J \ v e č j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta ----- $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 9B ik! NARODA Listrslovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily the United States. p I Issued every day except Sundays i3 Sand legal Holidays. | 75,000 Readers. - 1 TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. • „ TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 227. — ŠTEV. 227. NEW YORK, MONDAY. SEPTEMBER 28, 1925. — P0NDELJEK, 28. SEPTEMBRA 1925. VOLUME XXXTTT — LETNIK XXXIII. ŠTIRIINTRIDESET MOŽ V Kapitan Heinen POTOPLJENEM SUBMARINU se ni motil. Prvi poskus, da dvignejo podmorski čoln S-51, ki je kolidirai s parnikom, se je izjalovil. — Mornarica kritizira ka; >tna parnika. — Čoln leži zelo globoko, in glavno nevarnost za posadko predstavlja plin klorin. BOSTON, Mass., 27. septembra. — Podmorski čoln S-51 leži danes v globini 23 "fathoms" en fathom je šest čevljev), par milj od Block Island, in posadke drugih ladij so storile vse, kar je bilo v njih moči, da doženejo, če je kak član posadke štiri in tridesetih mož še živ. Radjsko poročilo, ki je dospelo včeraj zvečer v Charlestown Navy Yard, je javljalo, da se je izjalovil prvi poskus, da dvignejo ponesrečeni podmorski čoln s tem, da vpumpajo vanj stisnjen zrak. Vprizorili bodo nadaijni poskus, da dvignejo podmorski čoln s pomočjo vrvi. Pa rnik City of Rome je zadel v podmorski čoln ter ga potopil. Le trije možje posadke so bili rešeni. Izkrcali so se pozno včeraj zvečer v Bostonu in eden njih je v slabem stanju. Ti trije možje imajo le malo upanja, da bodo našli njih tovariše žive, kajti izjavili so, da je bil v podmorskem čolnu izpuščen klorin. Potapljač, ki se je spustil v globino z bojne ladje Camden, je sporočil, da ni mogel stopiti v stik s posadko ponesrečenega podmorskega čolna. Našel je veliko luknjo na levi strani podmorskega čol na. M oznost, da so še vedno živi, je bodrila posadke številnih mornariških ladij, ki so prihite-le na lice mesta, k izvanrednim naporom, da ustanove stike ter prpravijo vse potrebno da dvignejo pod morski čoln na površino. Kapitan parnika City of Rome, John Diehl, je izjavil: — Podmorski čoln S-5 1 je bil brez stranskih luči. Te luči so bile prižgane šele v neposredni bližini parnika. Ukazal sem s polno paro nazaj, a podmorski čoln ni izpremenil svoje smeri. Zadel^sem v opazovalni stolp. Podmorski čoln se je takoj potopil. Trije možje rešeni. ^o je vse, kar je znano o okoliščinah kolizije. Podmorski čoln S-51 je zapustil podmorsko postojanko v New London, Connecticut, dne 20. septembra, da odide na vežbalno križarenje. Poveljeval mu je poročnik Rodne Dobson. Kakorhitro se je radijskim potom razširila vest 0 koliziji med parnikom in podmorskim čolnom, so odšle mornariške ladije iz vseh bližnjih pristanišč na pozorišče nesreče. Tudi letala so bila odposlana, in mornariški hidroplan, kateremu poveljuje poročnik Hawkins, je tekom popoldneva ugotovil mesto, na kateremu se nahaja podmorski čoln. Pod morski čoln S-l je zaznamoval pozicijo potopljenega podmorskega čolna, in v kratkem času so bili poslani navzdol potapljači. Rušilec Putman je bil eden prvih, ki so dospeli na lice mesta. Ku rjac Li ra, eden na čudežen način rešenih-mor-narjev, je rekel v imenu svojih dveh tovarišev, da ni nikdo vedel, kako se je nesreča pripetila in da se le medlo spominja dogodkov, ki so sledili neposredno po koliziji. — Prebudil me je ropot ob 10:30, — je rekel 1 rje smo spali v baterijskem oddelku v sprednjem delu. Prva stvar, katero sem čul, je bil glas poročnika Dobsona, ki je klical posadko. Pohiteli smo na krov ter dospeli v opazovalni stolp in od tam ven na ta ali oni način. Čoln je bil napol poto-Ijen ter je hitro izginil. Zadnja stvar, katero sem čul, ko se je čoln potopi, je bil glas poveljnika, ki je klical posadki parnika: — Vrzite nam vrv. Geier in jaz sva se zapletla v radijsko anteno in čutil sem, da sem se precej globoko potopil. Prišel sem zopet na površino od strani parnika City of Rome in plaval sem naokrog pet in štirdeset minut, 4<>kler me ni vzel na krov isti čoln, ki je re- Am* Prvi rigger zračne ladje, I ki je bil zaslišan kot očividec, je izjavil, da so se razpočile plinske celice, torej isto, kar je takoj po zavrženi katastrofi izjavil kapitan Heinen, ki je pomagal ! zgraditi Shenandoah, LAKEIH R.ST. N. -J.. 1>7. sop. Dočuii >0 pri r;:/.pr;ivi mornari-cf_-«i j ! -i :k;>vu:'iu'ira soJišf-a. ko-.tra i!a!»»u:a j.- ugotoviti vzrek-k;i;a-! r.itV zrarn.' križarU" ••Slu--naiHoah . za>:!.š;nic .)>!-i pr:p>,ivati krivilo i atl] imiiVnj 1 pono-'iie zračil'1 .;. 1.; • naravnim i lani. vilmr j -m i" 11 v lr i. opila vi"< ra j pri- "a. koj« upov« I irla.:-ala < iz-; 'OVi"!:n! pn-jc z;i-!ii j 1 r 1 pri-jjn;h pri-■ ail r!"V»'k "kom lioniin-val. da • >'i njih uaiiicii »lislcro liiirati ve-I .ra p- iunalca pp:klinnv. ka-pilauia II<'inc»ia. ki jr 1nli!. da i-! oman.;kan /' • virnrwinih ventilov v; i (-"i'-> ni-^ri "vi. -ii iziM»v«'d • CoTJ. :«•:■>« ;■ rtrdila i'.povrdi H-i- Kot znano, jo >!■. -o liili v \ an'rvalnih "itzirnv v 11 i:!i skivi-ni >i ostir.iia :!i n; r'>-!'!•! :n da v-vh-d tesra 111 m ovij i Truplo neznanca v dragem avtomobilu V gornjem delu New Yorku so našli v dragem avtomobilu mrtvega mladega moža. — Rop ne more biti motiv zločina, ker so dobili pri truplu $1400. vreča - plinom 1 hitro izj»rjiz-Vded to^ra j'- vreča razpo* rila in to j<> dov.-dlo do katastrofe. ( oil: t j..- izpovotlal. da ji> malo prt* i i 1 - • je zračna križarka preklala. zapazil, da je bi!a plinska c lica >:. v:i!;a dov;-t didoma iz-pniznjena in da .k m oral a (,!> istem ea.-u piiii-ka ei iiea številka > pr<> naši»:li izvaair. dno vik pritisk. — Xi pa je !>i-< oiiMin easu -;o< d-totno polna ali pa š;• ver. Ko sem šel ob trei.ii uri zjutraj na - :ražo. <0 bile ; zvcize mc l plriiL-Jkimi cclicaani ter 1 izenačcvalno cevjo s>' odpri;?. ! X.! A-prašanje. ee so bile zaivor-! iie kapsule ventilov odstranjene, n !. da :r • more teira zairotovo povidati. SiiŠal pa ji. kako so -e ; lomi i: ko\-.r.-ki deli. predno se je drrgid-i ko-at ralna gondola. i \v \SIIIX(;TOX. i>. c.. 11. s^p. Xckaiio ]>•■:s;.> ljudi broječa ljm!- ;-ka množica - j.- z'nrabi predvee- :-a ]"n:?a na I'nion kolodvoru ter jpriredila na \ • i u-i-u. sprejmi pol- kovjillti. AI"t'diel!ti iz Tex a-a. -prej- l;n. j', ntu Li in-raltiimu iiuijorju i; - j pomožnemu načelniku annadiie 1 _ • zra nv- -!ii/'»e. \* spremstvu pol-; kovn. ka je nahajala njejrova I žena. Navdušenje je narahlo tsko. da <1 v j irii i': M itehelbs na rame- I i na t r ^tj« nesli v jtvtomobil. P< -'kovurk M;tred še>to uro ve -raj :!-a.i. ko že ]>riedi delavci hodiit: na delo. Licis:tii W'illiamu Jireiinanii tak sik čul), dvati-reira \'ozil neki Murray (.Jeff. Ta je sporočil v naglici. dci se ; na vogalu !>>. (teste m prve AvvMiuc zaletel v njegov 11 ki avioim "»11 in da je nato par mož skočilo i/, avtomobila' ter >bežalo 11:1 r:ij/:ličiie strani. Pore* t Hr* T! n;. u je takoj odhit' i t i nir-esar drugega k r> r smrt. Pri preiskavi ži j)<»\' mrtvega so esti zx'itek denarja v znesku .sl-MO.SO ter zkito z;;;.; i,no uro. Xadalje j i našla policija v predalih avtomol>ila dva težka revolverja ter nebroj mil-nicije. Policija domneva, da .je mrtvi elan igralske bnude. ki iniii svoj glavni stan v neki zakotni gosiil.ni na i/.toe,ni 97. cesti. Detektiva Coehniani in Diaiovan do-innevnta. da je moral l»iti mrtvi v kalcem -tiku s -treljanjtim. ko-jega žrtev je postal b. avgusta zlo-gbi ni "na.ndit MeTainc. Avtomobil je bil oeivid.no ukraden, ka'jti 1'-e- :..V;a plfe.'a ji> bila iz-tavljena za neki Ford avtomobil. Najbrž so nam ravali morilci vrevi tru]ilo v Kast Riiveo". lianditi pa so najbrž r; li navz< ,'110-ti ljudi opustili svojo n.akauo. ker sf> reke zavili proti prvi Averauc. 'kjer m,- je /jivršila kolezija s taksijem. Mussolini ne bo izpremenil svoje politike. KI M". Italija. 27. septembra. — Ko se je vrnil ministrski predsednik .Mussdlini z vojaških manevrov-. je v dolgem govoru obljublja!. da italijanska vlada ne bo i/prem »nila svoje dosedanje j>oli-tike ter da bo itudi zanapre j delo-• abi za splošno korist italijanskega nam-ia. Xavizoci fašisti -o nut navdušeno plo-kn.li. jem. kater* j-ji je imenoval predsednik < 'oo.Hrlire. ;i 11 i hotel niti z besedico ("menit! te zadeve. šil tudi moja dva tovariša Geierja in Kile. Mislim, da je tudi poveljnka potegnila antena navzdol. To se je pripetilo morda tudi drugim, ki so dospeli na krov. Kolizija je bila tako močna, da je najbrž odletela v morje petorica mož, ki je bila zunaj na straži. — Zarkomet parnika City of Rome ni deloval in vsled tega je bilo skrajno težko viejeti človeka, olavajočega po morju. Cul sem klice, ko sem blodil naokrog, a ne vem, odkod so prišli. — S-5 1 je moral biti močno poškodovan. Prepričan sem, da so bili edini možje, ki so imeli količkaj prilike, oni v strojnem prostoru, a tudi do teh bo dospela voda. Ce se jim je posrečilo zapne-i kompartment, bodo lahko vzdržali v prostoru kakih dva in sedemdeset ur. Turki se bodo 'POZIV NA ANGLEŠKO DELAVSTVO borili za Mosul. Voditelj turške delegacije v Ženevi je z javil, da bo Turčija z oboroženo silo zavrnila angleške čete, ki bi stopile v sporno ozemlje. London ni vznemirjen. Oficijelni krogi se ne brigajo za pretnjo. Angleški premogarji so apelirali na celokupno angleško delavstvo. — Ministrskega predsednika dolže kršenja dogovora. — Cook je rekel, da je to ' "zaničevanja vreden, nepošten način ravnanja." LONDON, Anglija, 27. septembra. — Z-veza premogarjev je odločno nastopila proti odločitvi ministrskega predsednika Baldwina, ker se je postavil slednji na stran lastnikov premogovnikov in dal slednjim pravico, da skrčijo v gotovih okrajih pleče delavcev. Ta odločitev nasprotuje dogovoru, na temelju katerega je dovolila vlada lastnikom premogovni-> o j a- kov podporo, da lahko na ta način vzdrže sedanjo mezdno lestvico, dokler ne bo zavržena preiskave, krtero je uvedla neka vladna komisija. Vsled tega je postala sedaj večja možnost prekinjen ja obratovanja v premogovni industriji s pod-podporo stavkarjev drugih strokovnih organizacij. Zveza premogarjev je sklicala na dan 9. oktobra konečni sklep. Tajnik premogarske zveze A. J. Cook in drugi voditelji izjavljajo, da je kršil ministrski predsednik pogoje dogovora na korist lastnikov premogovnikov. Dolže ga, da se je poslužil zaničevanja vrednega, nepoštenega in kratkovidnega postopanja. Vsled tega so tudi umaknili svojo sovdeležbo LONDON. Anglija. 27. se p. — .Mosul je imrr-ki ter mora vedno oMtiti tursj'ikn. in tunika armada, koje mirovna silna znaša 150.000 mož. je pripra vlejna z vo.jrn< e't i to trditev. To izj-jtvo pripisujejo Ruždi lie-iu. naeelniiku turšk delegacije n:'. >ve!u Liire narodov. Poroee-va"ve Daii.v Expn a v Ženevi poroča, da j" turški državnik izjavi!. tia je njegova dežela vkl' nila držati ta provinco v .Mezopetanri- ji. betona petroleju Ur Z, vrni- konferenco, na^kaW bo uveljavljen 1: angk.tkt) zahtevo, da je treba J J to provinco izročiti kra5:je^tvu Iraka. H uzd i be j -rno ozemlje, bodo zavr- Pri a611" vladne komisije. Obrnili so se na celo njene. — je baje it.ikei Rinždi boj. delavsko gibanje s pozivom, naj podpira premo- Na vprašanje, če ne obstaja po v njih zahtevi, da se ne skrči njih sedanjih njegovih nuvldi žc vojno stanje med TUrrčijo in Anirlijo. je odgovoril turški deleigait na dvo^troč-11; način: — Seveda bomo zavrnili vsako invnzijo tui-škega ozemlja, e* imenujete to vojno. Ruždi .;:> nadalje rekel, da je inJvisno izključno le oil Anglije, če bo izbruhnila vojna ali ne. Več ko+ enkrat se je dalo tukaj in v Že 1 k vi izraza strahu, cfcr Ko imel napeti položaj radi iMo-sula za posiledico oborožen s>popad med Turčijo in Anglijo, posebno odkar j>- s>vet Tjigv narodov (line 10. se.ptem.lira izročil liaaskemu razsodišču jroto-veljstvom angleških častnikov, stoje na eni sttra-ni meje, turške čete pa na drii^ri. Izkušnje so že več kot erikrait pokazale, da «se -r talcih okoličana h fea.j rad/' s-prožijo pit^k ■ in da so vnamejo nato sovražnosti. Vladni uradniki pa ne smatrajo rejnini govoric o vojni med An-irlijo in Turčijo. Po njih nazorih ne 1h) nobene vojne radi Mosula. ne^lede 11a bojazni ča^oipisja ter mnenja turških zastopnikov, da bo prišlo -do vojaških zapletljagev v tem delu sveta. Angleški uradniiki so mnrmja, da so njih roke čiste, v kolikor pride v,pošte v mosutaki spor. Opozarjajo na dejtstvo. dra se (tiče argument vekrke .sile in male sile. Velika sila je stavila ponudbo-, da se i)red!oži vprašanja arbitraeiji ali raizsoji Lipre. ki je baje zasčit-niea majhnih narodov ter vanihi-nja njih pravic ali rbi \t»aj morala biti. plač. Medtem pa je bila že ustanovljena nova orga-niazcija za vzdržanje dovozov v slučaju generalne stavke. Namen te organizacije je vzdržati javne obrate v teku. Organizacija bo obratovala železnice za transport živil ter vzdržala komunikacije s pomočjo kurirjev za slučaj, da bi prekinil delo brzojavni in telefonski uslužbenci. Meščansko časopisje očividno nima posebno dobrega mnenja o tej organizaciji. Zavzema namreč stališče, da mora v slučaju generalne stavke vlada sama prevzeti vse tozadevne posle. Nova premogarska stavka v Angliji? LONDON'. Anglija. 25. se,pt. — K cd so se pogajanja mMd ministrskim predsednikom Baldwinoin ter eksetkutuvo premogai-ske organizacije izjalovila, je privaikorati v Angliji izb mi Ji a nove >1 a vike premogarjev. Sklonilo «e je sklicati narodno ikon 15 irenieo j)remogarjev. Novi ameriški poslanik na Japonskem. WASHINGTON, 1). C.. —p. I*redse,(biik <"oo!idge j immova! znanega «ko"n>' raci.)Mkega olvtni-ka. Charles MeVeag^ia iz Now Vorka am -ri-Tiim po-.'anik'-n na •Japon^kean. kjer bo -lrdil pred kratkim zamrlemu ij>osl:i.inku Han-eroft u. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so caše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: j ^ j.. . i 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.0G Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej-15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri naročilih, ki tmšajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ v Trstu. Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV all pa DVATISOC MR dovoljujemo po mogočnosti ge poseben popust. Vrednost Dinarjem in Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano ; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKU Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlarfttt Street Hew York, N. Y. Telephone: Oortlandt 4087 ** ■ f.LA& NARODA. -3& AEP.. 1925»-, •^-.a-v GLAS NARODA (SLOVENB DAILY) Owned and PubUtked bp BLOVENIG PUBLISHING COMPANY N (A Corporation) frank StkMr, president Loui* Benedik, treasurer Plaoe of b a sine« of the corporation and ftddrwiM of above officer* 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. T GLAS NABODA "Voice of the People" I »sued Every Day Except Sunday a and Hobdays. Za eelo Uta velja lut ta Ameriko in Kanado ____ $6.00 Za pol leta______$5.00 tEo četrt Uta_______$1J0 Za Sew York ea telo Uto Za pol leta _..... — Za niosetnstva «a telo loto Za pol leto______— $7.00 $3.30 17.00 $9.30 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Gin* Naroda'* izhaja vsaki dan ieveemii nedelj i« pravnika*. ---**- DopUi bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje^"^ Denar na^ se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališč« naanaiit. da hitreje najdemo naslovnika. "Q L A B NAROD A", 82 Cortlandt Street Ne« York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876._j__ ŠjjES&feSt ' Oboroževanje Nemčije. *— Avgusta meseca jc bilo šele iz- materijalom. Ko so hoteli s sile roecpo javnosti poročilo o oborože- ndreti. so nemški vojaki trdili, da vanju Nemčije, ki ga je 15. febru- je za vrati pritrjena avtomatska arja poslala medzavezniška kon- naprava ki pri otvarjanju y*c po-trolna komisija maršalu Foehu," žene v zrak. predsedniku verzajskega zavezniš- Splošno je komisija dognala, da kega komiteji se Xemeija nie vee ne drži določil Kakor javlja to poročilo, je razoroženja. ki jih je poti pisala v splošno nadziranje vojaškega sta- versajski mirovni pogodbi, vojni nja_ Nemčije silno otežkočeno vsled materija! se zopot po tovarnah iz-odpora nemške vlade. Ta ni hotela deluje brez dovoljenja komisije in dovoliti nepričakovanih pregledov sieor predvsem puške, strojno puš-v tovarnah in vojašnicah, obisk ko. metale! min in razstrvljivai nemških trdnjav pa je sploh pre- Ivruppovo tovarne kljub ponov-poveet sporočilo, l.i >< italiaj:-i na Kubi in v Braziliji več kot deset tisoč takih raz-»ii iiiiili L>t'j< ne> v. Na znani način in s povsem določenim namenom je dostavljena temu sporocilai pripomba, da čakajo ti pr.liko, i. i nt opaženi -.plazijo v to deželo. Temu primerno je via-a tudi poostrila inšpekcijo ob ceii obali. l>tiz dvoma >o večino t- ii obžalovanja vredmih ljudi izvodili za no> br«/ve>ini izM-ljeni.-Jsi agenti. Napaka naših Oblasti pa je -bila, u i -o oiaognčile take sleparije ter dale brez vestmi m hakoriščevalc.tm i"!ov» rlet -'iibo-ti za to potrebno orodje. V pr\i vrsti, ki je omejila priseljevanji na temelju kvot. je bilo :e«'.«ai<>. ila ^e kvotne določbe ne tičejo onih priseljencev, ki pri-liajr.jo i/. Kake južno ali eeditral*i.o-amet let. V prvih izdajah postave se je govorilo (, lo le o štirih inem bivanju v kaiici deželi južne ali centralne AjncrLke. 1 :a kvna določba pa je bila medtem že razveljavljena. Kot i lianb, ne upii.uiie.ni sedaj bivanje v*južni rili centralni Anier ki .»f i ( anadi uit i malo tukajšnjih pogojev za priseljevanje m da prav po>«-l»no tudi ei>lo nič ne izpreaneni uporabe kvot s hi (danjo nan-iln.) prip idno-i jo roj<1m*ga kraja .priseljenca. Iz- !.jiai;ki agenti, ki izvajajo svojo nečedno obrt v evropskih drži lah. opozarjajo še vedno na om. že davno razveljavljene zako-te do!' kot pravi>ni(*čne. \*>ega l< pa ni-o krivi le izseljenUiki ajreuti v različnih ev-rop-k !i drža\ah. Irmv č v veliki meri tu
  • ris<*.ljenei, ki ž»» satanu-; j<. ljmeev -o Ar vedaj prepričani, da m1 je mogoče izogniti k\ uiii postavi potom prijel j nuja pre»ko Canade, Mehike. Kube al' Biazilije ter \ >b 1 te»a napote ->voje prijatelje in soroliii'ajdi usodrpolna zmota. S- lanja priseljeniška postava je taiko si^stavljena. da. je a.bso-lu.no nemogoče lzoiroiti se njenim določbam. Kdor je torej še vedno mnenja, da jo j mogoče omalovaževati -na ta aH o«ii način ter im.nrrav.i v trm zmotnem prepričanju j)ojnagati svojim prijatedjem >q. rdnikom. ki ne morejo več priti v deželo na temelju IkvotniJi • b >!oi"1) priseljeniške postav . naj se spomni u-ode thočev in t "so če v Ijtrl . r-akajo na Kubi in \ Ilraziiiji zagnan prilike, da prkiejo ne-opaženi v Združene države. 'i »*;-••!jv.uisvka postava ji pravomočiia ter jo strogo izvajajo, po-se.oai) v-l> d pritiska or^ranizirunega e. poseibno «z južne in jnžno-iztočne ško.Mo Miind inl »ni ameriškega d. lavea, dočim je resnica, — kar -m«- /,. vi r ki ai {xmih.i jali na tem mestu, da so na jvečji kvarljivci siand.tiuo\ aineri^krpa delavstva mehiški peoni in črni priseljenci • < : >ko\ Zapa«lt:e Iniiiji«. ki prihajajo v velikih trumah v Združi -ne di/.av.' ter mj pripravljeni tlolati zkih invlrebščin. Ameriški kapital! iti in ve!ein(histirijai'.ei bi tseM >da radi dohili v <;• žeio evropke delavce, ker je težko najti Amerik an ce. ki bi bili pripravljeni opravljati za majlun denar težaška dela v rovih, na železnicah. ter v topilnicah. • Organizirano delo > pretežno večino pre;bivaJs.tva vre*! je proti takemu neomejenemu prisolj vanju in to razpoloženje je našlo izraza v novi priseljenski kvotni pos^a^n. Peter Zgaga 1 S^bi o Hoetzendorfu. h Razgled po slovenskih naselbinah. D' Annunrijeva smrtna sodba. . Gobriele D'Annuimo prebiva, k a or znano, zelo prijetno v prekrasni vili. ki je bila iidkdaj last l.dove prof. Thodeja ob (iardskean : u. Tam živi italijanski pi-s-nik in pravi) da so ne -presni ni-kam*»r drugam več. ker je ob jezeru na d i vnem pos»*. kakor nikje od je zelo iVveirtričen in rzaito uganja po svoji vili reč-i. rnost na se. V vili si je. uredil tudi svo-po smi-taio sobo. V it<'j s<»bi je med drugim tni|r-«i}Tka.^?aico Sr. Pran- čišefk objema nekega goba\"^ega človeka. T\>>telj je tako osflka, da spomni ja fta (kr^ito. ImaSaiAo eno |H>grimjaao iz nxsai.ia. oikra?t mo z zlatimi ornament i. Po >4 en ah sobe so ra/znwr>4tne slike, ki pred-setavfjajo one .stvari, katere je pe. Ti'k v sivo.jem življetlju najbolj iljivhil in siceir se vJudi m njih: •konja. nahu/Kikamiga i>sa v sko-kn. let ail di. meč. "e Ogovarja Ko\~ač. ki tudi pravi, da ga je Kotlar o\Jedih Kovača je noč pred ubojem imel stpor in pretep s svojo ženoi. katera je od njctga za-htovrula. naj ji kupi vsakovrstne reči. On ji je ugovarjal, da mo-rir*a hraniti, iker ~Tta radi poplave izgubila hišo. Radi tega mu ni ne na,pravda ne večerje ne zajtrka. Andrej je kar norci jeze. Mislil jc. da :ii vredno živeti poleg lake žene in se bati vedno v strahu pre i Kurovim Kotla rjrm. zato je vzeF prazen boeket in šel na delo. Taan je na.š^j. fifefama in ga Ustrelil- . Taika izpoved Andreja Kovača kirtndi izjavlja, da ni nameraval Štefana K oglarja ubiti, temveč ga samo ob-streiiti jx» nogah. Ijzstre-1-1 pa jh v^e^rfi šcwt -krogelj. tako da je čn-ito izipraimiil samokres. Stefan KotJar in Andrej Kovač >ta si bila »vaika. Popravljala sta vozove. (P.) V Heron in ie. Pa., je umrl rojak John Podpornik. Zbolel je 1. av-giL-ta, mesec fc-isneje je pa umrl. V jptarem kraju 'žaipušča soprmpo in dva sinova, v Ameriki pa dva siiiWa V Aanerlki t- bival 2:» let! V Cle.ve'anilu. Ohio, je otivori! odvetniško pisarno rojak W. J. Kennick, ki je graduiral zadnji meisec ma Wi^-tern Reserve univerzi. V Geneva. Olu'o*. je ubila strela rifjaika Ignaca Železnikarja. Bil je zaposlen pri delu na cesti, ko je pa nantalla nevihta, je šel vedri t pod neko dtt-e.vo. V drevo } - udarila strela, in rojaik se je zgrudi! mrtM' na 'ttla. Domu je bil iz Stiške fare na Gorviujlkenn. V Ameriki jc bival 14 let. ' • V (Ve v eland u je umrl rojak John Belčar. V tovarni je za strup i l s srvineem ter je po dolgo-trajnmi iboh-h'+^ju podlegel bolezni. Doma je bil ^ goriške okolie< na Primorsikem. V Ameriki je bival 20 let. V <.'ieero. 111. je manrl ro.wUc Edward Arko. »>odomače ^liklov. star n: fkako s»nlei»idrswiosnemu morskemu va' lovan.jn večkrat do ponesrečene ladje in je rešM vso posadiko sku I »h j lo0 ljudi. XjegoVo zi'Vljcinje je bilo stokrat a* nevarnosti, toila neu^tra-S *no »e je 'bliža.1 pamikom. katerim je vihair ipretil s poginom, in rešil potnike in moštvo. Na-i: modeme mladine ni mogoče tako zlepa zadovoljiti. Naša moderna mladina je do *krajni*Jti radovedna ter ni zadovoljna samo z dejstvi, ampak hoče poznali tudi vznike in posledice. * Ko-sio v neki družini čakali veselega trenftvtka. so poslali pet let -tan ga fanta ik neki stari teti, da bi jim doma ne bil v nadlego. Po devetih dnoji ga je teta pri-v'idia nazaj. Vsi so mu -začeli navdušeno pripovedovati. da je bila medtem prida štorklja ter mu prinesla malo estrieo. In vprašali so ga. če lioč» videti nalo sestrico. Fant je pa odkimal rekoč: — Za sestrico mi ni nič. ampak štorklji in i pokažite, štorkljo. * Casopjtsje poroča : Na" krovu parnika " Aquitamia ** je dosqiel v š(jlM)to v Ameriko kralj afriškega plemena Fantv. in ta kraJj se imenuje Nana Amoli III. Oblečen jn po evrOjrski. ne nosi pa-nobeiiih nogavic. Po pr--t;h, krog vratu- in zapestij ima vse .]>olno zlatih okraskov. • * Keir je kralj, dasira.vno ilivja-:ki kralj, ntjbrže ni bil pori vržen kvotnim predi>"!sf«ii in se je lahko izkrcal, ne da bi bil okusil ikxbror Otoka solza. V Ameriki dajo dosti več na kako zakotno in falirano kraljevsko ča-it kot na zklravo. čvrsto delavsko veličanstvo. Iz zadnj)' statistike je razvidno. da je stalo uvel javi jen je pro-hibieije Združene države sto mi-ijo-uiov c^)larjev. Sedaj naj po človek preračuna, koliko denarja bi morala Amerika no trosit i, če bi res hotela uveljaviti prohibiejo. - * italijanski ministrski ptvefcsfcd- {uik iMussolini je civilno ponočil ')čer italijainNkega kralja, llafal-!o. s princem iz Ilet^sena. I>og daj, ida bi ta «ve«a bolj Iržala kot bo itržaia z\eza med Italijo in slovenskim Primorjem. * Predsednik nemške republike HindcnbtJurg so še vedno najraj-Še oblači v svojo generalno »uniformo. To pa nič ne znači. Kajti sabl ja mu je nkrha na in v samokresu nima na.bojev. * Takrat bo boljše na svetu, ko bodo ljudje prenehali drug dru7 o:(vga vj^raševati: "Kdaj bo boljše ia svetu*', ampak bo skušal vsak +ob. ;in svojo -okolico poboljšati. * Jajko .priporočljivo je. da se Slovek uči angleškega jezika. boljše je pa. učiti'se od A;rgleEev. Le malokateri boj. ki se vrši za "•ast. je časti n boj, * •Spanci in Francozi poročajo o velikih zraaig^h v Maroku. Kadarkoli poročajo Praneozi o 'iiiki veliki zmagi, hri-čejo s tem poročilom prikriti velik pora-z. * V Ligi narodov je zastopanih pet deset držav. Liga narodov pa toliko čas« nebo lispewna. dokler bosta imeli v nji edinole Francija Ln Anglija poglavitno besedo..-" * ' Da niso V -Ttigbsl&viji ljudje ore vee i^biivn/i. nam dnkaztfje' sle-leči^oglafs. ki je mil prefl kratkim \ objavljen v nekem ljubljanskem dnevniku : "Mlad gos}>od. ki ibi rad šel na i dopust na deželo na trgatev. — išče tem potom v s vrh o zmara-tva gospodu č no. ki poseduje posestvo j z vinogradom". njegove nasvete. Slučaj Hoetzendorfa je dokazal. ROJAKL NAROČAJTE SE NA "GLA8 NAHODA", NAJVEČ JI SLOVEN8KI DNEVNIK V ZDRUŽllKtŠDEŽAVAfl. Pokopali so z velikim vojaškimi častmi na pokopališču v Hietzeingu na Dunaju generala Hoetzendorfa. ki je med svetovno vojno kot načelnik generalnega štaba in kasneje kot poveljnik avstrijske armade na tirolski fronti igral veliko vlogo. Znano je. da je bil general Hoetzeiulorf eden naj-zagrizenejših nasprotnikov jugo-'lovenskega pokreta' in Srbije kot "nositeljice tega pokreta. Zanimivo je kako o fem generalu sodijo sedaj srbski likti. Zato priobčujemo sodbo, ki j iT izreka o tem avstrijskem vojskovodji beogratlski "Halkan"r. List izvaja: "Cieneral Hoetzeiulorf je bil zelo nevaren nasprotnik ne samo kot vojskovodja, marveč tudi kot diplomat. Kot vojskovodja je zaustavil ruski orkanski naval v Galiciji. To v tistem času to ni bila majhna vojaška vrlina. Rusija je bila takrat še sveža. Toda kot di: plomat je bil on mnogo nevarnejši. l»il bi namreč še mnogo nevarnejši, ako bi bila stara in okorela habsburška diplomacija poslušala generala da je lahko, vojak po poklicu često liino->go dalekovid> mcftši diplomati', kako? diplomat po poklicu. Tudi pri. lias se je na jesen lf>15. leta dogoclil tak slučaj. Prihranjena bi nam bila albanska Golgota, ako bi takrat ne bili poslušali francoske in iynše diplomacije v civilnem kro ju. Hoetzendorf^je bil kot diplomat dalekoviden in je predlagal, naj bi Avstrija 1. 1911 napadla I-talijo. V 14 dneh bi bila avstrijska vojska takrat v Rimu. Nihče bi takrat Italiji ne bil pomagal. Vojna bi se bila omejila na Italijo in Avstrijo. Ako bi iz te vojne Italija tanli izšla teritorijaluo nepoškodovana, vendar bi bila potol-čena in moralno uničena, da bi kasneje niti ne mislila na to, da bi v splo'num nietežu vstopila v vojno proti Avstriji. Iloetzendorf je bil ze 1. 1911 prepričan, da se Italija v s'n čaju vojne izneveri trozvezi. 1',ganil jtvar s e!jan v valijevo reziden to v Diabekr. ga je pričel vali iz-praševati z vljudnim vprašanjem,' ali je visoki vjetnik dobro potoval. Taktni šeih je odgovoril: Hvala bogu in republiki, med potjo nisem nič trpel. Vsemogočni naj nam ni kdar ne odvzame republike. V navzočnosti članov protirevolueijo-narnega sodnega dvora, katerega naloga je. da obsodi sejhe. in jib spravi na-vislice, se je vršila zabava v enakem .stilu dalje. Vali je v-f) rasa I, ne da bi vam hotel kaj predbacivati. prosim vas najulju-dnejše, da mi razložite, kako ste izvedli vstajo. Šejih je govoril izbrano. nakar mu je vali zagotovil, da se ga bo sodilo povsem pravično. Predsednik sodnega dvora je pričel potem govoriti o veri (kakor znano, so šejlii delali propagando z očitanjem, da je republika protiverska). Vprašal je, ali i-majo še.jhi in ulemani pravico, da označajo druge muslimane za brezverce .' Xe. je odgovoril šejh Chem seddin vsi ti Sej h i so ignorantje. Kako je razmerje št jha do nieiro-vih učencev ' Ali imate tudi učenke.' Ali je republika nezdružljiva z načeli islama? Šejh se jc zvijal in se kazal nekako modernista. X dvoma, da ne sme biti nobenega posredovalca med bogom in ljudmi. Samo po stari navadi moli učenec še j ha. Imam učencev 800 in u-čenk 200. Ali je prerok govoril o kalifu? Šejh: Xc, kalifa ni treba. Prod svojo sanrtjo je prerok na-s veto val republiko in današnji re-žini soglaša z njegovo željo . . u Xa to so servirali kavo in neki fotograf je ovdkovečil družbo. Ko j» 1 ilo konec zasliševanja je bil šejh odpuščen z vljudnostjo in odj>e-ljan v svojo celico v vojaškem zaporu. Vse bo uljudno in šejh,, ki vljudno livaJi sedanji režim, bo X j ego v tudi obešen vljudno . . . Čudno, da mladi goisp:»d ni zahteval ra je ozrl {»o omizju, jo videl predsednika, ki ga je še vedno mirno motril z debelimi, neznosnimi očmi. Nedelja ga luhko prav zadene. Če bi možu kljuboval, je najbrže izgubljen, ali takoj na mestu. ali pa 'bi umrl dolgo zatem kakor od nedolžne bolezni. Ce bi poklical pri tej priči policijo, če bi šol in ustavljal vsakejra človeka, pripovedoval vse in vzdignil proti vsem zlodejem energijo vse Anglije. bi se |»o vsej priliki otol: drugače pa nikakor ne. Tu na balkonu jo bilo par gospodov, ki so se raz-gledavali j>o svetlem in obljudenem nabrežju, in vendar so Svme ni po-•util varnejšega, nego da je bil sredi zmotnega morja v čolnu s pirati. In še nekaj mu ni hotelo v glavo. Niti za trenotek ga ni obšla misel, da bi ga mogli nasprotniki pridobiti zase. Marsikdo modernikov, ki so vajeni klanjati se razumu in moči, bi bil omahoval v svoji zvestobi pod pritiskom te silne osebnosti. V Ncdc!ji bi bil videl vteleše-nega nadčloveka In res, če je nadčlovek mogoč, mu je bil Nedelja res nekoliko podoben. Nedelja s svojimi svet pretresu jočimi naklepi je bil kakor kamenit kip, ki je bil oživel. Res, kakor da je bil nekaj več kakor navaden človek, s svojimi široko zasnovanimi načrti, ki so bili prejavni, da bi jih bilo mogoče odkriti, s svojim širokim obličjem, ki je bilo preodkrito, da I i ga bilo mogoče pojmiti. A to je bila neka vrsta moderne slabosti, do katere Svme niti v svoji največji potrtosti ni mogel pasti. Kakor vsak drugi, je bil strahopeten dovolj, da se je bal velike sile; a toli strahopetca ni bilo v njem, da bi jo bil občudoval. Anarhisti so govorili in zraven jedli, in še vtem se je kazal vsa-v koga posameznika značaj. Doktor Hull in marki sta uživala zložno in konvencijonHlno najboljšo koščke mrzlega fazana in štrasburško pašteto. Tajnik pa je bil vegeterija-nec in sklonjen nad surovimi paradižniki in kupico mlačne vode je resno govoril o nameravanem u-inoru. Stari profesor je imel pred sabo plehko pijačo, kakoršno je prenašala njegova hirava starost. Predsednik Nedelja jo prvačil tudi v tem s svojo čudežno ogromnostjo. Jedel je za dvajset mož: jedel je neverjetno, z grozansko čilo slastjo, kakor da gledaš tvornico za klobase. In ko je pogoltal tucat žemelj in popil za bokal kave. je nagnil glavo po strani in opazoval Svmea. — Večkrat sem ise vprašal, — je izpregovoril marki s koščkom namazanega kruha v roki, — če ne bi rajši možgani razpočiti, pa če se razleti Pred smrtjo na vsak riaiHn še vesoljstvo! dobro S°voritl- — Jaz ne želim, da bi se baš se- ~ Tovanši> — rckel predsed-daj vesoljstvo razletelo, - je za-Inik< ko se.je hlP°ma Vzdi*ni1' ~ tegnil marki. - Rad bi le napra- ta burka Je trajala dovolj do,go-vil kaj zverinskega, predno umrem. Pv0ZVal ,SOm ™ Sem' da vam P0' Sinoči sem premišljal o tem v po-1™" nckaj tako PrePr^ega, a ta-fiteljj I ko razburljivega, da bi natakarji -Ne, ako je uničenje edini cilj |zgoraj' ki " tako yajeni naših/en^ vsega, — je pripomnil doktor Bull, I v g " °J SP02naU ^ nobo. Tovariši, pravkar smo razpravljali o načrtih in določevali kraje. . . Predno govorimo nadalje. — se to komaj izplača. j Stari profesor je strmel z med- 1 limi očmi pod strop. — Vsak ve v svojem srcu, — je dejal, — da se sploh nič ne izplača. Nastal je tajinstven molk, potem pa je spregovoril tajnik: — Oddaljili smo se od svoje točke. Edino vprašanje je vendar, kako naj Sreda udari. Meni se zdi, gotovo (ja S(i Sprjjaznjmo vsj s prvotno mislijo: z bombo. Glede podrobnega načrta bi svetoval, da se nas tovariš jutri zjutraj vkrca-- Prekinila ga je silna senca, ki je padla čez mizo: predsednik je bil vstal in zaslonil družbi nebo. — Predno se spustimo v, to. — je rekel z drobnim, milim glasom, — prosim, stopimo v sobo. Nekaj posebnega vam imam povedati. Svme je bil prvi pokoncu. Prišel je bil odločilni trenotek: pištola mu je bila nastavljena pred čelo. Spodaj na tlaku je slišal, kako se policist mirno pres+opa in cepeta s petami, zakaj jutro je bilo lepo, a mrzlo. Nenadoma je udarila na c£sti lajna veselo poskočnico. Svme se je vzravnal, kakor da je zapela trobenta pred bitko. Po *»lah mu je zaplal — sam ni več ako in odkod — nenaraven pogum. Njegova mladostna gizda, da je policist, mu je izginila iz misli; ni se smatral več zastopnikom plemenitega zbora, ki se je zamišljal v ulogo čuvarjev, ali starega čudaka, živečega v temni sobi. Nego čutil se je poslanca vseh teb ubogih, dobrih ljudi na cesti, ki korakajo vsak dan v boj ob zvokih vreščeče lajne. In ta velik ponos, da je človek, ga je povzdignil, sam ni vedel kako, neskončno visoko nad te pošasti okoli njega. Vse se mu je potapljalo v skrajni gotovosti, da je predsednik v krivici in lajna v pravici. Zarotniki so se prerili skozi vrata proti sobi v ozadju. Svme je stopil zadnji z balkona. .Nazunaj je bil miren, a možgani in ves-život so mu trepetali v romantčnem ritmu. Predsednik jih je peljal po vegastih stranskih stopnicah navzdol v mrakotno, mrzlo, prazno sobo z mizo in klopmi; po vsej podobi opuščena obednica. Ko so bili vsi notri, je Nedelja vrata zaklenil. Prvi je povzel besedo nepogo-vorljivi Gogol, kakor da hoče počiti gneva. - Tak, tak. — je za vpil v mračni razdraženosti, in njegov težki, poljski naglas je bil skoraj nerazumljiv. — Pravite, da se nečete skrivati. Pravite, da se kažete. — Prazne besede. Kadar hočete govoriti važne reči, se zaprate v teman zaboj! Predsednik kakor da je sprejel j*ta zni naskok razburjene- ga tujca s popolno ravnodušnostjo. — Še sedaj niste pojmili, Gogol, — je rekel z očetovskim glasom. — Sedaj, ko so nas slišali govoriti bedastoče na balkonu, se ne bodo več brigali, kam smo šli nato. Da smo krenili takoj sem, bi bili na stavljali vsi natakarji ušesa na ključavnico. Vse kaže, da ljudi prav slabo poznate. — Umreti hočem zanje, — se je razvnel Poljak, — in pobiti njili tlacitelje. Skrvavnic pa ne maram. Tirane bi tolkel pred vsemi, na cesti. — Vem, vem, — je prijazno kimal predsednik ter sedel na konec dolge mize. — Najprej hočete za človeštvo umreti, potem od mrtvih -vrtati in pobijati tirane. Lepo, lepo 1 Sedaj pa vas prosim,, da kro- POGLAVITNA AMERIŠKA MESTA. BOUŠEVIŠKA ZGODBA Neki list v Estoniji pripoveduje predlagam, da ta naš zbor o teh načrtih in krajih ne glasuje, nego da jih prepustimo popolnoma preudarnosti enega samega zanesljivega člana. tovariša Sobote, doktorja Bulla. Vsi so se ozrli vanj ; potem so vsi vstali, zakaj naslednje besede, čeprav ne glasne, so bile izgovor-j< netz živim. Tarfburijivim poudar^ kom. N rdel j a je udaril ob mizo. — Niti besede več o naših načrtih na tem shodu! Niti trohice o naših naklepih v tej družbi! Nedelja je svoje pristaše od nek daj preseenčal; a bilo je, kakor da so sedaj prvič osupnili pred njim. Vsi razen Symea so se mrzlično premikali na svojih prostorih. Svme pa je sedel na svojem mestu, z roko v žepu ter držal nabiti revolver. Sklenil je, če bo treba, svoje življenje drago plačati. Bo vsaj videl, ali je predsednik umrljiv. Nedelja je povzel z enakomernim glasom: — Gospoda ste si brez dvoma na jasnem, da imam samo en povod, prepovedati na tem slavlju svobode svobodno besedo. Kaj to, če nas poslušajo nepoklicanci! — Njim smo čisto nedolžni šaleži. Kar pa nam gre za življenje in smrt, je^to, da je tu med nami mož, ki ni naš, mož, ki pozna naše resne naklepe, a se ne strinja z njimi, mož-- T; jnik je za vreščal kakor ženska. — To ni mogoče, to ni mogoče, da bi--in je skočil na noge. Predsednik je položil na mizo svojo lopatasto dlan kakor bi plosk ni la po nji velika riba s svojo plavutjo. — Je mogoče, — je izrekel počasi, — v tej sobi imamo zalezo-valea. Za to mizo sedi izdajalec. Ne bom tratil besed. Ime mu je — Svme, s prstom na petelinu, se je napol zleknil. — Ime mu je Gogol, — je rekel predsednik. — To je ta kuštravi goljuf, ki se izdaja za Poljaka. Gogol je planil pokoncu, s pištolo v vsaki rokf. Kakor bi. trenil so mu skočili trije za vrat. Se profesor je izkušal vstati. A kaj je bilo potem? Svme je videl malo, zakaj dobrodejna tema mu je zagrnila oči; zgrudil se je na svoj sedež, preplašen je začutil onemoglost in hkrati kakor, da mu je odleglo. me-sito je zbirališče za vse pridelke zapiida, >ki naj se odipremijo ®a vzhod. Noibemo mesto na svetu nima take trgovine z žitom, živežem, živino in letšotn. Največje klavni- Chicago. — Chicago je klasičen vzgled nagle-ga razvoja "po ameriški," kakršnem se Evropa ne more načuditi. Prt ri b Michigamsikem jezeru Ln blizu prevažaIišča ml d vodovjem tega jezera m pritoki reke Mississippi. Za ča*a, ko je divjala vojna ameriške revolucije, je neki čnnec iz ■S a n Dominga. imenom John Baptiste do Saible (ali au Sable^ prodrl do ^ ike Ohicago in se tam nastanil. da trguje z Indijanci. Okolo l. 1777. zgradil je hišo in ta je bila začetek neprestanega naseljevanja čika-ki pokrajini. L. 1796. prodal je svojo hišo nekenvu francoskemu trgovcu, ki jo je s svoje strani prodal John Kinzie-ju 1. 1803. Kinzie je bil iprvri ameriški nase Ijenec. Leto kareje so Zdr. Države zgradMe tam trdnjavico na rest rvaci ji šn-itih .kvadratnih milj, ki so jih Indijanci od^?taprli Združenim Državam. Ime "trdnjave je bio Fort Dearborn. Naselbina je začNa rasti še !e po vojnM. 1812.. pa tuidi .poteni le jako poča-si. Še 1. 1830. jo bil ■Chicago mala vaK 'koč iz hlodov; prebivalstva je 'bilo manj od »to ciuš. Začetek razvoja naselbine v mesto je baje pripisati izgradnji Illinois - Michigan 'kanala, ki jo je kongres sltllml i. 1827. L. 1837. je bilo prebivalstvo naraslo na 4.170 duš. in tega leta je biio Ohicago iiikorporira.no kot me^to. Od tedaj je bil razvoj me?4ta naravnost. čudežen. L. 1850. je Chicago imel 28.269 prebivalcev. Deset let kajs-n. je jih je imel desotkrat toliko namreč 298.977. L. 1870. je prebivalstvo štelo čez pol milijona in 1. 1880. čez milijon. Mesto je nadalje hitro raslo d"o 1. 1920.. ko je bilo zadnje ljudsko štetje, ki je izkazalo prebivalstvo od 2.701.705 duš. Cook Conntv. v kateri živijo sami ljudje -kij stanujejo v mestu Chicago ali pa tam delajo. «terjIiko obcudoyati glasovitega ev- tragično zgodbo •Rusinje, "ene iz med mnogih". Pred tremi leti so aretirali Čekisti v Leningradu ter odpeljali v Moskvo poročnika S— A. Obupana žena je letela v Moskvo takoj ko je prejela moževo pismo, kjer je stalo, da ima njegovo zadevo -v rokah neki .Jagodkin, sin univerzitetnega profesorja, "sini- ni namreč vedel, da je zaprta po odredbi Jagodkina. Džerkinski je 8el sam k jefnici in B. mu je povedala svojo zgodbo. Načelnik Čeke ^e hitro končal zadevo: odredil je, da se gospa'izpusti in pošlje v La-tvijo, JagodkI npa se naj takoj ustreli. Obe povelji sta bili nemudoma izvršeni, izmučena, osivela gospa B. pa se je vrnila v Rigo. po glavi. — Moja glava čuti ka- žene Držaje in tudi za izvoz. Ali tudi uidustrija železa, usnja, čevljev. tobaka, kemikalij itd. je zastopana v velikem obsegu. Prebivalstvo mltsta Chicaga o»lv stoja večinoma iz priseljencev in njihovih sinov. Od njegovih 2,701.-705 prebivalcev je 'bilo i>o ljudskem štetem t. 1920. nič manj od 72 odstotkov 'tujega pokolenja.' A-nieriška uradna -statistikao namreč vedno uvažruje t ako z v ami 'foreign whitw stock'; pod tem se razumevajo tujerodci in njihovi v Ameriki rojeni sinovi. Čez SOO.OOO je bilo tuycrodcev. Žal i bog iz uradnih -statistik ni razvidno razmerje ipoedi-nrh tujerodnih narodnostnih skupin. Raz-vidaio pa. je. da je 1. 1920. bilo v Chicagu 137.611 ljudi, ki so se rodili na .Poljskem. 121.018 na Ruski m. 112.288 na Nemškem, 59r215 v Italiji. 57.563 na Švedskem, 50.-392 na Češkem. 30-481 v Avstriji, 26.106 na Ogrskem, 9.962 v Jugoslaviji rt d. Kar se tiče Jugoslavije, je število veliko prenizko: precejšna jxvrwija onih rojenih v Avstri ji in na Ogrskem bi spadali prav za prav v Jugoslavijo. Naravno je. da ntesto s tako velikim tujerodnim prebivalstvom ima mnogo organizacij tujerodcev, na tisoče. Veliko je tudi število tu-jejezičnih časopisov: 30 čeških. 12 nemških. 9 poljskih, 9 litvinskih, 8 italijanskih. 7 slovenskih. 7 slovaških. 7 židovskih, 5 hrvatskih, 5 norveških, 3 grški, 3 španjska, 2 francoska. 2 danska, 2 srbska, 2 ruska, 2 magjaHka, 1 ukrajinski. 1 kitajski Ln 1 holamdski časopis. zgodovini mewta Chicaga jo veliki požar od l. 1871. in svetovna razstava v 1. 1892—93. Veliki požar, ki je vničil velik d:i mesta, je pro- ce na sv.tu «e nahajajo v Chicago, kjer se kolje živina za vse Ždru-' patičen fant", od katerega je od- 1 visna oprostitev S-a. Gospa S. je obiskala Jagodkina. Sprejel jo je lep mladenič uglajenih kretenj, ki je hitel potolažiti nesrečnico in ji je obljuboval skorajšno oprostitev soproga. Šli so meseci. Kljub temu je ostal S. v ječi in žena ga ni smela obiskati. Jagodkin pa je postajal vedno bolj ljubezniv napram, lepi gospe in je končno zahteval od nje ljubezni, češ da bo drugače dal ustreliti njenega^oža. Ga. S. se je branila, toda Jagodkin jo je posilil v pisarni. Teden dni pozneje je zvedela S., da je bil njen mož že pred meseci ustreljen na povelje Jagodkina. Zvedela je tudi, da se je vanjo zaljubil rabelj že v Leningradu, kjer je služil njen mož v- rdeči vojski. Izrabil je v svoje, strlie njeno vročo ljubezen do moža, zapletel ga je s ponarejenimi pismi v vele-izdajniški proces in ga je prisilil v ječi', naj priporoči pismo ženi 'simpatičnega Jagodkina', nakar ga je dal ustreliti. Živčno težko obolela gospa S. je morala na kliniko. Pol leta pozneje je nekoliko okrevala in se onio-žila z. latvijskim trgovcem B. (ker •drugače ne bi mogla v inozemstvo). Preselila se je v Rigo. Toda že drugi mesec po poroki je prejela brzojav, da je njena mati smrtno nevarno zbolela v Leningradu. Mlada žena se je podala na pot kljub nasvetom prijateljev. Na meji so jo zaprli in poslali v Moskvo. Prišla je zopet pred Jagodkina. Brzojav je bilo njegovo delo. Jagodkin je zopet zahteval ljubezni. Gospa B. pa je rekla: "Rajša imam smrt!" Zaprli so jo v umazano luknjo in jo mučili z žejo. Rešil jo je čudež. Po samomoru znanega Savin-kova je pregledoval ječo načelnik ,Čeke Džeržinski. Vprašal je jetni-£arja. kaj je naredila mlada žena, da sedi v samotnem zaporu. Nihče Roparski napad v Marijanskih Lažnih. Te dni je bil izvršen v M arija n-eskili LaizniLh drzen roparski napad ob beilem dnevu, ki je vSied svoje brfutalnosti vzn mriril vse. mesto. Trgovec Alfred Dub iz Kraljevih Vinogradov, ki je že več let stalen gortf Marijanskih L^zni, je te dmi opazoval, da ga zasleduje s posebno pozornostjo mož. ki se mil je takoj v zaeetku zdel sumljiv. Te dni med 2. tn 3. uro je Alfred I)ub zopet zapazil neprijetnega neznanca za seboj. Xaenkralt ga je zasledovalce od zadaj zagrabil in vrgeil na tla. Trsrovec je pa'ddl na hri sv jra n >šil. Naipa-dnilee je vzel listnico in tudi ilraigoccno trgovčevo uro. vomiar še ni hcrtcl odnehat i, ampak je potegnil nož 'in začel •zabadati pod njim ležečejra l>uba. Ko so ljudje pritekli, je sadistični napadalec paboqniil. Dub je dobil pri napadu doTet globokih ran z bodalom. Rane so zelo nevarno, in so trgovca morali prepeljati v bolnišnico. FAKIRJEVA UMETNOST ropskega fakirja To Rkama, o katerem gre glas, da je neranljiv, neobčutljiv zoper vbodljaje in udarce. Zagonetni fakir To Rhama, ki v.ziročfl veliko gmotno škodo, ki se svojimi produkcijami frapira (Dalje prihodnjiS.) Železniška nesreča pri Bayonneu. Pred kratkim se je pripetila na Francoskem zopet železniška nesreča, toikrart pri Bayonneu v 'bližini špaak&e aneje, ki je "zahtevala nekaj žntev. OfieijL&nih poročil ni. vendar se vidi iz »poteka ■preiskave, da. je bilo vzrok katasttroti popolno iza-nemarjemje -tirov in vozi v. Vialk je imel skoratj same ■stare volzove, ki so se med vožnjo sumljivo zibali. Vlak bi moral voziti s pred^isamo hitrostjo 75 km' na uro, voal pa j? le s hitrostjo 70 km. Krivda torej ni pri strojevodji, kakor so prvotno domnevali. Leteče mravlje. čal nenadoma strastno in «e ndar^; rtite svoja .lepa čuatva in sedete z drugo gospodo za to mizo. Zakaj V Saint Btiemi na Frtatncoskem se je spustil na zemljo velik roj letečih mravelj. Prebivalci so morali zatvoriti visa vrsta in okna hiš, da so -se atoletji. Mesto Chicago poseduje oibčudo-vanja vreden sistem jamih parkov. Ves osrednji del je obkoljen iia vse s/trani od parkov, ki so med t-eboj spojeni po širokih ibulevar-dih. Poleg tega niza velikih parkov ima Chicago >prt krasno obrežje ob jezeru. Michigan Avemre ob jezeru je 4>on©s vi-aeji Čfckatžanvov. Izmed poglavitnih javnih poslopij naj omenimo Chicajgo Public Library na .Michigan Avenue, ki je stfala dva miljotia dolarjev. Ta kaijižmica ima 33 podružmic po vsem nu isJhi. Edno izmeri najlepših poslopij je Chicago Art Institute, posvečeno umetnosti; v njem ve nahaija niu-zej in umetmšika šola. V Chieaigu se na-hajajo tudi druge slo\-i-te iknjlžni-co. kot je Newberry Librarj', John Crerar Library, *Libr. of the Oii-eago Law Institute in knjižnica zgodovinarskega društva. Mesto i-ma mnogo ustanov za višjo izobrazbo : University of Chieaigo, poklicne šole illinoiške muverze, Loyola univerz^ Tsdravniško šolo £111-noiške univenze, IienvK Institute in razne neodivisne šole za pravništVo in zdrovmistvo. Chicago je po prebivalstvu drugo največje mesrto v Združenih Državah m glavno trgovsko središče na zapadu. Chiea^ro je važno želrzniško križišče; poleg tega pa je njegova lega ob jezeru Michi-•gan jako uafodlna za plovbo po Velikih ..jezerih. .23 . železniških prog se oare^ot ori t^ Chicago. . To Kje se nahaja moj sin ANTON KOŠIR, rojen leta 1901 v Borovnici na Kranjskem; je srednjo postave in kostanjevih la<. Dne 11. septembra je šel z doma ob 6. zvečer in je imel na sebi plavo srajco, sive hlače, siv kb/lnuk pa rjave čevlje; bil jo brez rckelca. Ker se bojim, da se mu je um zmračil, zato prosim. cenjen-« rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi ]>oroča in javi njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležen. — Anton Koši, Box <532, Library, Pa. (4x 25.26,28.29) ROJAKI, NAROČAJTE SB NA 4GLAS NARODA' NAJVEČJI SI jO VEN SKI DNEVNIK V ZDRTrŽENTH DRŽAVAH. (gledalce, je mlad^neznaten človek. ! Njegova zelena škileča očesa pa ! imajo predorljiv pogled, kar mu i daje poseben značaj in se poveča v njegovo tajinstvenost. Mož je brez dvoma zagoneten in lahko se govori o čudežih, ki jih predvaja in izvaja fakir To Rlia-ma. Izvedenci stoje začudeni in neverjetni pred fenomenom. To Rhama stegne roki in ukaže, da mu jih prebodejo z dolgimi šivan-kami. Zarjavela šivanka prodre roko. kot ne bi bilo mesa»4tosti in krvi. Ne pojavi se kapljica krvi, in ko je šivanka odstranjena, se rane zapro. Sicer pa sploh ni ran, koža je zopet gladka, cela. To Rhama se da privezati in pribiti na križ. Levo roko mu z velikim žebljem pri-bijejo na desko. Po eksperimentu je roka <*la, zdrava ... To Rhama nato izvaja hipnozo. S par kretnjami rok napravi divje sikajočo, importirano Lrazilijansko kačo ponižno in jo končno uspava. Uspava tudi celo menažerijo zveri in jo pretvori v pravljični grad: kokoši in morski prašički, krokodili, sova in zlobna kača k skupaj kot v Noetovi barki. To Rhama je iz Sanskrita in se imenuje "krotitelj." Zanimivo je, da njegova domovina ni dežela fakirjev, Indija, pač pa je Čehoslo-vak. Rojen je bil v Tešinu. SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO ZA BOŽIČ s parnikom "PRESIDENTE WILSON" kateri odpluje dne 24. novembra, 1915 Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo za-jedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago. Cena voznemu listu III. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa $101.0G; vozni listek do Trata in nazaj stane pa samo $162.00 in $5.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "head tax". Kdor hoče preživeti božične praznike v krogu svojih staršev in sorodnikov ter vzbuditi spomine- na svojo nežno mladost, slišati pritrkovanje zvonov domačih crkva in mile pesmi ob pol-noČnici, naj se čimprej priglasi: na razpolago imamo na parni-ku kabine IU-razreda v posebnem oddelku, tako da bodo naši potniki čisto za sebe. Zunaj ostanete laliko eno leto ter se vrnete v Združene državi ne oziraje se na kvoto s tem, da dobite ameriško vladno dovo-. I jen je za povratek.Prošnje za taka dovoljenja preskrbi ju jemo mi. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Smrt vsled osjega pika. Te doii -je pičila v Ran&bofu na Sedmograškem osa ali morda tudi -sršen kmetico Senwenlburgeirje-vo v prst Km alti potem je čutila kmetica boleame v prstu, ki so postajale veekno bolj nefcno*ne in se širile proti .pazduhL (Jez par ur je iimrls ki je imela jedva 25 le4, na srčno kapjo. Pozor rojaki! V zalogi Imamo SVETO PISMO . (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ££Mjukii&l .. i".,- f^VVi' GLAS NARODA, 28. SEP. 1926. BRIQITA ROMAN. — Spisal C. M. Za "Glas Naroda" priredil G. P. -'i (Nadaljevanje.) Ah pa je mogoče ini-lila. da ima Teo ujeipoštone namene? Vi s jezen se je o'ln -el svojih misli ter kraanljal z Brito o raznih st \ i t h, ilfikler nista do>pela do gosa >e je .s poklonomi odstranil od obeh. Urna -e je obrnila proti svoji go>.{)odinji. — Pu-tili ste me poklicati, milostljiva gospa. Kaj ukažete? — j«- vplivala lir i i i uslužno. -- 1'rav nič ne ukazujem deite. Videla sem te viseti v strahu in zadic^i tu d v'toram ter poročnikom. Tedaj pa sem -poslala k vem Herberta, da ii* odre»i. !Jrišel pa je prnjK-z.no. Z veseljem sem zapazila, da si poklicala Friderika. IJrita je zardela. — Li.pa hvala, milostljiva jrospa, a žal mi je, da ste radi m:ne vpregi i dr. Herbert Krm-una. — To napravi lli-rbert rad. sBrita. — Rada vrjaniem, da rad napravi vam uslhigo. Uotvo pa mu je neprijetno brigati se v.u diužabnieo. tiospa lvlavdi-na je zmajala z glavo. — Ah. dele mojo, v ti m -snii.slu, 'kot misliš ti. gotovo ne. Jaz ^a boljr |K)j5nain, — =e ako stvar taki) strašno resno. Ravno raditega pa je i» izmetu o boljši kot njegov bratranec. Sedaj j>a hočeva iti k n a si m gostctm. S t.'mi besedami je povedhi gospa Klavdma svojo družabnieo pred šotore. Tc> je >edo! pol g tro-pe Suzane Mihaelis ter jo skušal poto-lif/ili. Igral .>e je z njeno pahljačo ter ji šcipeital v uho sladke bese-• ie. Po-r« -iio >e mu je potolažiti jo, ko je ri.JceJ klavrno: — t e i»i vedeli, draira Suzana, kako dolgočasna je ta mala dru-žabnica! — Zakaj ps» ste potem vsepovsod za njo - — je vprašala. — Ali ne razumete tega .» Trdia jt* zvesti družbo na napačno -Ii d. da n«- bo liikdo dutil kaj o najinih odnosa jih. Ali niste zapa-ziii, kaiko gledajo žen>:ke za nama.' Frank Orlov: Dva tigra. N*? boste mi verjeli, da so mi postale tio&nje po morju sčasoma dolgočasne. To pa radi tega, ker si na odprtem morju navezan le ni se je to čudno zdelo kn v teim trenutku je že stal princ pred menoj, kazal na obrežje in dejal: "Že smo v vodah vaše veliki? do- na ma'k> družbo ljudi, s katerimi movine. Gospod, veselilo me bo, lahko otočuješ. In ta družba je J če me kdaj obiščete v Parkzu." ukoro vetlno ena in ista, le obh:ke j Hal mi je naslov hotela. Čestital iii poklici se menjavajo. Gotovo j sem mu, dia je naše^irstan i1omat iai ki šele pri izkrcavanju i zleze iz njegoAt^. kože mednarodni slepar, um 'katerega so pristaniške oblasti dolgo čakale. Vsaj jaz som imel to smolo, da nisem pri takih vožnjah .^koro nikoli res kaj po-Cbnega doživel. Da nisem j' mal v začetku s seboj tozadevne literature, bi doma ne vedel pod milini Bogom kaj j>ove-dati. zakaj o galebih, delfinih in mor-kem ps.u. ki so nas spremljali, o tragičnem slučaju mlade Angležinje in zamorca se mi ni zdelo vredno govoriti, ker to so moji domači že davno vedeli. In v druži-ttf -smo -imeli vsi dober spomin: nihče izmed nas ni ponavljal že iznia-ne anekdote, posebno či? ari bila resnična. Te dni pa seni čita'l, da se je znani angleški tigr-ki lovec Da-wison v Indiji vkix?al s tremi kra- i »/.ln-^v 1 • - , j-Sfcimi eksemplarji. Pomislil sem — Uobro. ne nioiem biti jezna na vas, a vas prosim, da me do>1 * . mmite p.» ne poti 'oik in. Vi ne veste, česa vsega sem zmožna, če se' me — v.fra. — Ali, tlr-i^a StLzana, kakšjva misel! — je šepetal roteče. — '1 bo. ljudje prihajajo, — je rekla gospa Suzana pritajeno, .i na^l n- je rekla: — Zagotavljam vam, gospod poročnik, da ne bo dan« > m villi . I "metalni ogenj bo prav tako lep kot lansko leto. Teo se na to poslovil ter odstranil. Ženskam, ki so prišle, je io hvali-žeu, da m j okrajšale njegov pogovor z ljiubosumno bil skra Suzano. xr. ki. zapallil eisrareto in pred me-ii o j se je raizvilia čudna istorija I)a\vIvanova. Saj ■spaida med ono r dke zanimive dogodke, 'ki sem .j?h na morski vožnji doživel in .k: jih ne bom zlepa pozabil. "pi.iv je Herbert Fieitsen zatrdilo sklf.mil, da se ne bo več briga! za Iirito in svojega bratranca, da si ne pokvari dobrega razno-1 oženja, mu jt lulo vendar nemogoče veseliti se z drugimi vred. Ravno nasprotno. C-im vj selej?e je postajalo vse krog njega, tem tis.ji m -.amolncjši j«- bil. Ko pa jo pričelo zahajati solnee. se je odiram! iz ve.—le, hrupne družbe ter poiskal samotna pota v parku. (.mi globlje je prodrl v park. tem bolj tiho je postajalo krog namen isvoje vožnje. Še bolj vam njega. bo Vse to neverjetno, če prevdarri- Skoro nikoli -e nisem na potu že prvi dam seznami! iz vljudnim in prijaznim Angležem. Toda, ko se mi je na kroviu predstavil: "Privatni detektiv Brown iz Londona ter pristavil, da mo že pozna, >etm si nemalo začudil. Kmalu mato sva sedela -pri čašl :n Brown je pripovedoval: Čudili*se mi bo«te. da se zope>t vozim v Indijo, ee vam po veni z i K on čn o je obstal. Naslonil se je na neko drevo, ki je stalo vsiran <1 poti, v najbolj gostem delu parka. Tam je užival dobro-dejni mir. ki ga je obdajal. 'A »mišljeno je zrl v zahajajoče solnee, kojega žarki so metali velikan>ice >enee. Tako j»- -tal kake pol ure W opazoval, kako so jHistdjale N-iief vedno daljše in medle j še. Ko je dvignil pogled, je zapazil b lo oblečeno žensko j>o-tavo. prihajajočo j>o l-ti stezi, po kateri je prišel on sani. aoLnčni žarki >o padali na belo obleko in zlate lase. Ot-i lb rberla so >e razšnile. da sprejmejo vase to čarobno sliko. Spozniil jo j natančno -kozi odprtine med vejami. Šla je precej hitro, kot gM človek, ki zasleduje kak cilj. Xi se ozirala nazaj. Premišljal je. če naj zapusti ^voje skrivališče ter ji gre naspro-fi. T cd. i j pa jc zapazil v kratki razdalji od Brite uniformo, — in ta-Uaj nato j videl, da je Teo hitro sledil mladi dami. Se {»redno m- je Herbert odločil, če naj gre ali ostane, če naj stopi preti oba ah prodre globlje v jvarlc. je Too Ž3 dohitel Brito. Prav v bližini lierbertovega mesta ji je zasttivil pot, razprostrl ro-i. r v/^liknil v očividnem razburjenju: t- St daj sem te vjel. >ladka gozdna vila. Sedaj m o rat. • plačati za pot. Urit j je obstala lei se ozrla vanj s plamtečim pogledom. Ib-i Mit se je lavno hotel neopazen odstraniti, da ne l>o priča *•' vauka ljubimcev, ko ga j« presenetil pogled, ki ga je vr;rel na oniaz Krite. Nt hot. je \tzravnal. Nič več ni mislil na to, da igra tukaj prisluškovalca. Kot hipnotiziran je zrl v jezni obraz deklice. Tedaj pa je udaril na nje-ova uho tudi Britin glas. Nrkaklh nežnih ljubezenskih bes d pa ni govorila. Nj<-»i glas je ^zveiiel ostro in reusko. Kot bi i*,k je šinilo skozi njegovo dušo spoznanje, da ne gre talka j z.t do^oborjen sc-ianek. jZadrževal je sa.jm ter poslušal, ko je Brita rekla: — Takoj me -pus.tite mimo. gospod poročnik! Po naročilu svoje gosp moram nekaj naročiti možem pri unietalnem ognju. Teo je naravnost požiral s svojiimi st.rastniani očmi lepo, mlado deklico. Dosti je pil ter bil precej razburjen. ,— Ne umaknem se prejo, lepa čarovnica, dokler mi i>? plačate cestnine s poljubčkom. Brita -e je ponosno vzravnala ter rekla s plamtečini ogorčenjem : — Sedaj pa dovolj žalit. v. gospod moj! Ni dosti da me odkar sem v tej hiši zasledujete pri vsakem koraku, sedaj igrate celo vlogo poce-tnega tolovaja. Vašo obnašanje je malo vredno tsuknje, ki jo nositi . Takoj me spustite naprej! — Pustite to herojsko pozicijo. Vaš odpor je dosegel svoj namen, blazno sciu zaljubljen v vas. S svojo hladnostjo ste me spravil« ob razum. Sedaj je dosti: Moram poljubiti tvoje ustui in te no izpustim. — Le drznite >ii — jr vzkliknila Brita preteče. Tffdaj pa se je predramil Ilerbert. Frense-n iz svoje odrvfvenelo- tt«. da vam to pripovedujem1 kot detektiv, čeprav privatni. Toda jaz vas dobro poznam in sem si svojega pota in uspeha tako gotov, da vam povej vsaj čudežne komedije, ki osla-niku. ki mi je poveril pažnjo do Pariza. Že drugi dan vožnje sem bil v nvtgovi družili. V njegovi suiti. ki ni bila tza 'indijskega bogataškega fantiča preVeč velika, me je bodel v oči mal Indijce srednjih let. ki jo bil nekak domač duhovnik (faikir). kot so tam v navadi in pa prince v francoski vzgojitelj. Ta pa še prav posebno. zakaj njegova francoščina j? bila mnogo bolj angleška kot moja in marsikaj iz njegovega obnašanja in govorjenja me je sipomi-r.jalo na sumljivosti londonskih predmestij. Ko je tretji dan Vožnje izgubil princ dragocen pr^tsn in sem '.slučajno' v jutranjih lirah. ko je še vse spalo, tiašel na krovu duovnika in vzgojtelja v tihem razgovoru, sem se takoj zahvalil Bogu za svoje zdrave oči. Na dopoldanskem prigrizku, kta-rn or me je princ že prejšnji dan povabil, sem bral iz Njegovega o-brar/n in obrazov vsega spremstva, da nisom vre dobrodošel gost. »V ne celo. da ime imajo za tatni. Vso vožnjo so zato nisem princu ver vsiljeval in vem dritž-bo le od motril. Seel zadrti: dan. predno smo stopili z ladje . -na. fcaWfwkft* "rt». - tfir "opocwrf momar. ki jo bil deioina v moji službi, da so prstan našli in sicer na golih tleh rewinega čota. l£e»i vprašal, kilo je bil ta nisrečni najditelj. Prine se je nasmehnil in rekel galantno: ''Srečni najditelj j" vaš rojak, moj vzgojitelj.' "Kdo?", seon zardel in se takoj pomiril, ko mi je fwišlo na misel, da sem — francoski raziskovalec. Toov j>rsitain "našel"', to me je vznemirjalo; končno pa senu se u-vSeril, da so se me hoteli med potjo iznebiti. Kdo in zakaj, sem spoznal šele pozneje Ko smo stojpili na saiho in sem m 1 vozilfl v Parrz v isftean vlaku kot nioji Iriddjci. mi lahko verjamete, da me niso -spoznali in še manj v Parizu, kjer *so se nas tan v čisto drugem delu mesta kot mi je označil princ. Ubogi fantiček je bil torej že v mrežah sumljive družbe. Javil sran vse to poslaniku, ki mi je naročil, naj ga posebno ta mesec ne izigu'bim iz oči, ko prejme od kneza večjo vsoto. Tako sem izaeel sna žiti čevlje v hotelu, kjer je stanoval iprinc. Nič sumljivega nisi im opalz.il. Samo vsak teden po dvakrat, ko je princ že davno sanjal o svoji lepi domovini, '-ta odhajala duhovnik in vzgojitelij. ze?o skromno ' napravljena. .neznano kam in se šele 'ob svitu vračala. Ko sita trritjilč sedela v zloglasnem pcvdzemskfim brlogu zločinskega dela lepega Pariza, je pri sosednji mizi zaspal pijani hoiteilski Miažalec čevljev: Toda ni bil poseilino pijan. 7a>kaj spal je samo z očmi. . . Nekega dnr me je banka avizi-rala po našem po-la.nitku. da je vsota irz Indige dospela. Po denar sta prišla kakor po programu — naša dva tičaka. l>vignila sta ga in se odpeljala v avtu. Jaz pa za njima in se nisem malo čut|il. da vozi iprvi avto v čisto drugo smrr. V neki stranski ulici se a«vto ustavi in t'ofer popnavlja neka j p.ri stroju. Moj Bo7. sem bij že dn vrt o s/topil iz svojega voza v vežo. Od tam sem videl, kako je šofer nani>krat odprl vratca. stopil v voz in na drugi shrani sta čisto mamo padla na tla duhovnik hi \T5gojitelj ter obležala na cesti. Šofer jo je nato 7. avtom od kuril, jaiz pa za njim. Zakaj naša dva tieka, ki sta bila omamli na. brez denarja in poleg nji^u že ljudje, ki npomoč, me nista prav nič Ranimala, zari-mal me je samo šofer, ta lopov. Drv lin za njim. Zavije v stransko ulico; že sem okrog ogla za njim. C igan! Izginil je in pred menoj je stal ob gositilm samo en avto. ki j imel čisto drugo številko. V njem je .spal e?e dalje. In v kratkem se je tpojiavil %v gostilni cisto drug človek kot jaz in opazoval šoferja, ki je postal med tem zelo mlad in zanm izredno zanimiv. Ko so par dni nato pariški detektivi raziskovali ta s-lučaj. Mta mrja ptičkfa. ki sta ibila le malo omamljena, že zdavnaj ozdravela. Hotelski sna žile e čevljev ju .je tri dni nato našel v špelujkki v vedeli družbi 'gos-podičnn in — šoferja. "Taki začetniki! Čitali *o kak s>ab detektivski mm an in jih je prijelo!'', '»em si mrsTil m smiWi so se mi ti diletant. k sem jih smatra Iza 7irtve *Jabe literatnre. katero •sem ,fo AVdno sovražil Posebno rtrttektivvke živ da.n nisem mnigel trpeti, kajti večina teto je tako naivna, da je noben pravi pustolovec ne čita! In glejte si, šofer »n francoski v»7^pojit®tj sta. govorila pristen londonski apaš-ki dff^lektt. Jaz sem kar zijal. Bil zopet ipijan in na-pa-ja! setm deldeta, ki mi je sedelo na kolenih. TiOpova sta se priekala za deleže. drhovnik pa. ki dialekta ni Ta*ttmel, je se^el kakor na žerja-Nici. Todm »mo irti.Tipratfljali o celi woti. trtmveč o najdenim. Hotelski sltiga je-tako trdno zadremal, SAMO 6 DNI PREKO s asronralml pufilU u olj« FRANCE — 3. okt. PARIS 17. oktobra. Havre — Pariško pristanišče. Kabin« tretjega, rasreda s umivalniki ln tekočo voda u 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja In »IJaCa. cfreoeh Jfre t« STATE ST.. NEW YORK all lokalni acentje. ftrefanje gNirnikov - Shipping New Maj s tic, da mu je devica zlila čašo absinta r.a glavo in ko 'se še ni izb ud i 1, mu je z nežno ročieo izmaknila malo denarnico iz telovnika, ker ni i-mela pojma, kje ima debeli de-rar. Toda bila mu je zv>:eta in se genila od njega, jini^rizka in absinta. Meni ni bilo 'prijetno, zakaj absint mi je curljal p»o licu navzdol naravnost na nalepljene brke in čutil sem, kako se mi počasi luščijo. '"Tritboč imaš dovolj!", pravi vzgojitelj. "Koliko, bom povedal jaiz,*' odgovori šofer. "Končajmo že. gospoda!" pristavi franeostko nervozni duhovnik. "Pri nas jo najdenina trittsoč. Mac!" vzklikuje jeizno vzgojitelj. ^lac, Mac! mi je šumelo po gfhvi . . . Za Bogsi. znana londonska firma! Poškilim tja in spoznal senu ljubega šoferja, predra gega Maea, ki sem ga že doLgo h-kal. Postal sem nervozen. "Kaj boš z najde.nino. kdo pa govori o niej d.nar je v mojih rokah." "Bodi pameten, .Mac! Za sedaj toliko, prihodnjič pa .zopet!" Moja devica, kateri se je vpričo tako visokih sv-ot najdenina moje denarnic • gotovo zdela pre-mala, je začela otipava-ti po glavnici in siicer po vseh inosočnlh delih mojega nervoznega telesa. Čutil sem. da se me samo polovica brk drži. Ko je zaenla še ta popuščati in ko je deviška ročica zapustila vse meje dohJfcoinega o-tipavanja, sem postal nervozen, rad bi planil v smeh, še raje pa na lopove. "Pri nas je najdenina ..." Ko me je zazcačkalo. so nui odpadli br/ki in vzkliknil sem: "Ah!" Dulcinija jc skočila in vzkliknila : . "Ah!" Skočil som k Macti, mu iztrgal denar in za vpil: "Mac!" Ta me je spoznal, oba tička tudi, toda nobeden ni vzkliknil, razen mone: "Ah!" in'sem se zvaWi po tleh. Kdo me je udaril n^ vem. Samo to vem. da so Mtaca prijeli . . . 90. septembra: A^uitajila, Cherbourg; Pre«. Hard-Ins, Bremen. 1. oktobra: Lapland, Cherbourg; Columbus, Cherbourg. Bremen; Cleveland. Hamburg; De Grasse, Havre. 5. oktobra: \ Leviathan, Cherbourg; Cherbourg; France, Havre. 6. oktobra: Pres. Wilson, Trst; Reliance, Hamburg. 7. oktobra. Berengarla, Cherbourg. 8. oktobra: Pittsburgh, Cherbourg. 10. oktobra: Olympic, Cherbourg; George Washington, Bremen; And&nla. Cherbourg, Hamburg. 14. oktobra: Mauretanla, Cherbourg; La Savoie, Havre; Berlin. Cherbourg, Bremen. 17. oktobra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra. Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre; A merica, Bremen. 24. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; France, Havre; Martha Washington. Trst. 28. oktobra: Be^engaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Bre-irien; Arabic, Cherbourg, Hamburg. 29. oktobra: Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg. 3. novembra: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen Cherbourg; De Gras- 4. novembra: Mauretanla. se. Havre. 5. novembra: Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay, Hamburg. 7. novembra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 10. novembra: George Washington, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 11. novembra: Aquitania, Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg-, Hamburg. 14. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic. Cherbourg: La Savoie, Havre: An-dania, Hamburg. 17. novembra: Bremen. Bremen. 18. novembra: Berengaria, Cherbourg. 19. novembra: Zeeland, Antwerp; Hamburg. 21. novembra: Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen. 24. novembra: I'rcs. Wilson, Trst; Berlin, Bremen 25. novembra: Mauritania, Cherbourg; Rocliam-beau, Havre. 26. novembra: Albert Ball In, Hamburg. 28. novembra: Homeric, Cherbourg, Suffren,- Havre: A merit a Bremen. Westphalia, (Koncc prihodnjič.) RAZPOROKA MED MANI MTJSLI- /•nano da je šerijatso, to se pravi muslimansko ženitbeno pravo eno najliberalnejših na svetu, iglasti lede raizporoke vsebuje velike olajšave. Radi tega ie razumljivo. da so bile razporoike v pr~\j-šnih ča>ih pri muslimanih na dnevnem redu. V zadnjem času pa se , ca čelo krčiti število muslimanskih razporok. Ljudje, ki se sedaj ločijo, -pripadajo naittiižjim slo- MILIJONSKI ROP Te dni so odkrili v samostanu Svetli v Avstriji vlom, ki mu ni zlepa para. Tokrat so vlomilci lahko zadovoljni s plenom. Gre naravnost za milijonske vrednosti, ki so si jih prilastili zlikovci. Okrog 8. zvečer je zapazil pose-tnik samostanske cerkve v zakladnici luč in postal nanjo pozoren ! Obvestil je o tem cerkvenika, ki jc ! kmalu opazil, da so železni zapahi j na vratih in mreža na oknu preže- j gani in prostor vlomljen. Takoj je ! prihitel prior z menihi, ki so ugo- j tovili, da so vlomilci že pravili svo ' je delo in izginili z več- kot bojra- j tim plenom, pustivši na licu mesta i nekaj orodja in raztresenih dra-. guljev. Takoj je sumila policija, ki je ! bila o zločinu obveščena, da ne gre ' ' i za domačine, dasi so morali vlo-; milei natančno poznati vse razme- | re, ampak za tujce, nemara za iste ki so pred dobrim tednom izpraznili kolodvorsko blagajno v Svetli. Splošno domnevajo, da je izro-palo zakladnico troje vlomilcev, ki so imeli v bližini pripravljen avtomobil, s katerim so jo naglo odku-rili, ko so videli, da jc rop odkrit. Pobegniti so morali proti Dunaju ali proti Pragi. Med oropanimi predmeti se nahaja razna zlata in srebrna cerkvena posoda in tudi krasna mon-stranca, ki je stala takrat, ko so jo napravili, leta 1774., nad 7000 goldinarjev, in je posuta znad 600 diamanti in 200 rubini, smaragdi in drugimi žlahtnimi kamni, delo francoskih' zlatarjev. To monstran co, ki je precej težka, so vlomilci morali prelomiti na več kosov, da bi jo laže spravili, kakor se vidi iz drobeev in draguljev, ki so bili raztreseni po zakladnici. Z zlikovci je izginila še ena monstranca. manjša, a umetniško veliko več vredna, ki je stala pred 200 leti kakih tisoč goldinarjev. Tudi ta ima polno žlahtnih kamnov. To drugo monstranco so vlomilci naj-brže odnesli celo, ker ni tako težka in jo je laže spraviti. Med drugimi ukradenimi predmeti jih je več, ki imajo zgodovinsko vrednost m soj prave umetnine. V zakladnici, ki se nahaja nad sakristijo samostana, visi več dragocenih slik starih umetnikov, ki se jih pa vlomilci niso dotaknili. Kako se potuje v stari in nazaj v Kdor j« namenjen potovati \ I ■tari kraj, je potcebno, da je na tančeo poučen o potnih liatlh, prt ljagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih umotuts dati valed na5e dolgoletne izkuSnJ* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi ▼ III. raaredu. Glasom nov® aagelni&ke postave ki Je stopila v veljavo s 1. JuliJer* 1B24, aamarejo tu«ll nedr$s .'lja-iii dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potret>no tudi delj ; tozadevna dovoljenja Izdaja geiit-ralnl naselnigkl komtaar v Wash lngton, D. O. Pročnjo za tako do foljenje se lahko napravi tudi New Torkn pred odpftovanjem. te« M pošlje prosilcu v stari kraj gia ■osa nanovejfie odredbe. KAKO DOBITI SVOJCB IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobit) lorodnlka al •rejca Ia starega kraja, naj na« prej pl5e ca pojasnila. Ia Jugoala ▼Ue bo priptiSčenih v prihodnji! treh letih, od 1. julija 15)24 naprt »■ako leto po 071 priseljenec-r AmerlSkl državljani pa umore} dobiti sem žene in otroke do 18. Is ta bres, da bi bili fiteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Startgl in otroci od 18. 21. leta ameriških državljanov 9 imajo prednost v kvoti. Pilita m pojasnila. Prodajamo vosne liste sa vsi pr4 te; tudi preko Trsta aamoreje Ja-roslovsuil sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., Now York ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobit« pri: navinSek-potokar •S 1 Orane St, Conamauch. P«.; ediaa $low. izd«|«Tak- piaao rol r Anarki. PIŠITE PO NOVI CENIK. f i w jem. So to koeijayi, delavci, dni narji itd. Med boljšimi kropri izjri- Gotovo bi jh ovirale pri* begn in nja eelo običaj, da jemljejo po več. tudi sicer bi jih teže spravil v dežen. V Sarajevu so v zadnjem Pa-jnar. V zakladnici je ostalo več su zabeležili samo en jlučaj, da je.krasnih umetniškh del, rezbarije iz mnsKmaii vzel ^[ve zakonski ženi. [ slonovine in zlata in posnte z dra-Najprikladnejsa se*ona za raz-. gnlji. Tudi teh se niso hudodelci poroke je. kakor pri drugih naro-djh tako pri muslimainih, .poletna sezona. V teh mesecih .se pojavijo najštevilnejše razporoke. Ženithe dotaknili, le nekatere ko polrvarili. Ostala so tudi dragocena oblačila, delo mojstrov prejšnih stoletij. Vlomilci so se predvsem spravili se pa vrse navadno pomladi ali na ^nad veliko hrastovo skrinjo, v ka-jesen. Šerijat«4to sodiiee v Sara je-j teri se je nahajala dragocena cer-vti je od 1. januarja t. 1. naprej 1 kvena posoda in monstrance. To potrdilo 310 porok, dočim je odo- skrinj so vlomilci odprli in jo sko-brilo 95 ra*poroJc. 60 odseto razporok ne je dogodilo od mese-cr» maja do atviprnšta. Le#-oh se je siknilo Ve par zafcolhov, kjer je bil moi musliman, Sena pa drupover-ka. Prav vsakdo— Jcdor kaj Uč«} *aor k*J ponuja; Jcdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT mkdo priznava, da imajtf Čudovit uspek —« MALI OGLASI v "G 1 a• * a r o d a " Pozor čitatelji. Oposorlte trgovca (i e hrtnike, pri katerih kup« Jate ali naročat« ln it« i Sjik postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v liatn "G!&* Karoda". B tem bost* v stregli vsem. Ulprava "Glas Karoda' raj vso izpraznili. Cenijo, da imajo ^ jukradeni predmeti milijonsko i " koj^Kt, RAROCAJTE m NA Policija je ila takoj na delo in. »GLAS NARODA' NAJVMJI 3e uvedla obširno preiskavo, ki pa SLOVENSKI DNEVNIK V je doslej bres uspeha. t J ZDBUŽMNIH DK2AVAH. taliafc ■ ■ - ■ — ...... __