Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetla cesarica se je vrnila z večmesečnega potovanja ter obiskala hčer nadvojvodinjo Valerijo na Gornjem Avstrijskem. — V državneni zboru je sedaj razprava o proračunu ministerstva za uk in bogočastje ter se je oglasil tudi minister dr. Madeyski; pa z njegovim govorom katoliški Slovenci ne moremo biti zadovoljni. — V mestnem zastopu so liberalci protiliberalcem ponujuli jedno mesto mestnih svetovalcev, a ti so hoteli vsa tri izpraznjena; toda liberalci se temu niso hoteli udati, češ, le »nobel«, dokler še smo mi! GornjeAvstrijsko. V Lincu so liberalni mestni očetje vendar nekaj clovolili za semenišče s katoliško gimnazijo, in sicer 50 tisoč gold. Radovedni smo, ali bode jih »Mariboržanka« tudi zdaj pohvalila ali ne. Reči smemo: vsled poraza liberalcev v Solnogradu se linškim liboralnini možakom hlače tresejo. Moravsko. Zadnjo soboto in nedeljo so sklicali Mladočehi v Brno shod in hočejo po tej kronovini svoje delovanje razširiti. Katoliški Moravci jim gotovo ne bodo šli na limanice. (iališko. V tej kronovini je primeroma največ židov, zato so že zelo predrzni, da se upajo očitno zasramovati sv. katoliško vero, uboge kmete pa hočejo odreli na beli meh. Tako je neki žid zahteval za posojilo 5333 percentov, neki drugi pa po 80 in še višc Zdaj sta oba pod ključem. Slovenski kmetje, bodite oprezni in ničesar si ne izposojujte pri židih! Štajarsko. Letos se bodo gradile železniee Zelt^ weg-\Volfsberg, Dravberg-Velonje in St. Jurij-Krapina. -— Na Ptuju bodo šele v ponedeljek volili župana; največ upanja si delata notar Filafero iri pek Ornik. — Za okraje: Brežice, Kozje in Sevnica, je za šolskega nad»ornika potrjen gosp. prof. M. Zavadlal v Celju. Slovenci smo tega veseli. Koroško. Dne 26. aprila se je v Celovcu blagoslovil dom družbe sv. Mohorja, kamor se kmalu preseli družbena tiskarna. — Obeni zbor kat. političnega in gospodarskega društva za Slovence je bil jako dobro obiskan in društvo namerava jeseni priredili velikansko veselico. — V Lipici so opustili fužino, več delavcev zgubi delo in kruh, ali Slovenci nekaj političnih nasprotnikov. Kranjsko. Na Gorenjskem se vedno bolj krči kmetijstvo, in s tem hira blagostanje. — V Ljubljani so se mirno vršile dopolnilne volitve v mestni zastop, s katerim pa niso vsi Lgubljančani zadovoljni. Primorsko. Na GoriSkem bodo te dni velike procesije k Maleri božji na Sveto Goro. — V Trstit je umrl predsednik deželnega sodišča dr. Pavel Monti in naslednik mu bode dr. Leon Fiochi, ki je veše slovenskega jezika. — Islerska posojilllica v Pulju je imela lani 543 zadružnikov in 260- tisoč gold. prometa. — V tem mesecu je žačel v Trstu Izhajati »IlPensiero Slavo«, laško pisati list za primorske Slovane. Hrvaško. Dr. Posilovič je izdal o veliki noči lep pastirski list za Senjsko škofijo o rabi staroslovenščine pri sv. maši. V Zagrebu se delajo priprave, da bodo veličastno sprejeli svojega nadškofa. Ogersko. Gosposka zbornica se bode sešla dne 7. maja ter sklepala o eivilnem zakonu, katerega sedaj pretresuje posebni odsek. Vse je .radovedno, ali se bodo udje gosposke zbornice pokazali prave viteze. — Zoper civilni zakon se je izreklo nad 20 tisoč Srbov na shodu v Karlovcu. — Za Košutov spomenik vsi Madjari darujejo velike svote, le budapeštanski natakarji ne dajo nlč. — V nekem okraju je 5000 kmečkih delavcev brez kruha, ali za te se nihče ne zmeni, in toraj se je tam bati krvave rabuke. Vunanje države. R i m. Sv. očetu se je zopet poklonilo (5500 Spanskih romarjev, ker so Diega iz Kadiksa zveličanim proglasili. — Dne 12. t. m. so papež nekemu katol. časnikarju rekli, da je sedaj najboljša ombramba papeštva in cerkve časnikarstvo; zato se naj vse žrtvuje, da se to vzdržuje in razširja. Italijansko. Minister Grispi je sicer svojo grožnjo proti poslancem preklical, vendar se te dni raduje, ker je v zbornici poslancev njegova obveljala, da se razprava o finančnih premeinbah preloži do 15. maja; pa kaj, ko s to preložbo ta sitna zadeva nikakor ni. odpravljena! Francosko. Vlada je ustavila plačo lvonskemu školu, ker jc.v pastirskem listu obsojal postavo o zaračunanju stroškov z"a cerkvene stavbe. Kaj takega se tudi utegne nekaterim drugim škofom zgoditi. Kjer viadajo framasoni, lam ne cvetejo druge rožicc kaloliški cerkvi, kakor rožice mučenistva. ' Angleško. Konservativni Salisbury se je izrekel, da se naj bi imenovalo večje šlevilo dosmrtnih članov v gosposki zbornici. — Tudi v tej državi hočejo uvesti novo volilno pravico. Nemško. Državni zbor je sklenil svoje zborovanje. Koliko je v tem zasedanju dosegel? Več bremen je davkoplačilcem naložil, nego dal olajšav, kakor se to rado godi po drugod. Zlasti za kmetovalce, ki so že zadolženi za poldrugo milijardo, se slabo gospodari. — Na Radenskem mislijo uvesti občilo volilno pravico in potem bode se reklo dozdanjim Iiberalnim strahonjani: »srečno, četudi na večno!« Rusko. Garjevič je že zaročen s hesensko princeso Aliso, in nekateri trdijo, da je sedaj evropski mir še bolj zagotovljen. — Car bode potoval na Krim in 50 tisoč vojakov bode moralo stražiti železnico. Res, ubogi ruski car! Srbsko. Prejšnji ministerski predsednik Simič pride zopet za poslanika na Dnnaj. — Pred par dnevi se je v Belemgradu praznoval spomin osvobojenja Srbov izpod turškega jarma. Mladi kralj se je pri napitnici spomnil tudi svojega očeta Milana; ali Milan je državo le spravil pod jarem dolgov in občnega nereda. Grško. V tej državi stoji gospodarstvo na sila slabih nogah, zato pa se vsaka nesreča Se hujše občuti. Pred nekaterimi dnevi je bil močen potres, pri katerem je bilo v okraju Lokris 210 oseb ubitih in 180 težko ranjenih, v drugih pokrajinah je bilo 50 mrtvih in nad 100 ranjenih; Bog ve, koliko je hiš razdejanih. Portugalsko. Iraeli so volitve za zbornico poslancev, in vlada je z volitvami lahko zadovoljna, kajti imela bode 47 glasov večine. Pravi se, da je vlada delala z vsemi silami, tako da zbornica ne bode imela takega lica, kakor bi rado vse Ijudstvo. Volitve naj bodo proste! Amerika. Slovenski duhovnik, preč. gosp. Jakob Trobec je izvoljen za škofa v mestu Saint Cloud, dežela Minnessota, v Severni Ameriki. — Rumcna mrzlica je letos liudo gospodarila v Braziliji. V glavnem mestu Rio-.Taneiro je meseca februvarija pomorila nad 3000 ljudij, mareija pa še več. Še večja nadloga, kakor kaka bolezen, je pa v tej državi vstaja, katera še vedno ni končana.