URN_NBN_SI_DOC-BEYVDEIN

130 LET BLASNIKOVE TISK AR­ NE Ljubljana 1959. 56 str. 8°. S tem naslovom je izšel maja 1959 poseben zbornik v počastitev visokega jubileja Blasnikove tiskar­ ne. Obsega tri članke: razpravo Ja­ neza Logarja o zgodovini tiskarne do lota 1940, oris Ivana Ovsenika o delu tiskarne med okupacijo in pri­ kaz Janeza Broliha o razvoju pod­ jetja po osvoboditvi. Zanima nas predvsem Logarjeva razprava, ki je tudi najdaljši prispevek in obsega skoraj polovico zbornika. V zgo­ ščeni besedi razgrinja avtor vpra­ šanje tiskarn v Ljubljani vse od Trubarjevih tiskov pa do 1940. Naj­ prej na kratko omenja tuje tiskar­ ne, ki so jih uporabljali naši prote­ stanti, potom se ustavi pri prvem ljubljanskem tiskarskem podjetju, pri Mandeljčevi tiskarni iz leta 1575 do 1582, nato riše politične in go­ spodarske težave, ki so kar z.a sto let onemogočile tiskarno v Ljub­ ljani, zatem prikazuje ustanovitev druge ljubljanske tiskarne, ki jo je leta 1678 pripravil Janez K. Mayr iz Salzburga. V nadaljnjem skrbno zasleduje razvoj Mayrjeve tiskarno in k njej priteguje tudi usodo dru­ gih. mlajših ljubljanskih tiskarn, kolikor so povezane z razvojem najstarejše. Obrtno tiskarsko dovo­ ljenje, ki si ga je pridobil Mayr leta 1678, v Ljubljani poslej ni več ugasnilo. Prehajalo je hkrati s ti­ skarno z enega na drugega člana rodbine, z ene družine na drugo. V dobrih časih se je prvemu tiskar­ skemu podjetju pridružilo še dru­ go, tretje in četrto, v hudih časih napoleonskih vojn so nekatere ti­ skarne opešale, Mayrjeva pa se je skozi vse težave srečno pretolkla in se po zaslugi Jožefa Blaznika, ki je prevzel podjetje leta 1829 in ga vodil do smrti leta 1872, po­ vzpela po hudi konkurenci na vo­ dilno mesto. Vseh 280 let svojega obstanka, zlasti zadnjih 150 let, od­ kar je postala last Slovenca Jožefa Blaznika in nosi po njem iine, je stala trdno v službi našega naroda, držala korak z naprednimi druž­ benimi tokovi in vršila pomembno kulturno poslanstvo. Avtor obravnava sklenjeno vrsto ljubljanskih tiskarjev in našteva njihove najpomembnejše tiske. Be­ sedilo je obilno ilustrirano z repro­ dukcijami naslovnih strani Blatni­ kovih knjig in časnikov. Za znan­ stveno uporabo razprave pa je ško­ da, da posamezne navedbe in ugo­ tovitve niso sproti s številkami po­ vezane z ustreznimi viri in litera­ turo, ki sameva ločeno daleč na koncu zbornika. Neprimerno je tu­ di, da zbornik nima pravega na­ slovnega lista (naslov je samo na ščitnem ovoju) in da so bibliograf­ ski podatki o knjigi navedeni samo v kolofonu. Stanko Bunc

RkJQdWJsaXNoZXIy