I r ^ I f '-S >>1 • 3 # •■ > -J. 1 - • C / • I • « T , ^ # V I I List 26. <« m v • lecai V ^ • 1 «V XLVIII ■v ^ •N / •t' i « ■ i I f m naroane I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leia 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. Ljubljani 25. junjja 1880 Obseg: Požlahtnitev zelenecih ameriških trt Zemljepisni in narodopisni obrazi. Kako zelenjad hraniti. reči. Naši dopisi. Novičar. Razne Vabilo na naroČbo ,,Novic*'. Vprašanja in odgovori tiioi^podarNki^ stvari. lani čisto kratek nauk o tem kako zasajati vinograde z Požlahtnitev zelenečih ameriških trt. (Odgovor na 130. vprašanje.) Dandanes so sploh vsi vinarski strokovnjaki pre- pričani, da ni mogoče našega vinarstva drugače oteti ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti. Malo knjižico z mnogimi slikami je slavni deželni odbor razdelil v več tisoč iztisih po deželi. Pisatelj je pozvedoval potem ob raznih prilikah in po raznih krajih dolenjskih, kako sodijo vinarji o novem nauku, ali jim ugaja ali ne, ali se ga bodo poprijeli ali ne. Skoraj povsod 80 mu f. » f \ »k, Podoba Podoba Podoba Podoba Podoba o. trtni uši, nego če zasadimo vinograde iz nova s takimi odgovarjali, da naš preprosti vinar tega nauka skoraj ne vrstami ameriških trt, kakeršnih ne more uničiti, ter jih more zvrševati in da se ga najbrže ne bode poprijel. požlahtnimo s cepiči naših domačih vrst. Da bi se na Najbolj se izpodtikajo nekateri ob njem, ker bi ne smeli Kranjskem to kar hitreje mcgoče zgodilo, naročil je bil v bodoče vsajenih ter požlahtnjenih trt nikakor več gro-slavni deželni odbor pisatelju teh vrstic, da je spisal bati. No grobanje je pa na Dolenjskem — in ne manj 202 na sosednem Štajerskem — ravno najnavadnejše J reči X ali pa vsaj vipavsko podnebje, onda bila stvar pač smemo celo, tudi najvažnejše delo v običajnem vinogra- lahka. Razširile se naglo take ameriške trte, katere darstvu. Grobajoč zasajajo nove vinograde, kajti nihče so popolnoma proti trtni uši stanovitne ter tudi nepo-ne zasadi na Dolenjskem novega vinograda takoj ob pri- žlahtnjene rodevajo dobro, nesmrdljivo grozdje, in vseh četku tako na gosto s trtami, kakeršnega si želi za bo- težav bi bilo konec. Dolenjci take trte po starem doče, ampak navadno vsadi komaj 20 odstotkov vseh načinu zasajali, grobali in tako dalje. Toda dolenjsko bodočih trt, in z mnogoletnim grobanjem zgoste se šele podnebje je dosti premrzlo za take trte. Njim bi grozdje tako > da postane vinograd zadosti gost. Z grobanjem ne dozorelo nikdar razen tako zvane jorkmadejre, katera nadomeščajo po Dolenjskem tudi gnojitev, kajti, ako kaka pa rodeva kaj majhne grozdičke, in vino je jako nep i- trta v rašči ter rodovitnosti opeša, pogrobajo jo in tako jetno dišeče, bolje rečeno, smrdljivo. Zato ne preostaje prisilijo, da se pomladi ter pomlajena zopet nekoliko Dolenjcem, kateii se čisto novega nauka ne morejo polet rodi. Da z grobanjem posamezne prijeti, drugo, nego da se poprimejo tega nasveta. nadomeščali zastale ali izmrle trte, ali da bi celo nadomeščali napačne, nepravo-vrstne ali pa nerod ovite površno, (oprhle). to je na Do- lenjskem še jako izjemno delo. dorastejo. Novo priporočano pre vinogradarstvo je prostemu dolenjskemu vinarju tudi prenatačao, tako rekoč, premalen-kostno. In tako je skoraj res za gotovo pričako- vati J da se ga ne bode poprijel, ker je dozda-njega, kaj površnega, recimo kar naravnost, naj-primitivnejšega vinogra-darstva, osobito grobanja, dosti preveč vajen, veči- noma pa tudi še dosti premalo inteligenten, da bi se hotel kake lotiti. nove reči Ker je pa dolenjsko vinogradarstvo vendar tako eminentnega narodnogospodarskega pomena in ker bi utegnilo v bodoče vsled na- predovanja, in bodi SI Zasade naj vinograde z ameriškimi trtami, .katere so popolnoma stanovitne, toraj najbolje z riparijo, Zasade näj jih pa dobro, to prekopano zemljo in, ako rode. plitvo le, mogoče, z gnojem, da hitreje dorastejo. Zasade naj gosto, da bode vsaj četrtina vseh zasajena Čez dve ali tri leta, kadar to je, kadar poženejo štiri ali še mladik, požlahtne naj jih s tako zvano poletnjo ali zeleno požlahtnitvijo in požlahtnjene pogrobajo. Po-letnja ali zelena požlahtnitev je pa dvojna. Prva je tako zvana ogrska ) imenuje se pa zato tako, ker je po mnogih krajih na Ogrskem pri popolnoma pre prostih vinarjih (kmetih) uže od nekdaj v rabi. Ogri so namreč požlahtnjev.li nerodovite ali slabo rodovite trte že sam Bog ve koliko let, predno se je pričela tftna uš, po tem načinu, in požlahtnjen ^ potem grobali, da so iz enega debla tri, štiri ali še več dobrih dobivali. Kar je preprostemu ogrskemu vinarju mogoče, storil bode lahko pač tudi dolenjski preprosti vinar. Zato poglejmo > kako to ogrsko požlahtnjevanje. Okoli binkošti, kadar trtni poganjki niso več Podoba še tako počasnega, postati še veliko po menlji- vejše: nikakor ne smemo dolenjskega preprostega vinarja samemu sebi prepustiti, ampak pomagati mu moramo. In pomagati mu utegnemo, če se okoristimo njegove dozdanjö stare navade, preljubljenega mu grobanja. Podajmo mu nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih uš ne more uničiti, pa pridržimo vsaj ne- Podoba 7. toliko dorastejo , da čisto zelnati, skrajšaj jih do polovice. Vsak skrajšani poganjek razkolji potem tako, da seže razkol do polovice prve bunčice, na kateri je oko, torej tako, kakor kaže to podoba Cepič pripravi pa tako, kakor kaže to podoba 9 namreč bunčice naredi topasto zagozdico. Ako jo naposled zatakneš v razkol ter s kakim vezivom (bom koliko grobanje: in gotovo se bode prej poprijel novosti, bažem, liKo) tako povežeš ) kakor kaže to podob o O. 5 ker jo bode veliko laglje razumel ia torej tudi veliko pa je požlahtnitev gotova. Izponaša se ta načm prav laže zvrševal Ako imeli na Dolenjskem dalmatinsko rad, ter trta požene že prvo leto 30 do 40 % dolge 303 DDladike. Takoj prvo leto pogrobaš lahko požlahtnece trte na jesen tako da da vsak cepič po eno trto. biti za prezračevanje prirejena. Listje tiste zele-njadi, ki je v kleti z zemljo ali s peskom prisuta, Paziti pa moraš dobro, da ne pride cepič pod zemljo > moramo pridco prebirati in kar je gnjilega ) od ker sicer se ukoreniči, in trtna uš ga labko, ako ne stranjevati. ravno ugonobi, pa vsaj moč oslabi Druga poletnj ali zelena požlahtnitev tako zvana kopulacija m Hermana Goethe-ja. Na ta način je požlabtnjevati meseca maja in sicer tako Cepič pre suhe »hrambe spravljamo osobito čebulo in česen. Čebulo ali česen moramo vsekakor varovati mraza. Ako shramba nima oken, položimo čebulo na slamo ter jo ž njo tudi pokrijemo. reži, kar doba 4) mogoče na pošev skozi eno bunčico (po-Takisto na pošev prereži tudi skozi eno . kateri bunčico poganjek ameriške trte (podoba št Razne reči. pa mora tako debel biti kakor cepič. Oba dela zloži skupaj ter ju z vezivom prav močno poveži. Da požlaht-nitvi ne škodi solnčni pripek, dobro je okoli nje en trtni list oviti ter ga povezati (glej podobo št. 6.). Star grah skuhaš hitro mehko ako dodeneš vodi Po- doba št. kaže štiri tedne staro požlahtnitev. Ta po žlahtnitev je odločno še laža mimo sode, katere dobiš v lekarni. Za 6 oseb graha, zadostuje majhna žličica sode. * Da zgodaj pridelaš drobnjak, povezni na rastline m izponese se prazne kozarce. Tako pokrite rastline ne poganjajo udi tako rada, da u ed 100 požlahtnitvami se jih komaj hitreje, ker 20 ne prime. Tako trdi vsaj so zavarovane zoper vnanji mrzli zrak 9 Hermann Goethe sam J kateri je ta način baj izumil, uporabljal ampak imajo tudi nežnejše zelenje. poročal. Požlahtnj lite pogrobati ter takoj pn * jesen Več nego enkrat seveda ni smeti trt grobati na Ako Bolhe na zelenjadi priporoča vrtnar Reinke tako preganjati: Potresi grede, koder se bolhe pokažej > 8 se Dolenjci tudi te zasaditve in požlahtnitve ameriških trt ne bodo poprijeli, potem jim pač ni mogoče pomagati. R. Dolenc. Kako zelenjad hraniti. Zelenjad pobirajmo raz greda od spomladi do poletja, in sicer, kadar je najbolj razvita. Popolnoma naj kosteno moko ter jih potem poškropi dobro z vodo. Bolhe precej izginejo, in rastline vidno zopet uspevajo. * Ne preganjajte netopirjev! Netopir je po podobi svoji grd, in zato ga ljudje, ki ne vedo, da je ena najkoristnejših živali, pobijajo — kmetijstvu v veliko škodo. Netopir je mesojedna žival in he živi ob gosenicah, metuljih, hroščih, posebno navadnih, katerih po noči išče in jih žre. Po izkušnjah je dokazano, da en sam netopir stline Sveže ne moremo malo dlje vztraja v pa dozore samo semenske n zelenjadi po leti dolgo ohraniti prav hladnem prostoru, na pr. v ledenici. Zelenjad, katero spravljamo jeseni v zimske shrambe, moramo dobro očistiti vsake nesnage ter nepotrebnega listja.,Z vodo pa izperimo rastline šele, predno jih rabimo. Koreninskim rastlinam odrežimo listje tik gomolje % eno samo noč več sto hroščev polovi. Če preganjamo netopirje, pač je očitno, da preganjamo najboljše varuhe kmetijstva in vrtnarstva. Dolžnost umnega gospodarja bi toraj bila, varovati to dobrotljivo živalco in izkušati > da se pomnoži! tako ? da še lahko poženejo. zimski shrambi naj bodo rastline zavarovane Vprašanja in odgovori. vprašanje 127, Moja telica se je sedaj prvikrat proti mrazu in toploti ter proti vlagi. Zavarujmo jih pa tako: Na piano zemljo položimo rastline drugo poleg oteletila ter dobila lepo in veliko vime. Molze pa le na zadnja dva sesca, iz sprednjih priteče le kaka kapljica. . v G.) druge tako, da so korenine jim obrnene navzdol > pokrijemo jih z listjem in ob hudem mrazu tudi z emlj Okoli kola, zabitega v tU in s slamo ovitega, naložimo zelenjadi na kup v stožec. Kup pokrijemo, kakor sem gori povedal. Glavnato zelje zložimo na zemljo, ki je s slamo pokrita, in sicer na kup, ki je za dve do tri glave visok. Kup pokrijemo, kakor sem uže povedal, okoli njega pa naredimo jarek, po katerem se odteka deževnica. Kaj je temu vzrok in ali je kaj pomoči? Odgovor: Določen odgovor je težko dati, ako ne preiščemo vimena, če so mlečne žleze v sprednjih seskih nerazvite, premine hiba sčasoma sama od sebe, ako pa imajo kako organsko napako, da ne izcejajo mleka, onda pa ni leka. Ker pišete, da je vime veliko, mislimo da je skoraj gotovo oteklo in da zato ne daje mleka iz vseh sescev. To se velikokrat pripeti po zimi, kadar se krava oteli, zlasti pri junicah, in prihaja od prehlajenja. Imejte kravo na gorkem in omivajte ji vime s toplo vodo, v kateri se je kuhal senen drobir. Vprašanje 128. Imam vinsko klet prek solncu zelenjadno klet prenesemo ob kopnem le tisto žečo, zaradi tega ni po leti nič kaj hladna ter za vino zelenjad, katero menimo kmalu porabiti. Klet bodi nič posebno dobra. Pri nas trdijo ljudje, da se klet po sicer hladna, a zmrzovati ne sme v njej, ter mora leti ne sme odpirati in zračiti, ker to škoduje vinu. Ali 204 je to res in kaj ) ker z zračenjem vendar nekoliko hladil svojo klet (M v proti Kazanliku pripoveda nam v svojem potopisu /1 IT ----—T «^Tvrjv^UB ^ V/tJV ti J pri družile so se mu cele karavane mezgov z velikimi košarami Odgovor: Ljudje pri Vas trdijo prav, pa tudi ne. Te košare so bil Nepravilno prezračevanje škoduje, pravilno pa koristi pol prekrasnih rož obdrži klet hladno in tudi vinu le hasni vanji kleti se mnogokaj zakrivi. Namen Pri prezra y bil zraK z močnim rožnim duhom navzet. ogo deklet tako čisto, jednosta šlo tudi ohranimo hladno in suho le, da klet oblečenih, da se J večkrat se pa vsled občne dekleta so bil z zmote baš nasprotno doseže, klet postane namreč topla jih v rokah držale in mokra. Hladilni prostor se sme le tedaj prezračevati kadar je vnanji zrak hladnejši ali vsaj lejši nego notranji. Kolikor ? ne mnogo top vlage ima v sebi gorkejši je zrak, toliko eč ) in čim mrzlejši postane, tem bolj se slika kedar rožno kov s d od katerih je karavani je > in ukusno Tudi ki so 80 z rožami ovite. Taka čarobna vse skup prav lepo podajalo rožami nalepotič bile in palice prim tujca zato m čita mljivo .ir O, S katerim zanosom znani Moltke popisuje vlaga zgosti in sesede. Če hladilno klet gorkega dne prezračujemo, zdi se nam vnanji e okoli Kozanlik oie glavice odpira. na milj rožnih pop V) zrak dokler vleče v kakor pri nas v loncih," pravi Moltke cvetlico se ne goje tu klet, hladen, a kadar jo napolni, shladi ga še le no po polj in po brazdah 1 temveč se sade kakor krompir SI ne tranj zrak, s katerim se pomeša, prav do dobra vlaga more Kedar se zgosti, sesede, in kmalu teče po stenah, klet postane zaradi tega vlažna in kmalu tudi zaduhla. kaj milejšega pomisliti od takega slikar kaj takega naslikal, ui češ da pretirava Ü človek rožnega polja ovarjali bi mu 1 Da pričamo, moramo okna likor mogoče, pozno. to pre T po noči odpirati in sicer, ko se bati da je ponočni rak 850 škodljiv, ravno tako čist je kakor opoludanjski in mnogo bolj suh. Predno vzide solnce, moramo okna zapreti in po dnevi naj bodo zaprta in zagrnena. Če je zrak v kleti vlažen, lahko ga usušimo, če ravno kuhanega samej dolini kazanliškej je do 42 vasij, katere Na leto dobivajo po e še do 80 se bavijo s kuhanjem rožnega olja. olj Po ostalih krajih Bolgarske vasij, katere tudi kuhajo rožno olje, a ne dobivajo kot po 800 rožnega olja na leto vsako leto eč ni ugodno rožam. Kolika moi ap meti hočemo v odprti posodi vanjo postavim», kajti tako apno močno 3000 do 3200 na se vleče vlago. če pomislimo, da za eden rož, in zato stane na mestu Vprašanje 129. Kako se dado kravi odpraviti gob nega olja okoli 500 gld biti ta rožna polja, razu- olja treba ^ rož na vimenu in sesku? (P v L.) so Odgovor: Bolezen, katero imenujete gobe, skoraj olj Tri so poglavite ruže, s katerih kuhaj Cvetj v Bolgarskej rožno m obirajo majnika. Mnogi kmetje gotovo bradovice. Bradovice je sami svoj lahko Majh > tako rekoč na reclj odpraviti, podjetnikom bra ali četvorno povoščeno nitjo, katero močno zadrg dovici pri dnu. Podvezana bradovica otrpne in odpad viseče, podveži s trojno krajnih obronkih Balka rože pokuhajc, drugi jih prodajo v mesto največjej ceni so rože, katere rasto po J ker imajo še enkrat toliko v malo dneh če ne. olja v sebi, kakor one, katere po dolina to olje rasto, in je se ne dado podvezati podveži jo iz novega. Bradovice, mešajo ved tudi boljše in duhtečejše. Za navadno trgovi olj skrbno > da morajo od gorskih z oljem dolinskih rož Pa ostane nič bradovice ? bel j enim železom ali pa s peklenskim kamenjem izrezati. To pa stori tudi tako čisto rožno olje se redko kedaj v trgovini do- Pridodajajo mu druga cenejša duhteča olja, in da rano pa izžgi z raz- bolj opravi to delo živinozdravnik take in na takem mestu, izrezati, pa rabi razjedlj . Naj- Ako so bradovice da jih nemoreš niti izžgati niti biva. se ta prevara spozna, treba je več potov znanstvenega preiskavanja. kisline Mnogi kraj pod Balkanom dobil v roži izvir J tarj kislino Te kisline kani vsak dan po eno kapljico na pr. močno soli- svojemu blagostanju. Turško gospodstvo je vzdignilo tu na bradovico, in sicer toliko dni tem delu pa pazi sebe in razjedljiva. ) dokler ne odpade. Pri vzgoj rož, ali pozneje ga je malone tudi uničilo Ud živine, ker kislina zelo tako tlačilo rilo je velik davek na te prihodke kmetove, in to ga J da je začel mesto rož sejati koruzo in drugo tako. Ali napočili so lepši dnevi. Najnovejša povest nam Podiifcne stvari. priča i Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jar o sla v. (Dalje.) 174. Postanek rože. Rožna voda in rožno olje v Bol garskej. Poznati učenjak in potnik potoval in zvesto popisal bolgarsko dosta pohvaliti divnih rožnih dolin. Kedar kako se je tu godilo. Pesnik je zapel „Na Balkanu Rus se bije Za braču si, za Slovjene, Od krvi mu ruže cvatu. Kanitz, ki je pre- zemljo, ne more se je pomikal Poljane su sve crljene; Za slobodu i krst sveti Rus se bije, grne mrieti." Pogledite! Na poljanah s krvjo rusko politih, pro- iri novo vrsto rož črne barve. To vrsto izveli so Bolgari rož je nazvala Evropa )T nehvaležnost. Li 205 175. Politične istvari. Kobilica selka pastirsko pismo o ljudski šoli. Kdo še ni slišal Po naših krajih jih je ali čital o požrešnih kobilicah ? malo, kakor da tu ni ugodno mesto, da bi se mogle razmnožiti. Hvalo Bogu, da je tako. Po južnih krajih evropskih pa je druga, tam se kedaj tako pomnože, da opustošijo najlepše predele, in potem odlete še dalje proti severu pustošit, kar si je bil človek navedene vse vzroke, ki Vam ne nalagajo s težavo vzgojil. Glavna zalega te kuge je severna Afrika dolžnosti, ampak Vam dado tudi pravico, terjati versko in zahodna Azija, pa tudi vsi ostali kraji sveta imajo šolo. Vi, katoliški stariši, ste pravi in prvi odgojitelji Skupno Nadškofje in škofje avstrijski vsem vernim svojih škofij mir, pozdrav in blagoslov v Jezusu Kristusu Gospodu našem. Glejte, preljubi v Gospodu, v tej izjavi nahajate vestoe svoje kobilice, katere so v najbližjem rodu z našo selko. in učitelji svojih otrok. Božja postava in natiirni red Alžiru, Egiptu in Arabiji so kobilice prava nadloga, proti katerej je človek tako slab, da si pomoči ne zna in ne more. Ko Faraon ni hotel dopustiti Mojzesu, da se z ljudstvom svojim izseli z zemlje egipetske, prišle stiske. Tudi kobilice so bile taka stiska. V 8v. pismu stoji: „Ako se pa ustavljaš in ga nočeš izpustiti, glej, poslal bodem jutri kobilice v tvoje pokrajine, katere bodo pokrile površino zemlje, da se je ne 80 znane sta Vam podelila to mesto z njegovimi dolžnostmi in pravicami. Nobena posvetna moč Vas ne more odvezati od dolžnosti, da vzgajate svoje otroke, ni nobena sila te pravice. Zaradi izpolojevanja te morali nekdaj zagovarjati pred Vam ne more vzeti dolžoosti bodete se božjo sodbo, in nikogar drugega. Vi sami te odgovornosti ne morete odvaliti na bodete prejeli večoo plačilo m bodo pojedle, kar je ostalo toči; bode nič videlo, zakaj oglodile bodo vsa drevesa, ki zelene na polju. Ta stiska je pokorila Faraona, poklical je Mojzesa in Arona, da odvrneta stisko, ker hoče koj izpustiti ki za izpolnjevanje te dolžnosti, Vi sami nositi kazen na njeno zanemarjanje. morali tudi Šola je po svoji nalogi odločena v to, da starišem Toraj odvzame en del njihove dolžnosti pri vzgoji otrok morajo stariši neprenehoma hrepeneti po tem da se ) Izraelce ; ali ni bil mož beseda. Strahoto in nadlogo jo kobilice napravljajo, nobeden ni tako živo popisal Kakor preroK Joel, predsta\ljajoč jih kot narod: „Pred njim je dežela kakor radosten vrt, vzgoje njihovi otroci v šoli v njihovem duhu, to je katoliško, kakor bi se morali vzgojevati v domači hiši. Ce za katoliške stariše, šola ne more in ne se gre toraj za njim pa pusta sme otrok nič drugače vzgojevati, kot v smislu starišev ) samota. u to katolišico. Takošni so videti, kakor konji; in kakor konjiki I Gotovo, preljubi v Gospodu, se ne sme prezirati, tako dirjajo. a da ima tudi država svoj del pri vzgoji mladine in da J? Kakor junaki one dirjajo, kakor vojniki plezajo more toraj tudi poudarjati svoje pravice. Ni nam n a na zid; kakor možje gredo umaknejo s svojih steza." po svojih potih, in se ne t mislih, te pravice kratiti ali tajiti: a nasprotno prav ?? mesto gredo, po ozidju letajo, na hiše plezajo > skozi okna lezejo kakor tat. u odločno zavračamo sumničenje, s katerim se grdijo naši nameni. Radi priznavamo, da so dandanašnje razmere take, da se tudi na šolskem polju skoraj ne more pogrešati vporaba sredstev državne moči. Toda, naj ima Kako se Arabci boje kobilic, priča nam popis o država pri šoli še toliko pravic, te pravice gotovo nima kobilicah. „Oči imajo kot slon, hrbet kot bik, prsi kot vzgojevati katoliškega otroka v nasprotju z željami in jev, rogove kot jalen, noge kot kamela in noj, krila kot dolžnostmi katoliških starišev. Nikdar država ne bode orel in rep kot kača." Ali vendar znamo, da so to slabi mogla take pravice pokazati; in ravno tako si ne more stvorovi, katerim je vsa moč samo v moožini. Mej na- take pravice lastiti, ne da žalila naturno pravico šimi poljskimi kobilicami je pa vendar selka pravi go- starišev. rosta», ker ima do 6% dolgo telo. Kože je take » je neprijateljsko oko na livadi ne more koj opaziti, pomlad so mladim selkam ledja kot trava zelena da Na Sodite sedaj sami, preljubi v Gospodu! če je vzgoja Vaših otrok Vaša Vam J na najbolj lastna pravica ; če kot jeaen postanejo temnejša. Tudi trebuh, ki je s početka katoliški stariši svojih otrok ne morete in ne smete rudeč, postane rumenkast. Ako še dodamo, da ima selka rujava krila s temnimi pegami našarjena, in nitkaste tipalnice na glavi, opisali smo v glavnem vso opravo njeoo. (Dalje prihodnjič.) dati drugače vzgojevati, kot katoliško; če Vi en del svojih pravic in dolžnostij pri odgojevanju svojih otrok izročite šoli, ter jo postavite za svojo namestnico ; kaj morate Vi po vsem tem zahtevati od šole? Nič manj kakor to, da se Vaši otroci v šoli vzgojujejo po katoliški veri, t. j. da se vpeljejo v katoliško-versko življenje in dejanje, da se navajajo katoliškega mišljenja in delovanja, z eno besedo J da je vzgoja katoliška. In 206 to morate še toliko odločneje terjati, ker morate pošiljati svoje otroke v šole, katere ste dolžni po državnih postavah Vi vzdržavati. Temu nasproti se po pravici in vesti tudi ne more ugovarjati, da Vam je po postavi svobodno, ustanavljati si katoliške zasebne šole. Čemu bi morali prevzeti dvojno # Naši dopisi. Dobrova 24. junija. (Cerkvena tatvina). Cerkveni tatje in roparji so vedno drzovitejši. Izvršili so v breme, katerega no morete nositi? Ni velikoveč pra Podragi in Gočah strašna bogoskrunstva 5 v Črnem vrhu obrali so cerkvene skrinjice, pokončali altarno opravo in orgije poškodovali. Kakor se čuje, utegnejo biti zločiLci, vično in prav, da tisti, ki žele neversko šolo, tudi sami nosijo njene troške ? So torej tudi Vaše pravice, za katere se potezamo ki 80 po vipavskih cerkvah ropali uže pod ključem. imenu cerkve, ka s svojo zahtevo. V Vašem imenu, v teri otroci pripadajo po sv. krstu, v svojem lastnem imenu terjamo katoliške šole, ker so naši pastirski skrbi Da so pa cerkveni tatovi in roparji bolj številoi, nego se misli, potrdilo se je sinoči po noči pri nas. Pretečeno noč zalezel je tak ponočni čuk, ako jih ni bilo več, tudi izročene neumrljive duše. Mi izpolnjujemo s tem svojo najsvetejšo dolžnost, katero nam je naložil božji Zve- ličar glede Vas in Vaših otrok rekoč: „Pojdite in učite vse narode povedal. sem na Dobrovo. Z močnim krampom odrinii je vrata zakristije farne cerkve s tako silo, da mu je sicer močni zapah kjučavnice z narbo vred odjenjal. Spravil kakor se kaže, potem se je. najprej na hrastovo skrinjico in potem na se železom dobro okovani kameniti r štok U ob naj izpolnjujejo vse kar sem vam za- velikem altarji. Tudi tukaj je kramp rabil, da je obe U 1 dvoje s silo odprl. za svoj zlodejski trud bil je pa Ko pa zahtevamo katoliške šole, ne segamo ne na stareje podlage, niti ne poudarjamo potrebe kake nove, ker menimo, da je moremo zahtevati tudi na podlagi prav pičlo poplačan, ker gospod župnik opozorjeni na one tri potepuhe, ki so dne 3. t. m. iz ljubljanskega grada jo popihali, pobirali so sproti iz teh nabiralnikov nas obstoječih postav. Ze povod k našemu postopanju odveže vsakega zagovora proti sumničenju, kakor da hoteli zopet uvesti razmere one dobe, katera ni imela denarje ter jih spravljali v varno zavetje. Dobiti ie v rokah sredstev sedanjega časa. Vladi Nj. veličanstva našega presvitlega cesarja zdelo se je potrebno, držav- nemu zboru predložiti nekatere premembe sedanjih šolskih postav. Narejene izkušnje, strokovnjaške sodbe, mnogostransko izražene želje so namreč vlado napotile, da je začela premišljevati, če ni potrebno pretresati šolske postave. Ali s tem ni bila tudi nam škofom dana vtegnil morda za liter vina. Nesnaga je pustil druge cerkvene reči vse pri miru^ le staro štolo je vzel ter polovico nje pustil tikoma pred zvonikom, a tudi trije „purificatorji^ bili so razmetani po tleh, sicer pa ni pustil sledu. Pozor toraj na cerkve in njih pušice (nabiralnice), pa tudi na hiše, dokler se malopridni tiči ne vjamejo. M. R. prilika ) vdeležiti se tega pretresanja ? Tudi mi imamo Iz I^jub^jane. — Volitve v deželne zbore J ki dvajsetletno izkušnjo z novo šolo > tudi mi mislimo, da imajo vršiti v nekaterih deželah v prihodnih dnevih f smo upravičeni izreči strokovnjaško sodbo na polju zanimajo sedaj v prvi vrsti politične kroge, nas Slovence ^ r---— . • ~ --------------. wv^ ^ v „M, IJKJIJ U, " - • ^ ' --- ---- ki obsega nravno-versko vzgojo, saj dan na dan slišimo naravno volitve v sosedni Štajerski in Koroški, glasove z našimi in nuj Bi želj svojih vernikov, ki se združujejo kjer bodo naši rojaki vnovič poskušali svoje moči s ne smeli pri tej priliki spraviti v raz- silami nasprotnikov. Na Koroškem vpeljal je živahnejše govor svojih izkušenj, svoje sodbe, svojih in Vaših želj gibanje med tamošnjimi Slovenci župnik Gregor E i n ko dano priliko v to porabimo, ali zaslužimo potem spieler, ki je osnoval katoliško politično društvo. očitanje, da nepremišlj razburjamo duhove? Delovanje tega društva rodilo bode gotovo mnogo sadu, Tudi Vi ste sodili na svojih shodih in v svojih toda ne ve se ali se zadostni vspeh pokaže pri letošnjih peticijah, in prav tako je sodil lanski katoliški shod pri volitvah. Borba je Slovencem teška, ker jim niso na- vojih posvetovanjih in sklepih da se more šolsko sprotni samo Nemci, temveč posebno zato, ker je ta vprašanje vsestransko in temeljito rešiti le po postavo- mošnjo uradniško osobje, izrekoma politično, Slovencem dajalnein lein potu čemo poslužiti Ta misel vodila je tudi nas. Mi se ho- nasprotno, kar je med drugimi predsednik Schmid po-pravice, katero ima vsak državlj in nastopiti Pretehtali smo pot, toraj jD^ kazal pri vsaki priliki. Ne zdi se nam toraj sedaj že katero nam je odkazala postava, umestno, delati si velike nade. Boljših časov pričakovati od. C. kr. vlade nasvetovane pre- j© tedaj, kadar Koroška na čelo politične uprave membe šolskih postav, a prepričali smo se ) da se ne dobi politično nepristanskega, neupogljivega mož •d Ugodnejše kažejo se razmere na slovenskem Štajerskem, ozirajo na vse izkušnje in strokovnjaške sodbe, in da ne ustrezajo Vašim in našim željam. Zato smo si šteli Tam se je tudi gibalo ;,Slovensko društvo'', videti je v svojo dolžnost predlagati. naj se premembe vrše v ^^ so si tamošnji narodnjaki zbrali najpripravnejše kan-širjem obsegu, da se tako zadosti pravičnim zahtevam, didate, izrekoma zadovolilo nas je, da so se zahvalili (Dalje prih). dosedanjemu zastopniku okolice Mariborske, baronu * To orodje našlo se je danes zjutraj v cerkvi pri raz 1 Mat. 28, 19. 20. dejanem „stoku." Gödel-n pomenlj je to, IQ mu našli boljšega name8tnika, kar pa je — Odvetnik dr. Frid. Babnik namerava se preseliti za boljšo prihodnost Slovencev odločilno, z Dunaja v Celje. Slovenci ga gotovo sprejmejo z ve- da čuje, gotovo oe brez vladnega prizadevanja > seljem. gibanji med tamošnjem velikim posestvom v ta namen i da se prepustita dva mesta te kurije konservativnim Novičar iz domačih m tujih dežel. krogom m pa mesto enega deželnega odbornika slo enskim poslancem. Grof Taaffe pokazal \e J že pri Dunaja n Hlasu Naroda'' poroča se dne 21. v V.. sikateri priliki, da hcče polajšati stališče štajerskim Slovencem, zato se nadejamo, da se mu tudi pri teh volitvah posreči, doseči dostojen način sodelovanja med slovensko in nemško narodnostjo. Pri volitvah na Solno-gradskim posegel je v volilno gibanje n^pi^oljeni nad- 1 er, ki je v posebnem pastirskem listu pri- škof H a 1 poročil duhovščini delati na to takih mož, ki razdor prinašajo i da se voliti med konservativno ka junija z Dunaja: Med zadnjem bivanjem češkega c. kr. namestnika grofa Thu-na na Dunaji, razpravljalo se je, kakor se čuje tudi to, katero stališče naj vlada zavzema nasproti zahtevi Cehov za notranji uradni češki jezik, pa tudi nasproti drugim češkim zahtevam. Vlada se je neki odločila posebno kar se tiče češčine kot notranjim uradnim jeziku rajši odjenjati, kakor pa dopustiti, da 9 _ Šla vsa poravnava na dvoje. Namestnik grof Thun na toliško stranko (Lienbacher). S ^m pokazal se je Kaller y^edne 2a aslednika Eder-jevega. Tudi na Gornj Av glašal je, da bi opiranje vlade zoper staročehe gnalo v opozicijo. to zahtevo celo strijskem pokazal se je škof Dopelb politika, odločnega Nova Presse" poroča z Belegagrada, da tamošnji možato pa zna Ebenhoch iOO milijonov postopati tudi poslanec dr. je vspešno pobijal pravljico o darilu vladni list Odjek U S telegrami do trgovcov v deželi hujska trgovce, naj zahtevajo carinsko vojsko. za Galicij Šleziji giba se pogumno Budapest Delegaciji ste ko svojega de češko-poljski živelj, na Moravskem pa Mladočehi pridno sejejo luliko narodnega razpara med dosedaj složne in močne konservativne češke kroge. lovanja, avstrijska je bistveno že rešila svojo nalogo, ogerska zboruje še danes in razpravlja vojni proračun, skoraj gotovo bode jutri večer konečna seja. Glede ene same, malo pomenljive točke sklepi niso soglasni, pa se Častni občan baron Winkler. Včeraj dopoludne ^e čuje, da bode avstrijska delegacija odjenjala zročila je deputacija občinskega odbora iz Zagorja ob , obstoječa iz župana Morscher-ja in svetovalcev Nemška Pogodba, katero j Nemška sklenila iSavi Bukovica in Mliller-ja gospodu deželnemu predsedniku, baronu Winkler-ju diplomo v dokaz, da ga je občinski odbor v seji 12. marca 1.1. izvolil v priznanje njegovega z Angleško zaradi kolonij protektoratov v Afriki pravičnega in vspešnega delovanja ? častnim ob^^>anom (jlavni odbor e. kr. kmetijske družbe zboroval pri kateri si je Nemška prikupčevala otok Helgoland, je vedno še najimenitnejša točka razgovorov v parlamentih in časništvu. Angleži imajo to vprašanje že v parlamentu in bi • v najrajši to, kar jim v Afriki Nemška pripoznava J vzeli je v ponedeljek dne 23. junija ob 10. uri dopoludne Helgolang pa obdržali, pa se bodo po menen] ter je rešil naslednji dnevni red: katero 1.) Razdelitev podpore za zatiranje mrčesov. ta nley zastopa Španska. tudi radi zadovolili z vso pogodbo 2.) Prošnja občine Vipava, planini sirarstvo. 3.) Prošnja blejske podružnice za podporo novitvi vzorne moštarne. da se uvede na njeni znal je, da je v okraju Valencija azijatska kolera. Zdravstveni svet v Madridu pripo- Ker se epidemija širi, opuščeni so vsi kordoni krog okuženih usta kraj Amerika 4.) Nasvet o porabi državne podpore za šolske vrte 5.) Rešitev došlih ulog. 6.) Sprejem novih udov. — Telefon v Ljubljani namerava napraviti trgo- do 15. avgusta t. 1. oglasi amerikanskih republik, general Franc M e n e n d o terem so praznovali zmago Sansalvadoru, eni malih srednj . umrl e predsednik republike nagloma po obedu, pri ka- sedanjega predsednika nad njegovim prednikom Zaldivar-om vinsko ministerstvo ko saj Med zmešnjavo, ki je potem nastala, umorjen je dosti deležnikov. Deležniki doprinašajo za napravo do bil general Marci a. nesek 50 gld za dolžino do 500 metrov, dalje ^ pa za General C zeta, povelnik vojne vzel je oblastva v vsakih 100 metrov 10 gld., potem pa še najemščine po sv^e 30 gld. na leto za porabo aparata, za pretikanje pa po roke. 20 gld. na leto Uradom računa se samo polovico takse Wagensperske deželne ceste preložil se bode letos najstrmejši 1620 metrov dolg del pod gradom Žitna cena v Ljubljani 21. junija 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške deželni odbor, stroški za ta del preložitve 7 gold. Delo oddaja so proračunjani na 12.000 gld. Ponudbe naj podjetniki vlože do 30. junija. Strmina nad gradom namerava se baje preložiti drugo leto. kr. tursice 5 gold. 87 kr. soršice 4 gld. 55 kr. — rži 4 gold. 71 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. ovsa 3 gold. 09 kr. ajde 5 gold. 20 kr. Krompir 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov 208 na pomenljivem trenutku, ko stopajo naše stare, v svoji doslednosti neupogljive „Novice" v drugo polletje svojega 48. tečaj, stopa tudi vredništvo „Novic" zopet pred čitatelje in naročnike lista, kateremu ni treba črkice lastne hvalo, ker ga hvalijo dosti lastna, Slovencem blagonosna dela m pa vspehi, kateri se kažejo v toliko sijajnejšim svitu, ker so se časi in razmere Slovencev v mi- nulih 47. letih prav stvarno spremenila Svoj čas bile so „Novice" edini list za vse duševno delovanje našega naroda, danes bi pa mogel zadostovati za samo politično delovanje^^en sam-^ dnevnik primerno velike oblike samo tedaj ako bi vredovanje imelo svoje stalne in spretne sodelovalce po vsih posameznih pokrajnah slovenskih „Novice" ne merijo tako daleč, da bi kot tednik s skromnim obsegom mogle zadostovati vsem velikim zahtevam, katere se stavljajo danes velikemu političnemu listu. „Novice" vstajajo tednik, ki prinaša čitateljem svojim, kakor od nekdaj, navodila gospodarsk podu eno in kratkočasno berilo, poglavitno pa izmed političnega življenja v prvi vrsti v posnetku t one novice, ki zadevajo nas Slovence, vrh tega pa tudi vse imenitnejše dogodbe obširnega sveta Izmed domačih političnih novic ozirajo se „Novice" posebno na delovanje slovenskih zastopnikov v deželnih zborih in pa v državnemu zboru. Te vrste novic prinaša naš list neposredno iz najbolj podučenih virov s tako nadrobno-stjo in z ono razsodnostjo, katera je mogoča samo v prvi vrsti vdeleženim močem pri tem delovanji. V Citatelji „Novic" dobivajo toraj nekaljena in nepristranska poročila, katerim je vtisnjen pečat resničnosti in vrh tega namen, vse slovenske politike vzdržati v slogi, ker stare skušnje tudi najnovejše dogodbe pričajo nam, IJa^ham edino le sloga podaja ključ k povolnim vspehom za narod naš Prijateljem svojim obetamo toraj edino le, da se „Novice" vedno le in enako strogo drže svojega starega vodila; „Vse za vero, dom, cesarja!" pri tem pa se stanovitno izogibajo osebnih^ pravd, ker nas skušnja uči, da se iz teh rode prepiri in nesloge o našem složnega delovanja tako potrebnem taboru. . gorko zahvalo, katero izrekamo svojim prijateljskim podpornikom in sodelovalcem, skle parno enako gorko prošnjo, naj ostanejo „Novicam" še dalje prijazno naklonjeni. Čitatelje naše, ki so stali do sedaj zunaj vrst naročnikov, naprosimo, da se vstopijo v m vrsto naročnikov, ako so jih zadovolila naša načela in za malo plačilo vsak teden podajano mnogovrstno gradivo. Svoje vabilo sklepamo z željo, da se krog Noviškega delovanja bolj in bolj širi, tako da v '^irinogobrojni družbi praznujemo v par letih 50. letnico prvega slovenskega lista. » Novice'' stanejo po posti prejemane za celo leto 4 gld. — kr., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 v tiskarni „ „ „ „ 3 „ 40 „ za „ „ 1 „ 70 „ za „ „ — „ .. „ 90 . majo „Kmetovalca Udj e C. kr. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold, ceneje, ako ne preje Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr, na leto vec. Naročnina maj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic''. Odgovorni urednik Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki