznale za zaradi ognja nevarne tekočine ta nedostatci-, da niso zavarovane proti eksplozijski nevarnosti, ker niha pri izmenično so vršečem praznenju in polnenju merilnih shramb med temi trajno gotova količina zraka sera in tja. To je pri napravah za vležanje zaradi ognja nevarnih tekočin, ki leže po osnovnih pravilih moderne varnostne tehnike pod kisika prostim indiferentnim plinom, takozvanim varnostnim plinom, pomenljiv nedostatek, ker je s tem zavarovanje naprav pretrgano. Ta nedostatek se ne more odstraniti tudi s tem, da se merilna priprava po že stavljenem predlogu obda z varnostni plin vsebujočim plaščem, ker ostane tudi potem zaradi ognja nevarna tekočina v zaprtih merilnih posodah v dotiki s kisik vsebujočim zrakom, čemur se mora pod vsakimi okolnostmi izogniti.
Temelj izuma je torej spoznanje, da se more pri zaradi ognja nevarnih tekočinah, ki leže
pod tlakovnim varnostnim plinom, omenjani nodostatek na preprost način odstraniti z ''porabo dvi-h izmenoma se polneči!: in izpraz-njujučih meiilnih posod in prisilno utirjeno med«eboj zvezinih krmilnih organov za provo de. To se dozeže po izumu s tem, da so merilne posole preko krmilnih organov brez vstavljanja mehanične priprave za pravljene tekočine priključene k tekočinskemu vzponskemu pro-vddu in k provodu varnosnega plina vležajne shrambe. Pri tej uredbi je jamčeno za to, da je v obeh merilnih posodah vsakokrat tekočine prosti prostor napolnjen z varnostnim plinom in je vsled tega izklučena vsaka eksplozijska nevarnost. Razen tega je tu če na-dana prednost, da se pravljanje teki čine iz vležajne shrambe v merilne posode vrši po pritisku varnostnega plina in je s tem oskrbovanje merilne priprave bistveno olajšano.
Odpad mehanične oriprave za pravljanje tekočine, ki se je uporabljala pri doslej znanih odtakalnih merilnih pripravah za zaradi ognja nevarne tekočine, ima še neko drugo pomembno prednost. Medtem se namreč nahajajo pri zna-nihpripravah te vrste, pri katerih se vrši štetje odvzetih delnih;množinskih inosov v odvisnosti od črpalkinih dvigov, viri pogreškov, ker se dvije črpalke štejejo tudi pri počitku dela, ako se vrši napolnjevanje pravljani črpalk, ne da bi se jemala tekočina iz merilne posede. Pri pripravi po izumu je izločena možnost pogrešnih štetij s tern., da ni nikake mehanične pravljalne priprave za tekočino in je pozledica vsake prepeljeve oskrbovalnega vzvo-
Din. 20
<lst iz ene obratne lege v drugo odvzetje tekočine. Nasproti drugim znanim uredbam, pri katerih je dvojna merilna posoda zvezana z mehanično pravljalno pripravo, pa krmili stikalni organ merilne posode števno pripravo in vsed tega polnjenje črpalke nima nikakih Števnih pogreškov, ima priprava po izumu to prednost, da je. vsled odpada mehanične prav-Ijalne priprave, ki deluju kot vzvratni ventil, vedno mogoče povratno izpraztjenje merilne posode v založne posode, in sicer povratno izpraznjenje, ki nastane samotvorno pri izpuš-eenju obskrhovalnega vzvoda vsled odgovara*-joče ga izobličenja krmiljenja. To je v slučaju vevarnosti, n pr. pri izbruhu požara, posebne važnosti.
V slikah jo v izvedbenem primeru merilna priprava shematično predočena. Sl. 1 kaže pripravo v zvezi z napravo za založbo zaradi ognja nevarnih tekočin v več ležeznih shrambah. Slike 2 do 5 podajajo različne lege poe-dinih delov merilne priprave v legah odje-roanja in izven obrata.
Pri v sl. 1 predočeni napravi je založna shramba 1 opremljena z v tekočino se potapljajočo, skoraj do dna 2 segajočo vzponsko cevjo 3. Vzponska cev je provedena skozi shrambini pokrov 4 navzgor in je priklučena na zbiralni provod 5, od kojega gre vzponski provod 6 k merilni pripravi. V vzponski provod 6 je v bližini zbiralnega provoda 5 vgrajeno razširjenje 7, v katerem, leži vzvratni ventil 8, ki se ima odpirati proti merilni pripravi. V ventilnem krožniku tega vzvratnega ventila 8 leži mala odprtina 9. Tekočina leži v shrambi 1 na navaden način pod pritiskom varnosnega plina, ki se nahaja v staklenici 10. Vzponski frovodi 3, 4.5, Oso obdani s plašči 11, kojih med seboj v zvezi stoječi notranji prostori so zvezani po eni strani z notranjim prostorom založne shrambe T po drgi pa polom- provoda 12 preko zapornega ventila 13 in tlak zmanjšujočega ventila 14 s plinovo steklenico 10, Na koncu vzgonskega provoda 6 leži zaporni organ 15, s kojim se more zapreti neposredno k merilni pripravi vodeči del 16 vzgonskega provoda.
Vzponski provod 16 vodi k pipi 17, na kojo sta priključena dva provoda 18, 19 spodaj na merilne posode 20, 21. Nad pipo 17 leži pipa 22, ki je priključena na merilne posode 20, 21 s pomočjo po enega provoda 23, 24 in krmili odtočni provod 25. Nad pipo 22 se nahaja tretja pipa 26, priključena na dveh plinovih prevodih 27, 28. Provod 27 je spojen s plaščem 11 vzgonskega piovoda 6, medtem ko vodi provod 28 k provodu 29, ki veže obe merilni posodi 20, 21 na njihovih zgornjih koncih. Na oseh pip 17, 22, 26 so pritrjena čelna kolesa 30, 31, 32, ki stoje med
seboj v sprijemu, tako da se vse tri pipe s pomikanjem na osi pipe 17 sedečega oskrbovalnega vzvoda 33 skupno krmilijo. Ta oskrbovalni vzvod je opremljen na svojem prostem koncu z utežjo 34.
Cela merilna priprava je pritrjena na stebri] 35, ki ima na vsaki strani glavič 36, 37. Ob enega teh glavičev se prilega vzvod 33 v eni od obeh izvem obratnih leg (si. 1, 4 in 5). Na stebru 35 je nadalje vležajema z dvojnim števnim kolesjem 38, 39 opremljena števna priprava, koje pogonski člen 40 moli v pot na osi pipe 17 sedečega glaviča 41.
Kolnica 42 pipe 17 je opremljena z odprtino 45, ki leži ravno tako kakor priključek vzgonskega provoda 16 na thišju pipe 17 v druai ravnini kakor konci provodov 18, 19. Kolniee 44, 45 pip 22, 26 nimajo posebnosti, ampak so zgolj tako izobličene, da spajajo vedno samo dva na ohišje teh pip priključena provoda medseboj ali da te provode zapirajo drugega proti drugemu. .
V' merilni posodi 20, 21 se nahajajo glavači 46, 47, ki nosijo na drogib 48, 49 na spodnjem koncu posod 20, 21 ležeče ventile 50, 51.
Ako se ima odvzeti tekočina iz naprave v odmerjenih množinah, se zavrti najprej pipa 15 iz na sl, 1 razvidne lege tako, da spoji vzponske provode 6, 16 medseboj. Potem se provode oskrbovalni vzvod 33 iz svoje na šl. 1 podane lege v .iz sl. 2 razvidno lego. Pod pritiskom na tekočino v shrambah 1, 2 nahajajočega se varnostega plina stopi sedaj tekočina skozi provode 3, 4, 5, 6, 16, kolnico 42 in provod 19 od spodaj v merilno posodo 21. Pri tem izpodrine tekočine nad njo ležeči varnostni plin, ki stopi skozi zvezni provod 29 v merilno posodo 20 in iz te skozi provod 23, kolnico 44 in odtočni provod 25 na prosto. Plavač 47 je tako vstavljen, da z^pre po vtoku tekočinsko množine, za katero je merilna posoda 21 določena, s pomočjo svojega ventila 51 to posodo proti provodu 19, tako da ne more nobena nadaljna tekičina priti v shrambo 21. Sedaj se preloži vzvod 33 v iz sl. 3 razvidno lego. V tej legi je vzponski provod 16 spojen z k merilni posodi 20 vodečim provodom 18, tako da vstopi sedaj tekočina v to merilno posodo. Istočasno je vsle d zveze čelnega kolesa 30, 31 kolnica 44 pipe 22 zavrtena tako, da je dospela merilna posoda 21 preko provoda 24 v zvezo z odtočnim provodom 25. Vsled tega teče sedaj vsebina merilne posode 21 iz provoda 25. Med temi dogodki prestopi v shrambi 20 nahajajoči se plin skozi provod 29 v shrambo 21 in izvaja pri tem v smislu pospešene izpraznitve merilne posode 21 pritisk na iz te iztekajočo tekočino.
Fri daljnih pomikanjih vzvoda 33 semintja ■med legami po sl. 2. in 3 se ponavlja nihanje semintja te plinove množine trajno, ne da Td bilo potrebno dovajati shrambam 20, 21 svežega plina. Potemtakem predstavlja vsebini -obeh merilnih posod 20, 21 odgovarjajoča množina varnostnega plina, ki stopi pri početku ene odjemalne perijode na prosto, edini potrošek varnostnega plina med to perijo-do. Tudi dopolnitev med merilnima shrambama nihajočega varnostnega plina ni potrebna, ker se ta plin trajno dopolnjuje iz od tekočine absorbiranih množin varnostnega plina. Te v tekočini absorbirane plinove množ ne morejo postati v merilnih shrambah 20, 21 prokle, ker je pritisk v teh shrambah manjši, kot m založnih shrambah 1, 2.
Ako naj se ne odvzame nikaka tck< čina več -iz naprave, se vzvod 33 enostavno izpusti. Ako -se nahaja isti v tem trenotku v legi po sl. 2, preide pod uplivom svoje uteži 34 v na sl. 4 -podano lego. medtem ko ga potegne ta utež v slučaju, da zavzema pri sv ržen ju točenja ravno na sl. 3 označeno lego, v lego po sl. 5 navzdol. V obeh legah po sl. 4 in 5 so merilne posode 20, 21 zvezane potom prevodov 18* 19 inopprtina 45 v pipini kolnici 42 s -provodom 16. Gornji deli merilni- posod 20, 21 so po provodili 29, 28 in ' kolnici 43 v .zvesi s provodom vernostnega plina 27. Odtočni provod 25 je zaprt po kolnici 44, tako ■da nima zveze z nobeno od medinih posod 20, 2l, Tocledica tega je, da pade veni merilni posodi 20 ali 21 še nahajajoča se tekočina s tozi provod 16 in na to priključujoči se provod 6 v založno shrambo 1, 2 na katero je friključena merilna priprava, nazaj, kakor je to označena na sl. 4. Po kratkem času se napolnijo vsi notranji prostori merilnih posod 20, 21 in na te prikliičenih provodov in krmilnih organov samo še z varnostnim plinom, tako da je vpostavljeni na sl. 5 podano stanje, V tem stanju ni samo prej kakor slej izključena eksplozij-ka nevarnost, ampak merilna priprava je privzela tudi v osiguranju preloma cevi, ki je provedena pri založni napravi, ker odide v slučaju nastopa preloma v enem k merilni pripravi spadajočem delu varnostni plin iz naprave in postane nadaljno odvzemanje tekočine nemogoče. Pri tem se učini privzetje merilne priprave v osiguranju preloma cevi prisilno utirjeno po uteži 34, ki obvladuje vzvod 33, ker se pri nižanju istega v eno od izvenobratnih leg po sl. 4 alt 5 vsle i prenosa zobnih kolesa 30, 31, 32 kolnica 43 vedno takoj vstavi, da spoji provode 27, 28 raedseboj. Krmiljenje dostopa varnostnega plina, ki se vrši potom pipe 26, se more v okol-nostih skupaj prenesti na krmilni organ 22. Namestitvi posebnega krumilnega organa v to
svrbo je pa za to dati prednost, ker bi se moralo vzeti potem v poštev z»gostvi(ev samo plina, sicer po tudi plin in tekočino, torej dva načelno različna medija.
Pri nehanju o Ivzemanje tekočine bi v opisanih okolnostih padia vsa v vzponskih provodili 3, 4, 5, 6, 16 in v merilni pripravi nahajajoča se tekočina v založno shrambo 1 nazaj. To bi imelo ta nedostatek, da se ne more priključiti več opisanih merilnih priprav na en glavni točilni provod, ker bi vpostavi-tev ene merilne priprave izven pogona vsled dostopa plina v točilni provod naredilo delo z drugimi merilnimi pripravami nemogoče. Nadalje bi se pri popolnem izpraznenju vzpon-skega in točilnega provoda tekočine pri zopetnem početku odvzemanja tekočine tekočinski s'eber pri vzponu v provode tako pospešil, da bi premočno treščil v merilno pripravo. Oba nedostatka sta odstranjena vzvratnih organom 8, 9 in zapornim organom 15. Vzvratni organ 8, 9, ki je nameščen ob uredbi več merilnih pripra na spodnjem koncu vsakega k tem vodečega vzponskega provoda 6 oprosti za pravljenje tekočine celi svoj prerez, nudi pa nazaj padajoči tekočini samo majhen prehod 9. tvori torej takorekoč umetno negosti vzvratni organ. Vsled tega more tekočina po vpadu zvoda 33, 34 v enom od izvenobratnih leg samo počasi teči v priključeno založno shrambo nazaj. Oskrbovalni mož more vsled tegi pravočasno zapreti zaporni organ 15, predno je tekočinski vzponski provod 6 v svojem glavnem delu izpraznjen, Pravi čas za sapiranje ztpornega organa 15 razvidi oskrbovalni mož iz vsebine ravno v založbo nazaj se izpraz-njujučamerilne posede 20, 21. K temu se te posode izdelajo prednostno iz stekla. To ima tudi nadaljno prednost, da more oskrbovalni mož nadzorovati polenje merilnih posod. Pri tem vidi na nehanju zibanja p'avača 46 ali 47, kdaj se je merilna posoda 20 ali 21 napolnila, tako da more takoj po končanem na-poljanju predstaviti vzvod 33, 34. Izvedba merilnih posod iz tako lomljivega gradiva kakor steklo jo dopustna, akoravuo gre zazalošenje in točenja zaradi ognja nevarnih tekočin, ker izvaja v izvenobratnih lega plinski pritisak naprave kontrolo gostote v merilni pripavi, s jem da plin v slučaju počenja odhaja ter pri tem onemogoči nndalnje točenje, je torej vsaka nevarnost že v naprej odstranjena.
Števni pogreški na števni pripravi 38, 39 so vsled tega izključeni, kep pride pogonski člena 40 v dotiku z glavičem 41 samo med prevajanjem vzvoda 33, 34 iz lege po sl. 2 v ono po sl. 3 ali obratno, t. j. samo tedaj ako se v istini odvzemu tekočina. Vsled tega se ne more prigoditi pri početku odvzemalue perijode nikakoršen števni pogrešek, kakor se to
zgodi pri pnigiti praznilnih merilnih pripravah ?a zaradi ognja nevarne tekočine. Od obeh števnih kolesij 38, 39 se more prvo pred vsako odvzemalno perijodo ali tudi v jutru vsakega dne postaviti na ničlo, medtem ko drugi trajno kaže odvzeto množino tekočine.
Glavne prednosti popisne merilne priprave so popolno zavarovanje proti eksplozijski nevarnosti, privsetje merilne priprave v zavaravanje cevnega počenja cele naprave, prisilno utirjeni ssmodelni nastop tega privzetja ob padcu tekočine v založno shrambo nazaj, maj-nih potrošek varnostnega plina, odpad vsakega črpalnega dela pri odvzemenjn tekočine, brezpogojna natančnost podatka števne priprave in možnost priključenja več merilnih priprav na eno založbo,
PATENTNI ZAHTEVI:
1.	) Merilana priprava za zaradi ognja nevarne, pod llakovnim varnostnim plinom ležeče tekočine z dvema izmenoma se polnečima in izpraznečima se merilnima posodama in s prisilno utirjeno med seboj zvezanimi krmilnimi organi za k posodam priključene provode, označena s tem, da so merilne posode (20, 21) pieko krmilnih organov (17, 22, 26) brez uvrstitve mehanične prip ave za pravljenje tekočine priključene k ttkočinske-rou vzponskemu provodu (6,16) in k provodu varnostnega plina (11,27) založne shrambe (1, 2).
2.	) Merilna priprava po zahtevu 1.), označena s tem, da se poleg krmilnih organov
(17, 22) za dostop in odtok tekočine nahaja krmilni organ (26) za vstop varnostnega plina v merilne posode (20, 21), ki oprosti v izvenobratnih legah dostop varnostnega plina,
3.) Merilna priprava po zahtevu 1.) in 2.), označena s tem, da deluje na oskrbovalnem vzvodu (33) sila -'utež 3i) tako, da preide sam na sebi prepu čeni vzvod (33) iz vsake obeh odvzemalnih leg (sl. 2, 3) pod vplivom te sile samodelno v eno obeh izvenobratnih leg (sl. 4, 5).
4) Merilna priprava po zahtevu ].) do 3.), označena s tem, da vsebuje tekočinski vzpon-ski provod (6, 16) vzvratni organ, ki se ima odpirati proti merilnim posodam (20, 21), s. prehodno odprtino (9) majhnega prereza za iz merilnih pi s >d nazaj padajočo tekočino.
5.	) Merilna priprava po zahtevu 1.) do 4.), označena s tem, da je v tekoč nski vzponski provod (6, 16) vtaknjen zapirni organ fU>).
6.	) Merilna priprava po zahtevu 1 ) do 3.), z v pogonski zvezi s krmilom stoječo števno pripravo, označena s lem, da je pogonski organ (41) za števno pripravo (38, 39) name-čen tako, da pride samo pri prestavi oskrbovalnega vzvoda (33) iz ene odvzemalne lege v drugo (sl. 2 do 5 ozirom« sl. 3 do 2) v učinkovito dotibo s števno pripravo.
7.	) Merilna priprava po zahtevu 1.) do 4.)> označena s tem, da je števna priprava opremljena z dve11)a števnima kolesjema, (38, 39), katerih eno se da pred vsakim odvezemanjem tekočine poštarji,} na ničlo, medtem ko šteje drugo tckoče naprej.
Adpatent broj2725.
Fig.4


Ći-


/ •


f
s





i
i














Fi g.2
111 i ; ■ . • i i ■ r 1 I 1 i I ' 1 1 1 .	
	7\ | I
il!!!' itn 11	F M " U9\1 .lil!
Adpafenh bno/2725.
Fig.3
i:	i liti 111			
1	I	46	' 1 i	
!; 11 i i < i m i		
		'im
;111; i;f 1 1 i i.'i r^ii		| 1 I ! , v 1 i|h MN 1 Lili
A44- -		
_ UUjI JiL'J.
n~i
FiQ^
/mi
	i: . 1 i	11 111
	m	? lil
	h , 1 | 1 1 1 1	•. 11' 11 111
	:|l, 1	hi i ir
	Mi	i 1 H i
		n' i
5^ij		M
* lfč4 S		F ^