PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 286 (12.918)
Trst, sobota, 5. decembra 1987
| TRST
s
3
-i W C
ic|
i-n n
c 5
o X=
r c-
©
z
<_
i-i
s_
1
C-
S-i
h:
Z
>9
3)
3
-j
O
■O
o-
3>
Intervju v pričakovanju vrha ZDA-SZ
Reagan napadel konservativce
NEW YORK — Ameriški predsednik Reagan je v pogovoru za štiri vodilne ameriške TV mreže obtožil svoje konservativne kritike, da ne razumejo, kaj prinaša sporazum o odpravi raket srednjega in kratkega dometa in da so globoko v svoji duši prepričani, da je vojna med obema velikima silama neizbežna. Do omenjenega intervjuja je prišlo na pobudo Bele hiše, potem ko so ankete o razpoloženju javnega mnenja pokazale, da je sovjetski voditelj Gorbačov v svojem nedavnem intervjuju za TV mrežo NBC napravil na javnost izredno pozitiven vtis.
Najnovejše ankete kažejo, da je 38 odstotkov vprašanih Američanov naklonjeno Gorbačovu, dve tretjini pa sodita, da se bistveno razlikuje od svojih predhodnikov. Zanimivo je, da ga v skoraj enakih odstotkih podpirajo vse najpomembnejše kategorije prebivalstva, bogati in revni, demokrati in republikanci, liberalci in konservativci, stari in mladi itd. Gledano v celoti je Gorbačov dobil približno dvakrat več pozitivnih kot negativnih glasov.
V televizijskem pogovoru je tudi predsednik Reagan pokazal naklonjenost dobi Mihaila Gorbačova, saj ga je označil »kot prvega sovjetskega voditelja, ki je pripravljen
razpravljati o odpravi jedrskega orožja in na sožitje z drugimi filozofijami in državami«. Dodal pa je, da svojih pogledov na SZ v govoru, s katerim je SZ označil za »hudičev imperij«, ni spremenil. Zadnji intervju Mihaila Gorbačova je imel v ameriški javnosti zelo velik pozitiven odmev, čeprav mu tukajšnji komentatorji očitajo, da je v njem izpričal podoben ortodoksen pogled na ZDA kot vsi njegovi predhodniki, in sicer, da vladajoči razred preko vojaško-industrijskega kompleksa vlada državi in izkorišča večino Američanov, da je ameriška družba ekonomsko neenakopravna in nepravična itd. Reagan je predsinoči izjavil, da še vedno upa, da si bo sovjetski voditelj v enem izmed prihodnjih obiskov ogledal ZDA in se prepričal, da te trditve ne držijo.
Ameriški predsednik je med drugim tudi poudaril, »da bo zelo razočaran, če bližnji pogovori ne bodo pripeljali do sporazuma o 50-od-stotnem zmanjšanju števila strateških raket«. Kot kažejo najnovejše ankete, kar dve tretjini vprašanih Američanov podpira sklenitev sporazumov o odpravi raket srednjega in kratkega dosega, ki ga bosta Reagan in Gorbačov podpisala v to-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Natta opozarja, da gre zdaj za preobnovo d «	-
Occhettov recept za reiorme srž vseh političnih razprav
Cmxi se bo sešel s tajniki vseh štirih zavezniških strank pa tudi vse leve opozicije - Huda trenja med demokristjani v pričakovanju strankinega kongresa
RIM - Srž politične debate v Italiji je ta čas reforma institucij. Okrog nje se krešejo najrazličnejša mnenja, tako da prisostvujemo mežikanju, opominjanju in celo bojnim napovedim. KD in KPI si izmenjujeta komplimente, ki zvenijo kot signali za PSI, Craxi spet poziva stranke k dvostranskim posvetom o reformah, a KD je razkosana, saj se njene struje zaganjajo druga v drugo v pričakovanju kongresa, ki mu še niso določili datuma, ker ni soglasja o tem, kako naj bi ga vodili. Takšno je torej vzdušje, v katerem se pripravljajo politične sile na »novo ustavodajno obdobje«, kot ga imenuje Achille Occhetto v intervjuju za današnjo Repubblico. Po njegovem potrebuje Italija vlado, ki bo sposobnejša za njeno upravljanje, to pa bo moč doseči le, če bodo stranke zmožne resnega načrtovanja, sama vlada pa učinkovitega izvajanja programov. Kako to doseči? Očchet-to meni, da s sklepanjem zavezništev o programih, ki naj se spremenijo potem v vladne predloge. Gre za pravi preobrat, dodaja podtajnik KPI, kajti to pomeni, kakor piše tudi 11 Popolo, da »KPI postavlja vse druge stranke na eno in isto raven brez vsake vnaprejšnje preference«.
Occhettovo stališče ni pravo »odprtje vrat« demokristjanom, pa vendar ga ne zavračajo; tudi zato ne, ker bi ga bilo mogoče uporabiti kot orožje proti PSI. Sicer pa ni v KD soglasja. De Miti, ki ne prikriva svojega zanimanja za »zasuk« v KPI, očita vodja poslanske skupine KD Martinazzoli, da se preveč navdušuje nad poročilom podtajnika KPI. Martinazzoli, o katerem gre glas, da ga Andreotti kandidira za naslednika De Mite, ne omalovažuje Occhettovih izvajanj, pravi pa, da puščajo preveč vprašanj nerešenih. Predvsem pa je Martinazzoli jezen, ker Occhetto brani propor-
čni volilni sistem: upravljivost, pravi, je mogoče zagotoviti samo z uvedbo večinskega sistema tudi v parlamentu. Toda z njim soglaša malokdo.
Na pozitivno oceno Occhettovega poročila je Natta odvrnil: »Pa preidimo k stvari in ne govorimo o vzajemnih komplimentih. Vsakdo naj pride na dan z lastnimi predlogi v zavesti, da tu ne gre le za institucionalne reforme, ampak za preobnovo demokracije. In Craxi? V četrtek in petek bo govoril o reformah s štirimi zavezniškimi strankami, teden zatem pa s KPI, PR, DP in zelenimi.
G. R.
Za praznike ne bo stavk
RIM - Sindikati CGIL, CISL in UIL bodo obnovili pogajanja z vlado za novo delovno pogodbo letaliških uslužbencev v sredo, minister za delo Formica pa se je sestal z njimi in vodstvom Alitalie neformalno že včeraj. Podtajnik v predsedstvu vlade Rubbi je izrazil optimizem, češ da so vsi zainteresirani dejavniki voljni »premostiti nesporazume«, in povedal, da se bodo dotaknili pogajalci tudi širšega problema o javnih prevozih. Zvezni in avtonomni sindikati so se za'praznike, kot znano, odpovedali stavkam in tako potrdili spoštovanje pravilnika o samourejanju pravice do stavkanja. Nasprotno pa so pristaši »cobasov« med železničarji napovedali enodnevno stavko vsega potujočega osebja - datum ni še znan - ter posebno obliko protesta prav med božičnimi prazniki.
Sele jutri sklep razprave o finančnem zakonu in proračunu
V senatu solidarnost naprednih sil ob zahtevah slovenske manjšine
RIM — Senat bo po vsej verjetnosti komaj jutri sklenil maratonsko razpravo o finančnem zakonu in državnem proračunu, ki bosta nato romala v poslansko zbornico. Včeraj je medtem predsedstvo senata formalno prejelo popravek z zahtevo, naj parlament spet vključi v finančni zakon proračunsko postavko o naši narodnostni skupnosti. Popravek so Podpisali komunisti Spetič, Tedesco, Tato, Taramelli in Battello, socialist Agnelli, senator Union Valdotaine Duja-ny, demoproletarec Pollice in neodvisni levičar Gaetano Arfe, ki je bil svoj čas glavni pobudnik evropske listine o Pravicah narodnih manjšin. Ti podpisi pričajo, da se je okrog naše proračunske postavke ustvarila demokratična solidarnost, kot dokazuje v prvi vrsti dejstvo, da sta omenjeni popravek podpisala oba tržaška senatorja.
Včerajšnja razprava v Palači Madama, ki se je zavlekla pozno v noč, je v bistvu izzvenela kot dolgočasni monolog opozicije, torej brez novosti in brez večjih presenečenj, ki so poživila prejšnja zasedanja. V debati v glavnem sodelujejo le senatorji levičarske opozicije, predstavniki vladnega zavezništva pa se le redkokdaj oglasijo, tako da v bistvu ni tistega potrebnega demokratičnega soočanja, ki bi ga tako aktualna problematika zahtevala. Senat praktično zaseda °d jutra do večera, kot nekakšen konklave, ki mu sledi le peščica osamljenih časnikarjev.
Pravi junak te razprave je vsekakor edini senator Proletarske demokracije Guido Pollice. Zastopnik te majhne, a
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Brzojavke ministru Amatu
TRST — Črtanje postavke za potrebe slovenske narodnostne skupnosti iz državnega finančnega zakona je močno prizadelo Slovence v Italiji, saj je sklep odražal neobčutljivost do potreb manjšine. V tem času so zato slovenske organizacije s pomočjo izvoljenih predstavnikov napele vse sile, da bi prepričale vlado, naj obnovi postavko, saj je finančno kritje predpogoj za sprejetje vsakršnega zakona.
V okvir pritiskov sodijo tudi telegrami, s katerimi slovenske organizacije zahtevajo od podpredsednika vlade in zakladnega ministra Amata, ki je zadolžen za oblikovanje finančnega zakona, naj spet vključi postavko za potrebe Slovencev v tabelo B poglavja, ki zadeva proračun notranjega ministrstva.
Telegrame, ki to zahtevajo, so včeraj poslali SKGZ, slovenska komisija pri PSI, Kmečka zveza, ZSKD in ZSŠDI, TO SKGZ za Goriško, TO ZSŠDI za Goriško, župani Ivan Humar (Števerjan), Vid Primožič (Sovodnje) in Mario Lavrenčič (Doberdob) ter pokrajinski svetovalec PSI Jože Cej.
Ob prisotnosti uglednih gostov v Kulturnem domu
Svečano praznovanje Spacalove 80-letnice
Nogomet: kvalifikacije za EP
Italijani favoriti proti Portugalski
□ □ □
Smuk za svetovni pokal
Včeraj veliko slavje Švicark
□ □ □.
N. tenis, košarka, odbojka
Danes zaposleni Kras Globtrade Jadran in Farco Meblo
NA ŠPORTNIH STRANEH
V Kopenhagnu se je začel sestanek šefov držav in vlad dvanajsterice
KOPENHAGEN — V danskem glavnem mestu od včeraj zasedajo voditelji držav in vlad zahodnoevropske dvanajsterice, ki bodo skušali poiskati ključ, s katerim bi omilili hud primanjkljaj skupnosti. Po prvem dnevu pogajanj je stališče med posameznimi članicami še vedno zelo oddaljeno. Iz dobro obveščenih virov, pa se je zvedelo, da običajnih brezkompromisnih stališč tokrat ni, kar prvič daje upanje v pozitiven zaključek zasedanja.
Udeleženci kopenhagenskega vrha bodo morali skrčiti primanjkljaj skupnosti, to pa bodo lahko storili edino, če bodo omejili izdatke, ki so namenjeni kmetijskemu sektorju. Kmetijska politika je namreč samo letos požrla 27 milijard ekujev, od 41 milijard, ki naj bi jih vsebovala bruseljska blagajna.
Voditelji držav in vlad EGS nimajo veliko izbir, saj lahko sprejmejo ali zavrnejo »Delorsov paket«, sveženj ukrepov, ki jih je pred časom pripravila Evropska komisija. Če bi ga sprejeli, bi s količinskimi kvotami omejili kmetijsko proizvodnjo in bi s tem odpravili milijardne izdatke v korist kmetijstva članic dvanajsterice. Upoštevajoč ta mehanizem bi vsak kmet lahko proizvajal toliko, kolikor bi mu
bilo določeno, če bi to mejo presegel pa bi avtomatično zašel v izgubo.
Nedvomno bi ta ukrep edini lahko rešil EGS pred bankrotom, zato bi bilo logično, da bi moral požeti podporo vseh članic. Pa vendar ni tako, saj »Delorsov paket« podpira edino Velika Britanija, vse druge članice pa mu vneto nasprotujejo. Raje namreč z veliko roko segajo v blagajno skupnosti. Čudno je tudi to, da je celo Zahodna Nemčija proti takemu ukrepu, čeprav izmed vseh članic v skupno blagajno največ prispeva. Tudi v Bonnu se namreč bojijo treh milijonov zahodnonemških kmetov, ki bi postali s sprejemom paketa nekonkurenčni.
Prerez italijanske, družbe v analizi CENSIS za 1987
NA 12. STRANI
TRST — »Osemdesetletnica Lojzeta Spacala je za vse nas življenjski praznik, petdesetletnica njegovega umetniškega ustvarjanja pa je praznik tudi za njegov Kras, za njegovo rojstno mesto Trst in za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji, je splošni praznik kulture.« S temi besedami je predsednik SKGZ Boris Race sinoči v Kulturnem domu čestital Lojzetu Spacalu ob njegovem visokem življenjskem jubileju ter mu za njegovo umetniško delo podelil priznanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Galerija Tržaške knjigarne in SKGZ sta namreč počastila umetnika s prisrčno in neformalno slovesnostjo, ki se je odvijala najprej v Galeriji TK, kjer so odprli razstavo grafik in slik iz Spacalovega zadnjega obdobja, in nato v Kulturnem domu, kjer so na ogled slike iz obdobja magičnega realizma. Slovesnosti, na kateri je sodeloval godalni kvartet Glasbene matice, so prisostvovale številne osebnosti. Spacalu so čestitali tudi prijatelji in ljubitelji umetnosti, ki so slavljencu zaželeli še mnogo življenjske in ustvarjalne energije.
Na sliki: Claudio Tone! in Boris Race s slavljencem.
•	Reagan napadel
NADALJEVANJE S 1. STRANI
rek v Washingtonu. Te ankete po mnenju administracije dokazujejo,da podpisu razorožitvenih sporazumov nasprotuje le manjša skupina ultra-konservativcev. Za Reagana je zelo neprijetno, da razen podpredsednika Busha nihče od ostalih republikanskih predsedniških kandidatov ne podpira razorožitvenih sporazumov s SZ.
Reagan je predsinoči napovedal, da bo na pogovorih z Gorbačovom ponovno sprožil tudi vprašanje človekovih pravic, posebej pravico do izseljevanja iz SZ ter zahteval brezpogojen umik sovjetske vojske iz Afganistana. State Department je sicer zavrnil najnovejši predlog vlade v Kabulu, po katerem naj bi se sovjetska vojska v letu dni umaknila iz te države češ da je rok za to predolg. Del ameriškega tiska napoveduje, da utegne Gorbačov objaviti nov načrt za rešitev krize v Afganistanu in bistveno skrajšati rok za umik sovjetske vojske. Gorbačov je v nedavnem intervjuju za TV mrežo NBC izjavil »da bo afganistansko krizo lahko rešiti, če bodo le ZDA za to«.
UROŠ LIPUŠČEK
•	Solidarnost
. NADALJEVANJE S 1. STRANI
vsestransko borbene skrajnolevičar-ske stranke je sam predložil več kot tristo popravkov in resolucij, praktično o vseh argumentih in temah, ki kakorkoli zadevajo finančni zakon in državni proračun. Pollice se je temeljito pripravil na to maratonsko parlamentarno soočanje ter je očitno zelo dobro prebral pravilnik senata, ki mu daje pravico, da lahko obrazloži in utemelji vsak popravek posebej. To njegovo zadržanje seveda močno razburja navzoče ministre in tudi tiste senatorje, ki bi radi čimprej končali debato in odpotovali domov. Večina senatorjev pa vsekakor ceni njegovo vztrajnost in njegovo borbenost, čeprav je skupščina do sedaj zavrnila skoraj vse popravke Proletarske demokracije. Sprejela je edinole popravek, ki nakazuje dodatna finančna sredstva za varnost v nogometnih stadionih v pričakovanju svetovnega prvenstva, ki bo v Italiji leta 1990.
Pa še zanimivost. Predsednik Spa-dolini je včeraj za približno pol ure prekinil senatno zasedanje, tako da so lahko strokovnjaki Krajevne zdravstvene enote preverili onesnaženost zraka v osrednji dvorani Palače Madama. Pregled KZE je zahteval senator Pollice...
SANDOR TENCE
Policija aretirala tudi štiri ugrabitelje
Pri Riccioneju osvobodili managerko Cristiano Bessi
FIRENCE — Cristiana Bessi je šla k frizerju, si oblekla rdečo volneno obleko in se pripravila na srečanje z novinarji. Tako se je včeraj zjutraj zaključila 23-dnevna ugrabitev mana-gerke iz Firenc, ki so jo predsinočnjim osvobodili agenti letečega oddelka. Našli so jo v nekem stanovanju v Misanu Adriaticu pri Riccioneju, kjer so jo ugrabitelji držali zaprto v majhni sobi. Cristiana je lahko prosto krožila po sobi, na voljo pa je imela tudi manjši televizor.
Neprijetna preizkušnja, ki jo je morala Cristiana Bessi prestati, se je končala z aretacijo štirih ugrabiteljev, ki so jih preiskovalci imeli že dalj časa na sumu. Cristiana je bila vsekakor presrečna, saj je lahko že včeraj objela moža in starše, ki jim ni bilo treba izplačati pet milijard odkupnine. Res pa je, da je bila kot ugrabljenka deležna posebne pozornosti, saj so jo ugrabili moževi prijatelji iz otroških let.
Ugrabitev managerke je namreč organizirala skupina »čudakov«, kot jih je označil florentinski kvestor Filippo Fiorello. Nekega dne je peščici ljudi prišlo na uho, da se je pri Firencah Achille Altimari poročil z »bogatim dekletom«. »Z Altimarijem, ki je doma iz Cosenze, sva se igrala v mladih letih, zdaj, ko je obogatel s poroko, pa bi lahko ponovno stopil v stik z
njim,« ji je menda rekel Francesco Medaglia, ki je začel redno zahajati na dom Achilla in »bogate« Cristiane.
Medaglii so pri ugrabitvi pomagali bivši zapriseženi stražnik Roberto Cerofolini, prodajalec rabljenih avtomobilov Sergio Marenda in Francesco Ariani. Ugrabitev so organizirali do potankosti, preiskovalci pa so jim prišli tako hitro na sled povsem naključno. Florentinski kvestor se je javno zahvalil nekemu agentu z izrednim spominom. Ta agent se je namreč spomnil nekega fiata ritmo mišjesive barve, ki ga je opazil v bližini kraja Capalle (občina Capi Bisenzio), kjer so 11. novembra ugrabili florentinsko managerko. Podoben avtomobil je pritegnil njegovo pozornost tudi nekaj dni pred ugrabitvijo, ko je patruljiral tisto območje pred novembrskim referendumom. Mišjesiv ritmo so zaradi rednih pregledov ustavili 3. novembra. Lastnik avtomobila je bil 41-letni Sergio Marenda doma iz Marina pri Rimu, ki pa je avto posodil prijateljem 35-letnemu Francescu Aria-niju, 41-letnemu Francescu Medaglii in 38-let-nemu Robertu Cerofoliniju. Ritmo in izreden agentov spomin sta tako pomagala preiskovalcem pri blitzu, ki je omogočil osvoboditev »bogate« gospe.
Aretirali skupino levih teroristov
RIM — V Rimu so pred tremi dnevi aretirali osem oseb, ki jih dolžijo, da so ustanovile prevratniško skupino. Vest pa so preiskovalci sporočili šele včeraj. Vse kaže, da so bili aretirani v stiku s pripadniki Zveze komunistov v boju (UCC), enega izmed kril Rdečih brigad. Večina aretiranih je imela že v preteklosti opravka s pravico zaradi domnevnega sodelovanja v terorističnih akcijah. V zadnjem letu naj bi aretiranci tudi iskali podporo političnih strank, tako da bi s splošno amnestijo osvobodih vse teroriste, ki so zaprti v italijanskih zaporih.
Celotno preiskavo so vodili rimski karabinjerji, ki pa niso pojasnili, kako so lahko preventivno onesposobili to teroristično celico. Na včerajšnji tiskovni konferenci so le trdili, da imajo neizpodbitne dokaze o krivdi aretiranih osumljencev. Zaporne naloge sta izdala rimska namestnika državnega pravdnika Domenico Sica in Franco Jonta.
Eugenio Pio Ghignoni in Alessandro Pera, sta karabinjerjem že dobro znana terorista, saj sta bila že oba v zaporu zaradi prevratniške dejavnosti. Zaradi izteka roka preventivnega pripora so ju izpustili leta 1986, preiskovalci pa so ju dolžili sodelovanja pri ugrabitvi Alda Mora, umora policijskega funkcionarja Sebastiana Vincija in ropa na sedežu SIP v Drevoredu Cristoforo Colombo v Rimu.
Poleg njiju so aretirali še Maria Battistija, Roberta Di Mitria, Giovannija Jannacconeja, Claudia Libera Pisana, Paolo Picconi in Paolo Staccioli.
Šetinc in Kučan odgovorila na napad beograjske Politike
LJUBLJANA — Vse kaže, da valovi trde roke, ki so že poplavili politično življenje Srbije, pljuskajo proti Sloveniji. Pisali smo že o tem, kako je urednik beograjske revije Duga zaničljivo napadel sodelovanje Slovenije in Hrvaške v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Najnovejša številka iste revije objavlja feljton o (v glavnem namišljenih) grehih slovenskih politikov, ki da »ne držijo vajeti dovolj trdno v rokah«, pod naslovom »Sindrom paralelnega toka«. V nekoč paradnem konju jugoslovanskega novinarstva, beograjskem dnevniku Politika, pa je izšlo pismo Miloša Coroviča, ki ostro napada Milana Kučana in Franca Šetinca. Ta sta na napad odgovorila s svojim pismom, ki je prav tako kot prvo izšlo v Politiki.
Oba slovenska politika sta napadena, ker da se neprimerno vedeta do problemov na Kosovu. Kučanov greh naj bi bil, da je na seji predsedstva CK ZKS rekel, da problemov na Kosovu ni mogoče reševati čez noč in da /e_ stanje potrebno normalizirati po demokratični poti. Šetinc pa se je pregrešil tako, da je v zagrebškem tedniku Danas pohvalil kosovsko politično vodstvo, da je sprožilo »temeljito politično bitko za odgovornost«.
Čorovič svoje pismo končuje z besedami: »Kontrarevolucija ni neznan pojav v sodobnem svetu, tudi metode, s katerimi se ji lahko postavimo po robu, niso neznane. Ali nam je v splošni razbitosti pogledov in želja zmanjkalo moči? Ali pa mogoče česa drugega?«
Kučan in Šetinc v svojem odgovoru zanikata očitke, da jima je lahko »od daleč« in neprizadeto pozivati na strpnost. Spomnita, da se kosovski problemi niso začeli pred šestimi leti, temveč že dolgo prej, in da je vsako razmišljanje o razsekavanju kosovskega vozla brez sodelovanja Albancev samih, ki so konec koncev na Kosovu v večini, neodgovorno. To, za kar gre, ne more biti le pacifikacija pokrajine: »A ne gre samo za ureditev razmer, gre za mnogo več: zato, da si ustvarijo pripadniki vseh narodov in narodnosti na Kosovu nove in realne perspektive sožitja, boljšega življenja, kar je uresničljivo samo znotraj SR Srbije in SFRJ. Torej znotraj koncepta socialističnega samoupravljanja, federativne ureditve ter bratstva in enotnosti,« končujeta svoj odgovor Milan Kučan in Franc Šetinc.
DEJAN VERČIČ
Nova tovarna računal Iskre
LJUBLJANA — V tako imenovani tehnološki dolini Iskre v Stegnah pri Ljubljani so včeraj odprli novo tovarno računal. To je ena največjih investicij v Sloveniji v tem srednjeročnem obdobju in obenem največji investicijski »zalogaj« Iskre Delte, ki zaposluje nekaj več kot 2.000 delavcev. Predračunska vrednost investicije je znašala 15 milijard, končna pa 26 milijard dinarjev, četudi so objekt zgradili v manj kot letu dni. Nova tovarna bo letno proizvedla nekaj sto minisistemov in nekaj tisoč supermikrosistemov in tudi nekaj deset tisoč integralnih plošč za različne sisteme. Temeljna značilnost novega proizvodnega središča je izredna možnost prilagajanja njegovega procesa proizvodnje potrebam domačega in tujega tržišča.
V novi tovarni je vgrajena najnovejša tehnologija za proizvodnjo računalnikov, ki jo uporabljajo največje svetovne tvrdke te vrste. V Iskri Delti so še posebej ponosni, ker bo ta proizvodnja popolnoma neodvisna od tujih družb in njihovih licenc, (dd)
Cerkev obsoja stališča strank do dvojezične šole na Koroškem
CELOVEC — Debate, polemike, demonstracije v zvezi s tristrankarskim sporazumom o reformi dvojezične šole so tudi ob koncu tedna v ospredju zanimanja koroške in avstrijske javnosti. Tako je o tem spregovoril krško-celovški nadškof dr. Egon Kapellari, o tem se je izrekel slovenski pastoralni svet pri njegovi škofiji, je ob svojem 60. rojstnem dnevu povedal koroški deželni glavar Leopold Wagner. Za povrh je o »zdravljenju koroške duše« v Beljaku predaval sloviti avstrijski psihiater dr. Emin Ringel.
Stališča so, kot je bilo pričakovati, drastično različna in nekateri odtenki poudarkov prav značilni za čas in razpoloženje v deželi Koroški.
Dr. Kapellari je odgovoril na javno, nanj naslovljeno pismo ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. V odgovoru povzema svoja in škofijska stališče iz prejšnjih let. Slej ko prej se zavzema za mir med Nemci in Slovenci »v skupni cerkvi in deželi nasploh na osnovi vsestranske pravičnosti«. »Šole na dvojezičnem ozemlju ne smejo zapostavljati nobene narodne skupnosti. Cerkveno vodstvo sicer nima pravice do avtoritativnih sodb, vendar si prizadeva »za tako zaščito etničnih manjšin, ki tem daje prostor za ohranjevanje njihove jezikovne in kulturne posebnosti«. Sledi »huda zaskrbljenost nad znamenji destabilizacije« v deželi Koroški...
Slovenski pastoralni odbor kot reprezentativno zastopstvo Slovencev v krški škofiji pa se v svojem pismu zvezni vladi izrecno kritično opredeljuje do sklepa treh strank na koroški in zvezni ravni, ker le-ta, »pred začetkom žalostne obletnice okupacije Avstrije zbuja strašne spomine in bojazni«. Odbor poudarja: »Nestrpnost in brezobzirnost do šibkejše narodne skupnosti in pretresljivo politiko spričo grenkih izkušenj iz preteklosti, ki danes znova vsiljuje tak 'odnos do avtohtonih Avstrijcev nenemškega materinega jezika«. Prizadevanja koroških Slovencev po dialogu z nemško govorečimi Korošci so zdaj »toliko ogrožena, kolikor so se v sedanji diskusiji o šoli prezrli vsi argumenti slovenske narodne skupnosti in vseh zagovornikov skupne vzgoje v dvojezičnih šolah in izsilile odločitve proti življenjskim interesom slovenske narodne skupnosti.«
Leopold Wagner je v enem od intervjujev ob svojem življenjskem jubileju naprtil krivdo na Haiderjevo FPO in na Heimatdienst, ki sta namreč »potisnila šolsko vprašanje v središče politične debate«, Ljudska stranka pa je potem »skočila na vozeči vlak« in krepko pomagala. Socialisti torej tega niso hoteli, trdi Wagner »vendar jih zavezuje dogovor treh strank o skupnih stališčih do manjšinskega šolstva. In' tako je torej trojni pakt podpisan. »Nekateri mislijo, da je še možno to ali ono spremeniti, in sicer v parlamentu... toda to bi bilo mogoče samo s soglasjem vseh treh strank.«
JOŽE ŠIRCELJ
Obolevnost za aidsom raste V Italiji že 1.293 primerov
RIM — Državna komisija za aids ministrstva za zdravstvo je ugotovila, da je letos v Italiji že 1.293 oseb obolelo za sindromom pridobljene imunske nesposobnosti. Podatek o obolevnosti kaže, da se aids širi z večjo hitrostjo, kot so strokovnjaki predvidevali, saj bo v Italiji v letu 1987 zbolelo 20 odstotkov več ljudi. .
Polovica bolnikov je že umrla, seropozitivnih pa je približno dvesto tisoč. Osemdeset tisoč seropozitivnih bolnikov ima že vidne znake bolezni, 5 tisoč pa je obolelih za ARC (tako imenujejo prvo fazo aidsa).
Mesec november je tudi na svetovni ravni minil v znamenju vidnega poviška števila obolelih za aidsom. Svetovna organizacija za zdravstvo je namreč
ugotovila, da.se bolezen ne širi več z dosedanjim ritmom 3.000 novih primerov na mesec, pač pa z vidnim pospeškom, saj je v novembru število poskočilo na 7.753 primerov, kar pomeni 250 primerov dnevno.
V ZDA so zabeležili 3.489 novih bolnikov, v Franciji 2.679, v Ugandi 2.369, v Braziliji 2.104, v Tanzaniji pa 1.608. Tem državam sledijo ZRN (1.486 bolnikov), Kanada (1.334) in Velika Britanija (1.123). Severna Amerika je še vedno na prvem mestu pretresljive lestvice smrti, na drugem mestu pa je evropska celina, ki ji sledi Afrika. Avstralija in Azija sta zaenkrat, vsaj po uradnih podatkih, še sorazmerno zdravi celini, saj je v Avstraliji 708 obolelih za aidsom, v Aziji pa 211.
Novinarjem obtežujejo delo v parlamentu
RIM — Svet parlamentarnih kvestor-jev je osvojil dnevni red parlamentarcev, s katerim bodo novinarjem prepovedali vstop v predsobo parlamenta, ko bosta skupaj zasedali obe veji parlamenta. Na to je včeraj zelo ostro reagiral Antonio Di Mauro, tajnik Združenja parlamentarnega tiska, ki je dejal, da nihče ni pristojen, da bi postavljal novinarjem ovire pri opravljanju svoje dolžnosti. »Toliko bolj,« je zaključil Di Mauro, »v delu parlamenta, kjer je proizvodnja političnih odločitev najbolj plodna.«
Združenje lombardijskega tiska in redakcijski svet dnevnika II Giorno sta prijavila predsednika ENI Franca Reviglia zaradi protisindikalnega obnašanja. To pa zato, ker vodstvo ENI ni uresničilo sporazuma iz leta 1983 o reorganizaciji dela v milanskem dnevniku.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
Pršut	«SAN DANIELE«	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«PARMA»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut Pršut	«SAURIS» «NAZIOEALE»	sušen	nad	12	mesecev
	Parma	sušen	nad	9	mesecev
Pršut Pršut	«MEC» v kosih	sušen	nad	7	mesecev *
pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
Benečija - od sentimentalnosti do vstopanja v sodoben čas
ČEDAD — Ko govorimo o izseljencih, še posebno ko mislimo na Benečane ali Rezijane, nam podzavest preplavi sentimentalnost in že zaslišimo iz daljave odmev žalostne Oj božime. S solzami v kotičkih očes smo pripravljeni govoriti o težavah rudarjev, medtem ko brskamo po spominu za žalostnimi slikami odhodov s postaj, trebušastimi in prepasanimi kovčki. Ob tem takoj pomislimo na kakega strica ali deda, ki je pred leti odšel v Ameriko in Avstralijo in že mislimo, da imamo ne samo pravico, celo dolžnost sočustvovati z vsemi izseljenci tega sveta.
Tako razmišljanje je seveda opravičljivo in morda celo razumljivo, iz dneva v dan pa postaja čedalje bolj nesodobno in jalovo, ker nam sedanji čas in življenje ne dajeta nobenih povodov za romantične polete fantazije.
Beneški izseljenci in z njimi seveda Zveza slovenskih izseljencev Fur-lanije-Julijske krajine se že dolga leta spoprijemajo s stvarnostjo in s spremenljivo (ne)srečo. Skušajo tako ustvarjati pogoje za znosnejše delo v tujini, izkoristiti vsako priložnost za dokončen povratek domov ali iskati kakršnokoli korist od prisilnega dela v tujini. Ko se je izjalovil načrt za organiziran povratek domov po potresu, ker so bile deželne strukture prešibke, so vse izseljenske organizacije v naši deželi preusmerile svoje moči. Sicer je bilo že tedaj mogoče zaznati neko previdnost s strani samih izseljencev, ki se niso oplajali s takimi sanjami. V Zvezi slovenskih izseljencev pa je mogoče zaznati še neki drug preobrat: pretežno skrb za starejše izseljence, ki so se vračali v rojstne doline pogosto tik pred penzijo, je Zveza preusmerila vse - ali vsaj osnovne - napore na skrb za mlade rodove. Morda je potrebna premisa: Zveza, ki je bila ob svojem nastanku narodnostno-politična organizacija, je zadobila, vsaj uradno, skrbstvene značilnosti. Od svojega nastanka pa je gradila svoje delo na navezanosti izseljenih Benečanov na rojstni kraj. Popolnoma jasno je, da sedaj ni odpravila te plati, temveč da je poiskala drugo in novo dimenzijo, ker to terjajo novi problemi in čas, v katerem živimo. V skrbi za probleme, ki načenjajo in razjedajo osnovno tkivo življenja v dolinah, za človeško dostojanstvo, ki terja pravico do dela in do dostojnega doma, si je zastavila še cilj, kako doseči tiste mlade ljudi, ki so sicer po rodu Benečani, na rojstne vasi pa jih ne veže ne spomin, pogosto tudi jezik ne.
Pri tem seveda ni prostora za sentimentalnost ali emotivno iskanje čustvenih reakcij. Mladi se bodo odločali za Benečijo, če se jim bo ta zazdela iz kakršnegakoli razloga zanimiva ali privlačna. Iskanje takih kulturnih korenin je prav gotovo zanimivejše in razumljivejše za sinove tistih izseljencev, ki so razkropljeni po stari Evropi, ker se tu precej govori o narodnostni identiteti in je za vsakogar zanimivo najti svojo matrico v mozaiku evropskih narodnosti. Precej težje je lahko delo z mladimi, ki živijo v Avstraliji, Kanadi ali raznih južnoameriških državah, kjer jih je življenje povsem odtujilo od tukajšnjih problemov. Že sam načrt dela mora sloneti na znanstveni analizi, ki jo je mogoče podkrepiti le s tehnično dovršenimi pripomočki in predvsem s sodobnimi pristopi.
Zveza slovenskih izseljencev Furlanije-Julijske krajine si je zadala to nelahko nalogo v prepričanju, da je to edina možnost za bodočnost, saj jo bo drugače čas z vsem, kar prinaša, enostavno prehitel. Med pobudami, ki lahko na prvi pogled izzvenijo drzno, a so prav zaradi tega še posebno privlačne, je, recimo, načrt za ustanovitev kluba vidnejših Slovencev, ki živijo po celem svetu, neki International Slovenian Club, katerega člani naj ne bi bili samo Benečani ali Rezijani, temveč vsi Slovenci, profesorji, zdravniki, trgovci, intelektualci. Čas je verjetno zbrisal marsikateri greh dedov ali očetov, mladi, še posebno tisti, ki živijo zelo daleč, so prav gotovo pozabili na ideološke ali druge prepreke, zato bi lahko tak klub res 'zaživel. Vsekakor je treba izseljencem in njihovi Zvezi priznati, da skušajo hoditi v korak s časom in da so očitno odmerili sentimentalnosti izredno skromen kotiček v sozvočju z duhom in potrebami sedanjega časa.
NADJA KRIŠČAK
Po dolgoletnem sporu med prvakoma
Biasutti in Comelli na istih pozicijah v pripravah na volitve v deželni svet
VIDEM — Najvidnejša furlanska demokristjanska politika Biasutti in Comelli sta se po dolgoletnem prepiranju pobotala. Kot je znano je do ostrega spora prišlo pred približno štirimi leti na deželnem kongresu KD, ki je bil v Gorici. Takrat je Biasutti dobil v stranki večino, saj je okrog sebe zbral razne skupine znotraj te stranke. Takrat so morali Comelli in njegovi morotejci v manjšino. Kmalu zatem je moral Comelli Biasuttiju prepustiti tudi predsedsniš-ko mesto v deželnem odboru. Biasutti se je od takrat zelo utrdil, Comelli pa je izgubljal somišljenike, še zlasti na Goriškem, v Trstu iri v Pordenonu. Močne pozicije pa je ohranil v videmski pokrajini in še zlasti v zadnjem času se je spet zelo močno angažiral tako v deželnem svetu kot v stranki. Spor med dvema prvakoma je odmeval v javnosti. Na deželnem shodu KD, ki je bil prav tako v Gorici, ob prisotnosti tajnika De Mite, se je Comelli potožil, da so ga na grd način spravili s predsedniškega mesta v deželni vladi. Biasutti pa mu je takrat odgovoril, da je bil že skrajni čas za zamenjavo, saj da je takrat KD bila na robu poraza.
Res je, da ima Krščanska demokracija še vedno v rokah vajeti oblasti ne le v deželni vladi, marveč tudi v skoro vseh krajevnih upravah, še zlasti v Furlaniji. Še posebej velja podčrtati, da ima KD v rokah vso gospodarsko oblast. Zadnje parlamentarne volitve pa so pokazale, da je KD, čeprav ohranja še vedno preminentne pozicije, izgubila, še zlasti zaradi bolj aktivne politike najožjega zaveznika, socialistov. Če bi se na prihodnjih deželnih volitvah ponovil rezultat letošnjih parlamentarnih, bi KD samo v Furlaniji izgubila dva deželna svetovalca.
Pred to nevarnostjo se demokristjani v Furlaniji združujejo. Jasno je, da hočejo že od vsega začetka določiti, kdo in kje bo izvoljen v deželni svet. Ne da bi jim bilo treba
tepsti se med seboj za preferenčne glasove, bodo skušali vso njih propagando usmeriti navzven, v ohranjanju volivcev in iskanju novih. Tudi s pomočjo nekaterih strokovnih združenj, na čelu katerih so njihovi ljudje.
V to logiko sodi tudi sprava med doslej sprtima prvakoma. Prvaki KD sicer trdijo, da so kot prvi v Italiji sledili pozivu tajnika De Mite, ki vabi somišljenike k spravi in enotni akciji. V nekem znanem furlanskem gostišču je bilo pred nekaj dnevi skovano novo zavezništvo. Na tem sestanku so bili prisotni predsednik deželne vlade Adriano Biasutti, njegov predhodnik odv. Antonio Comelli, minister Giorgio Santuz, videmski župan Piergiorgio Bressani, poslanec Danilo Bertoli, deželni odbornik Roberto Dominici in videmski pokrajinski tajnik Bruno Miotti.
Že 21. decembra bodo v Vidmu priredili skupščino članov KD. Na njej bosta poročala Bressani in Bertoli.
Medtem ko vse kaže, da se demokristjani v Furlaniji spet združujejo in gredo enotno v akcijo, pa se položaj znotraj KD zaostruje tako na Pordenonskem kot na Goriškem. KD ima sedaj na Goriškem tri deželne svetovalce, vse kaže, da jih bo po deželnih volitvah z gotovostjo ohranila le dva, pa čeprav obstojajo možnosti tudi za izvolitev tretjega. Kandidatov pa je kar preveč: sedanji deželni odbornik Mario Brancati, sedanji deželni tajnik Bruno Longo (oba sta sedaj v deželnem svetu). Zanimanje za kandidaturo in tudi za izvolitev kažeta še goriški župan Antonio Scarano in pokrajinski tajnik KD Gianfranco Crisci. Slednji je doslej bil zvest Brancatiju. Najbrž pa sedaj ni več tako. Zaradi tega krožijo govorice, da je Brancati okrog sebe zbral veliko število somišljenikov in da namerava sam voditi svojo volivno kampanjo.
MARKO VVALTRITSCH
Zasuli bodo Škocjanski zaliv
KOPER — Pred kratkim so iz II.Tuš-kega bazena, kjer poglabljajo morsko dno, z bagrom Martin Krpan začeli prečrpavati nasipni material v Škocjanski zaliv, ki je v minulih letih, zlasti v poletnih mesecih, pogosto »dražil« Koprčane. Po preusmeritvi Badaševice v novo strugo, pa tudi zato, ker je zaliv le z majhnim prelivom povezan z morjem, je (v poletnih mesecih, ko so razmere najbolj »ugodne«) v zalivu prihajalo do bujnega cvetenja in gnitja alg, kar je imelo tudi posledice -obupen smrad.
V prihodnjih letih se to ne bi smelo več ponoviti, saj bodo v Kopru z zasutjem Škocjanskega zaliva rešili problem. Rešitev pa ni samo enostranska, torej zasutje zaradi »ekološke« plati, pač pa tudi koristna, saj naj bi na območju zaliva pridobili precej novih površin za gradnjo različnih objektov. To je predvideno tudi s planskimi dokumenti za to srednjeročno obdobje, čeprav je na dlani, da v tem srednjeročnem obdobju, torej do 1990. leta, novopridobljenih površin ne bo moč koristiti za gradnjo.
Laibach - od četrtka tudi v Sloveniji s krono
V četrtek zvečer si je v ljubljanski hali Tivoli slovenska glasbena skupina Laibach vzela krono, ki ji gre. Potem ko so ji bili najprej javni nastopi v Sloveniji onemogočeni in ko je osvojila Evropo, v tujini izdala pet velikih plošč (od tega dve dvojni) in pol ducata malih, preden je pred kratkim dočakala izida dveh svojih velikih plošč v Ljubljani (»Slovensko akropolo« in »Opus dei«, ki je izšla kot licenčna plošča na pobudo angleškega založnika), je skupina Laibach na koncertu dokončno osvojila Ljubljano pred štiritisočglavo množico.
Pred dvorano so bili parkirani avtomobili iz prav vseh slovenskih krajev, iz nekaterih se je poslušalstvo pripeljalo kar v avtobusih. Tudi registrske tablice iz Hrvaške, Avstrije in Italije je
bilo mogoče videti. Kar pa se Ljubljančanov tiče - ni manjkal nihče, ki na trende kaj da.
Nastop se je začel z radijsko uprizoritvijo Martina Krpana. Šele ko je ta na Dunaju Brdavsu obrobil glavo, so zadoneli bobni. Pojavilo se je šest strumnih mladcev v uniformah na odru, med dvema črnima zastavama z belima maljevi-čevima križema in pod sliko srepozročega obraza. Laibachov nastop je bil standarden: manipulacija z že slišano glasbo v senci udarjajočih bobnov (najbolj znana je njihova ponaredba skladbe »Life is Life« avstrijske skupine »Opus«, po kateri se je imenoval koncert - »Živo je življenje«) in manipulacija s publiko (ki nikoli ne ploska in ji to tudi ni dovoljeno, kajti ko si Laibach zaželi aplavz, se iz zvočnikov oglasijo posnete ovacije).
Tekstovni del nastopa je bil evropsko odprt: v slovenščini, latinščini, nemščini in angleščini. Ob bobneči glasbeni spremljavi, ki ji vladajo vojaški bobni, Laibach s svojim retrogardistič-nim nastopom provocira množico tako, da ji kaže zrcalo časov, ki so dali danes - prizori iz slovenske mitologije so se mešali z vzkliki, kot sta bila »Oblast je pri nas ljudska« in »Smrt fašizmu - svoboda narodu«. Nastop je malikovanje moči, groza in tesnoba. Vsakdan, je mogoče reči.
Laibach je v Ljubljani navdušil. In če je še kje kdo, ki se ga zdaj, ko se je okronal, še boji, mu je mogoče odgovoriti s parafrazo: naj si bodo stvari, o katerih govori Laibach, takšne ali drugačne, oni, ki so jih v glasbi konstatirali, jih prav gotovo niso zakrivili.
DEJAN VERČIČ
Zasipavanje Škocjanskega zaliva je namreč zelo zahteven projekt, saj samo za t.i. predhodna dela skupaj z geotehničnimi raziskavami investitor (Sklad stavbnih zemljišč občine Koper) potrebuje kar 2il8 milijarde dinarjev. V okviru predhodnih del naj bi zaliv z nasipnim materialom, ki ga dobivajo s poglabljanjem dna v luških bazenih pa tudi od drugod (od gradnje oziroma izkopov pri gradnji različnih objektov kot so nov obrat opreme v industrijski coni v Izoli, bodoči magistralni vodovod, urejanje zemljišča v starem prekopu v Serminu...) nasuli do kote +50 cm, nato počakali, da se ma-terijal »usede«, izvedli vse potrebne raziskave in pripravili projekte za izrabo novopridobljenih površin. Predvidevajo, da bodo do marca prihodnjega leta zasuli dobro tretjino površin oziroma zaliva. Gre za območje med že obstoječo luško vpadnico in bodočo ankaransko oziroma bertoško vpadnico, intenzivneje pa naj bi prihodnje leto zasipavali tudi na območju, oziroma v bližini območja, kjer je predvidena gradnja avtoceste od ankaranskega križišča proti Kopru. Seveda je to zasipavanje pogojeno z začetkom gradnje te ceste. Po trenutnih ocenah bi za zasutje Škocjanskega zaliva potrebovali okrog 450 tisoč kubičnih metrov različnih materijalov. Ob tem pa dodajmo še, da ves zaliv vendarle ne bodo zasuli, saj je tod predviden tudi rezervat za selitveno postajo oziroma prezimovališče ptic.
DUŠAN GRČA
Kadett Station Wagon
Notranjost v angleškem stilu, športno oblikovani sedeži, zatemnjena stekla, vgrajen prtljažnik na strehi, športna platišča in gume.
Motor: 1,2 in 1,3 kubični bencinski in 1,6 dieselski.
Kadett Station Wagon Club: ekskluziven prostor.
H0	/ OPEL-0-
BY GENERAL MOTORS ŠT. 1 NA SVETU
TRST
STRADA DELLA ROSANDRA 2 TEL. 820256
Paruzidcr
Uradni pokrovitelj A. S. EDERA
ČLAN ZDRUŽENJA (g SfKgir"' ^
ŽENSKA — MOŠKA — OTROŠKA OBLAČILA
v TRŽIČU, Ul. Duca d’Aosta 91-93
V NEDELJO ODPRTO
Obiščite nas
Za odstavitev župana Staffterija
Tiskovna konferenca sindikatov pred današnjim srečanjem v Rimu
Tretjina svetovalcev vložila predlog sklepa
Opozicija v tržaškem občinskem svetu (h kateri dejansko lahko prištevamo tudi Slovensko skupnost, čeprav ni formalno izstopila iz večine, a le iz občinskega odbora) ne namerava odnehati v svojih prizadevanjih, da doseže umik listarskega župana Staffierija. Potem ko je občinski odbor nepričakovano zavrnil prejšnjo zahtevo o županovi odstavitvi, ki jo je vložila v smislu člena 149 državnega zakona o delovanju občinskih in pokrajinskih uprav iz leta 1915 tretjina svetovalcev, češ da je bilo 20 podpisov zbranih na 3 različnih dokumentih in z drugačnimi utemeljitvami, so včeraj isti svetovalci KPI, Tržaškega gibanja, Mestne liste, MSI in Slovenske skupnosti vložili na občinskem tajništvu skupni predlog sklepa o odstavitvi Staffierija, ki so ga podpisali po abecednem redu, Če je prej šlo torej za navadno zahtevo po odstavitvi v smislu državnega zakona, ki je dodeljeval pobudo za izvedbo ustreznega postopka (torej sklicanje skupščine na več sejah za razpravo in glasovanje) starejšemu odborniku De Gioii, gre sedaj za predložitev uradnega predloga sklepa, o katerem bo občinski svet moral vsekakor razpravljati in odločati, ne glede na usodo prejšnje zahteve (ki jo je občinski odbor zavrnil s sklepom, ki še ni bil izobešen na oglasni deski), o kateri se mora še izreči Pokrajinski nadzorni odbor, kateremu se mislijo stranke tržaške opozicije vsekakor pritožiti, češ da je bil odborov sklep neveljaven in nezakonit.
Ne glede na izid takega priziva pa so stranke opozicije vztrajale na poti k zahtevanemu umiku Staffierija z omenjenim predlogom sklepa, o katerem bi morala občinska skupščina razpravljati v prihodnjih 10 dneh (tolmačenje zakona je sicer neenotno, saj nekateri pravniki zatrjujejo, da je ta rok obvezen, drugi pa pravijo, da je le indikativen). Kot utemeljitev zahteve po odstavitvi župana predlog sklepa ugotavlja, da je že 23. oktobra dober del strank večine zahteval odstop župana in odbora, da je 4. novembra občinski svet soglasno odobril (ob vzdržanju strank večine) resolucijo o odstopu, da pa se župan kljub temu upira umiku, kar povzroča »zamrznitev upravnega aparata« in »hromi upravno delovanje«. Take razmere, ob stalnih sporih v odborovi sestavi, predstavljajo hudo nevarnost in škodo za redno vodenje javnih storitev v korist prebivalstva, zaradi česar je treba (zatrjuje 20 podpisanih svetovalcev) v splošnem interesu in v smislu državnega zakona iz leta 1915 o delovanju občinskih in pokrajinskih uprav odstaviti župana Staffierija.
V zvezi s predložitvijo sklepa o Staf-fierijevi odstavitvi prireja danes Slovenska skupnost ob 11. uri na svojem sedežu v Ulici Machiavelli št. 22 tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložila razloge, zaradi katerih je izvršni odbor (v skladu s prejšnjim sklepom pokrajinskega sveta SSk) odločil naročiti občinskemu svetovalcu Lokarju, da podpiše omenjeni sklep.
Delavci Aquile žal ne verjamejo v kakšno čudežno Miklavževo darilo
»Otroci še verjamejo v Miklavža, upajmo, da tudi otroci delavcev Aguile. Toda mi odrasli ne verjamemo več. Zato se bojimo, da se bomo iz Rima vrnili le z vrečo premoga.« Tako je ozračje pred današnjim odhodom tržaške delegacije na novo srečanje na ministrstvu za industrijo v Rimu, včeraj slikovito označil pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu. Predstavniki pokrajinskih tajništev CGIL, CISL in UIL in zastopniki tovarniškega sveta Aguile so z včerajšnjo tiskovno konferenco v znanem mestnem hotelu želeli javnosti še enkrat zagotoviti, da se ne bodo pustili prelisičiti.
»Z velikimi žrtvami smo uspeli odbržati odprto vprašanje žaveljske rafinerije, dokler ne dobimo dokončnih konkretnih zagotovil o proizvodni rešitvi tega problema. Če bi bili nasedli vrsti obljub, ki smo jih slišali v teh dveh letih, bi bilo danes 400 delavcev na cesti. Nobenega razloga torej nimamo, da bi popustili prav sedaj in verjeli, da nam bo Miklavž prinesel tisto, kar zahtevamo,« je razložil Clay Cofone od CGIL. Za tajnika UIL Gianfranca Trebbi-ja sta bistveni dve vprašanji, o katerih ne more biti diskusije: zaposlitev vseh delavcev Aguile, za kar je treba doseči natančno politično obvezo, in predplačilo na prejemke, ki gredo delavcem v dopolnilni blagajni. Šele na taj osnovi je mogoče razpravljati o alternativni proizvodni dejavnosti na prostoru bivše rafinerije, ki pa mora biti na neki način povezana s komercialno dejavnostjo obalnega skladišča bivše Totalove rafinerije.
Predlog o alternativni proizvodni dejavnosti na tekstilnem sektorju, ki ga je tako vehementno zavihtel minister za industrijo Battaglia in ki ni prepričal deželnega vodstva, torej tudi pri sindikatih ni naletel na navdušenje. Nasprotno. Poraja namreč vrsto pomislekov, prvi pa je razumljivo tisti, ki izhaja iz dolgoletnih izkušenj tekstilnega sektorja v Trstu in ki se začenja s tovarno Calza Bloch. In še: govori se, da je predlog, ki ga je Montedison ponudil v zameno za rafinerijo, že pogorel v Kampanji in na Sardiniji. Šlo naj bi za ponudbo nekega zasebnega podjetnika, ki je s skupino Montedison povezan preko
njene tekstilne družbe Montefibre, in še to le z nitko, ker baje uporablja njene polizdelke. Monteshell bi tako pridobil obalno skladišče bivše rafinerije, ki ga potrebuje za svojo komercialno dejavnost, medtem ko bi na prostoru ob Ulici Flavia zrasla kdo ve kakšna tekstilna tovarna, ki bi zaposlila kdo ve koliko ljudi in za katero družbi Montedison v nobenem primeru ne bi bilo treba. Skratka, Trst bi izgubil možnost, da s koncesijo obalnega skladišča doseže veljavno zaposlitveno in proizvodno rešitev v zameno za ukinitev rafinerije.
Kaj torej delavci Aguile in njihovi sindikalni predstavniki hočejo v zameno za rafinerijo? Comuzzi od CISL je zelo konkreten: vlada bi morala družbo Monteshell prisiliti, da bi v rafineriji ohranila vsaj nekatere dejavnosti predelave in obdelave nafte oziroma njenih derivatov, ki so vezane na obalno skladišče. Strateški pomen tržaške rafinerije se je namreč danes povečal spričo težav v bližnji beneški Margheri in v Genovi, potrjuje pa ga tudi državni energetski načrt. "Operacija Monteshell" pa je bila od vsega začetka izključno komercialna in torej oprta na ozke zasebne interese ter povsem ločena od temeljnega vprašanja proizvodne prihodnosti za bivši obrat rafinerije Total. In tega Trst in niti Dežela ne nameravata sprejeti: deželno odborništvo za industrijo je že pred časom doseglo od ustanov in krajevnih uprav, ki so pristojne za koncesijo zemljišča, na katerem stoji rafinerija (EZIT, Pristaniška ustanova in Občina Milje), da bodo strogo birokratsko zavirale vsako rešitev, ki ne bo zagotovila ustreznega proizvodnega in zaposlitvenega nadomestila za ukinjeno rafinerijo.
Za podrobne rezultate današnjega rimskega sestanka bodo delavci Aguile zvedeli na skupščini, ki bo v ponedeljek ob 10.30. Po ozračju, ki je še včeraj vladalo _med njimi, pričakovanja tudi tokrat niso optimistična. »Če je načrt res tak, kakršnega je preko časopisja oznanil minister Battaglia, potem smo že vnaprej poraženi,« je nekdo skeptično pribil na včerajšnji tiskovni konferenci, (vb)
Laskav obračun na četrtkovem 7. delovnem občnem zboru SDZPI
Trio Lorenz
Skokovita rast Zavoda za poklicno izobraževanje
gost četrtkovega koncerta GM
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je zabeležil v svojem dosedanjem razmeroma kratkem življenju skokovito rast: od štirih tečajev v prvem šolskem letu 1979/80 se je povzpel do letošnjih rekordnih 18 odobrenih tečajev. Podatek zgovorno priča o zanimanju naših mladih za to inštitucijo, pa tudi o agilnosti vodstva, ki je znalo v teh letih pozitivno odgovoriti na izzive tržišča dela in na potrebe naše mladine. O vseh-teh in drugih vprašanjih Zavoda je bil v četrtek govor na 7. delovnem občnem zboru SDZPI.
O rasti Zavoda je v svojem poročilu obširno govoril predsednik Josip Tavčar. Med dejavniki, ki so botrovali k razvoju SDZPI, je omenil predvsem pozitivno sodelovanje članic, tvoren doprinos upravnega odbora in naklonjenost deželnih oblasti do pobud Zavoda. Poudaril je, da se lahko deželno šolstvo, tisti del šolstva, za katerega skrbi Dežela, hitreje prilagaja potrebam družbe kot pa okostenelo državno šolstvo. Prav zaradi tega je mnogo zanimanja za deželne poklicne zavode in tudi za slovenski zavod.
Tavčar je omenil bolečo točko našega poklicnega izobraževanja: Dežela doslej ni odobrila tečajev v videmski pokrajini. Predsednik je ob tem napovedal, da bo Zavod že v začetku prihodnjega leta v lastni režiji in na lastne stroške priredil tečaj marketinga v
Čedadu, pri čemer mu bo priskočila na pomoč tamkajšnja sekcija SDGZ. Tudi v Kanalski dolini naj bi v prihodnosti priredili podoben tečaj, da bi Deželi konkretno predočili potrebo po poklicnem izobraževanju v slovenščini tudi v tej pokrajini.
Predsednik SDZPI je še omenil vprašanje prostorov (Zavod čaka na odobritev načrta in na prispevek Dežele za preureditev dela poslopja Dijaškega doma) in napovedal sklicanje izrednega občnega zbora v začetku prihodnjega leta, na katerem naj bi posodobili statut Zavoda.
Ravnateljica SDZPI Tamara Blažina je podala obračun preteklega šolskega leta. Zavod je skupno opravil 15 tečajev: 12 v tržaški in 3 v goriški pokrajini. Trije tečaji so bili s kvalifikacijo. Tečaje je ob 25-odstotnem osipu zaključilo 171 dijakov.
V novem šolskem letu je steklo že 13 od 18 odobrenih tečajev. Kmalu se bo začel tudi tečaj za gostince. Zaradi preskromnega vpisa se bo moral Zavod odpovedati preostalim štirim tečajem, Deželo pa je zaprosil za zamenjavo le-teh z dvema novima: tečajem za bančno tehniko in tečajem iz vzgojnega področja.
Kakovostni skok v novem šolskem letu predstavlja dveletni poklicni tečaj za mlade na Goriškem. Zavod je okrepil svoje strukture z nakupom 10 računalnikov in 5 tiskalnikov s pri-
spevkom Dežele. V prejšnjem šolskem letu je Zavod imel tečaj za kamnoseke, v katerega je že več let vlagal veliko truda in naporov. Ob tem tečaju je ravnateljica Blažina izrekla tudi nekaj kritik: »Pri naših slovenskih obrtnikih tega sektorja nismo naleteli na razumevanje, kaj šele na potrebno pomoč. Sami smo pripravili program, dobili delavnico za prakso, poiskali učitelja za praktični pouk. Se vedno pa ne razpolagamo s potrebnimi ročnimi stroji, ki bi omogočili dijakom popolnejše znanje. Od obrtnikov pričakuje-
mo v bodoče vsaj to, da bodo dijake vzeli na enomesečno delovno prakso, ki jo predvideva deželna zakonodaja,« je sklenila to še odprto vprašanje ravr nateljica SDZPI.
Iz njenega poročila je vsekakor izšla pozitivna slika o delovanju Zavoda. SDZPI je postal pomemben člen naše manjšinske skupnosti, saj igra izredno pomembno vlogo pri strokovnem kadrovanju naših mladih, obenem pa nudi tudi neposredno zaposlitev določenemu delu naše študirajoče in brezposelne mladine.
V okviru letošnje abonmajske, koncertne sezone Glasbene matice je v četrtek zvečer gostoval v Kulturnem domu v Trstu Trio Lorenz, komorna skupina, ki jo sestavljajo bratje Lorenz, Primož - klavir, Tomaž - violina in Matija - violončelo. V svetu glasbe jo uvrščajo med eno najboljših. Skupina slavi letos 30-letnico svojega umetniškega delovanja ter je v tem času dosegla že številna državna in mednarodna priznanja.
Na četrtkovem koncertu se je trio predstavil s skladbami Brahmsa, Šoštakoviča in Kandušerja. Skladba slovenskega avtorja Božidarja Kandušerja je doživela v Trstu tudi svojo krstno izvedbo, kar je še potrdilo upravičenost slovesa, ki ga glasbena skupina uživa prav zaradi svojega pristopa do slovenskih glasbenih ustvarjalcev, katerih dela tudi redno uvršča v svoje programe.
Kot vedno, je bil tudi tokratni nastop tria Lorenz lepo doživetje za ljubitelje komorne glasbe. Navdušenje občinstva je bilo najboljše priznanje glasbenikom, ki so pred nedavnim opravili uspešno turnejo po Zahodni Nemčiji in jih sedaj čakajo še nastopi v Parizu, ZDA, Švici, Sovjetski zvezi in v matični domovini.
Črpalkarji v »obupnem in nevzdržnem« položaju
Predsinočnjim je bila v dvorani Zveze trgovcev (Unione commercianti) izredna skupščina črpalkarjev, ki so se za pobudo odločili, da bi proučili hude težave svoje kategorije. Po zadnji devalvaciji dinarja je namreč vedno več Tržačanov, ki polni avtomobilske tanke v Jugoslaviji, kjer stane liter bencina okrog 700 lir. Črpalkarji odločno podpirajo predlog, da bi tudi v Trstu uvedli posebne kontingente bencina in goriv, zato so na skupščini razpravljali tudi o pobudah, ki naj bi jih Shmi izpeljali v podporo tržaških parlamentarcev. Posebni kontingenti so edino sredstvo, ugotavljajo črpalkarji, ki bi njihovi kategoriji nudilo izhod iz sedanjega »obupnega in nevzdržnega položaja«.
Prireditev pri Domju
V domu Antona Ukmarja-Mira pri Domju bo danes, ob 19.30, večer fotografije in družabnosti, ki ga prirejata KD Fran Venturini in Foto Trst 80. Prireditev se bo pričela z odprtjem fotografske razstave z naslovom »Telo in prostor« ljubljanskega fotografa Tomaža Lauka ter nastopom harmoni-karke Suzane Žerjal. V drugem delu večera bodo imeli besedo člani dramske skupine KD Tabor z Opčin s kabaretom »Beseda - opereta«, ki ga je režiral Drago Gorup.
Miklavž obiskuje naše malčke
Miklavž se bliža s hitrimi lahnimi koraki. V današnji noči bo obdaril najmlajše; na oknih njihovih sobic, pa tudi pri dedkih in stricih bo pustil igrače in sladice, da se bodo lahko otroci ob njih veselo razigrali.
Ponekod pa je Miklavž že razdelil svoje darove in dobrote. Obiskal je že nekaj naših vrtcev in šol, pomudil se je tudi v nekaterih kulturnih društvih. Naš fotograf Mario Magajna je »ujel« prijatelja otrok med njegovim obiskom v slovenskem občinskem vrctu pri Sv. Ivanu, kjer je Miklavž obdaril s sladicami vsakega od malčkov, prinesel pa jim je tudi vrsto igrač, s katerimi se bodo igrali v vrtcu.
Danes in jutri bodo na vrsti še druge šole in društva. Včeraj so medtem na Akvedotu odprli tradicionalni Miklavžev sejem, ki privablja vsako leto v Drevored veliko število obiskovalcev. Na petdnevnem sejmu bo 190 krošnjarjev prodajalo na stojnicah vsakovrstno blago, igrače in seveda sladice. Letos je Tržaška občina prejela za Miklavžev sejem kar 1.600 prošenj iz vse Italije. Ugodila je lahko le 135 prodajalcem izven naše pokrajine, ki v teh dneh skupno s 55 domačimi bučno vabijo Tržačane na nakup.
Prof. Cervelli na povabilo Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja
Poglobljeno predavanje o nacističnih zločinih
Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini je v četrtek, 3. decembra, priredil predavanje o vsebini in pomenu debate o nacističnih zločinih, ki se je v zadnjih časih razvila med zahodno-nemškimi zgodovinarji ter zatem zajela tudi druge države.
Predavatelj Ignazio Cervelli, profesor na Beneški univerzi, je najprej opozoril na rdečo nit svojega predavanja, in sicer misel, da se ob debati nemških zgodovinarskih krogov, iz katere je slutiti revizionistične težnje, lahko zamislimo o globljih in širših problemih.	.
Cervelli je poudaril, da manjkajo realne zgodovinske osnove v razlagah nemških zgodovinarjev in kritičen zgodovinski pristop italijanske javnosti do tega vprašanja. Opaziti je tudi nov val konzervativizma v nemškem zgodovinopisju. V preteklosti so se izogibali neposrednemu soočanju z obdobjem nacionalsocializma in to opravičevali s tem, da ni potrebno Vedno govoriti samo o nacističnih zločinih. Sedaj pa prevladuje težnja, da bi minimalizirali sporna poglavja nemške zgodovine.
Predavatelj pa je bil mnenja, kot tudi večina tistih, ki so po predavanju posegli v razgovor, da so zločini nacizma posebni, ker so sloneli na ideji
rasne manjvrednosti in je bilo nacistično pobijanje Židov korenito drugačno od drugih genocidov tega stoletja, verjetno celo edinstveno v vsej zgodovini človeštva in je torej neprimerljivo z zločini, ki so bili storjeni v Stalinovi Sovjetski zvezi. Židov niso pobijali zaradi njihovih političnih nazorov, njihove revolucionarnosti, bili so obsojeni na smrt že zato, ker so se rodili.
Marsikateri nacistični zločinec je sebi v zagovor dejal, da je izvajal samo višje ukaze.
Prav zaradi tega je debata o zločinih nacizma še aktualna in ne sme v pozabo zgolj zato, ker "stari" v Nemčiji ne želijo več ničesar slišati o nacizmu.
žp
Kitajski veleposlanik bo gost devinskega zavoda
Veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Rimu Du Gong bo v torek, 8. decembra, gost Zavoda združenega sveta v Devinu. Ob tej priložnosti bo slovesno izročil Zavodu dragoceno zbirko kitajskih knjig, ki jih je devinski mednarodni ustanovi darovalo kitajsko ministrstvo za šolstvo.
Mesna afera se je razplamtela po zaprtju občinske klavnice pri Sv. Soboti
Zadrugi klavcev včeraj oklicali stavko Trst resno tvega, da bo ostal brez mesa
Vse kaže, da čaka Tržačane v prihodnjih dneh nezaželen post. Trst l\ega, da bo ostal v začetku prihodnjega tedna brez mesa. Člani dveh zadrug klavcev, ki delujeta v tržaški Pokrajini, so namreč včeraj oklicali stavko. Potem ko je Občina odredila zaprtje tržaške klavnice pri Sv. Soboti zaradi varnostnih in zdravstvenih razlogov in jih povabila naj nadaljujejo z zakolom živine v zasilni klavnici na proseški železniški Postaji, so na včerajšnji skupščini sklenili, da prekinejo z delom. Zadnje glave goveda so zaklali dan prej v miljski klavnici. Zaradi stavke klavcev čaka v tržaški pokrajini na zakol kakih 400 glav živine. Uvozniki živine so že prekinili uvoz iz Jugoslavije. Grosisti nimajo v zalogi več mesa; zadnjega so dobaviti mesnicam prav včeraj. Po mnenju Združenja mesarjev zadostujejo sedanje zaloge mesa v mesnicah le za nekaj dni. Ce v začetku prihodnjega tedna ne bodo rešili nastalega spora, bo ostal Trst čez nekaj dni brez mesa.
Sedanja mesna aiera ima globoke korenine. Segajo v čas, ko se je Tržaška občina odločila, da bo zgradila nov stadion na območju sedanje občinske klavnice pri Sv. Soboti. Odtlej je minilo že nekaj let, v vsem tem času pa občinski možje sploh niso pomislili, kam naj bi konkretno Premestili klavnico. Že od vsega začetka so govorili, da bi lahko namesto klavnice pri Sv. Soboti upo-zabljali klavnico na proseški železniški postaji. Takratni obmejni živi-
nozdravnik je nasprotoval tej rešitvi. Zavedal se je, da majhna proseška klavnica ne more zadostiti potrebam tržaškega tržišča mesa.
Malo pred volitvami je obmejni živinozdravnik nepričakovano napredoval. Zamenjal ga je drugi, ki je izdal povoljno mnenje o uporabi proseške klavnice. Konec novembra je Tržaška občina obvestila uporabnike tržaške klavnice, da bo v prihodnjih dneh začela delovati proseška klavnica. Uvozniki mesa, klavci in grosisti so takrat uvideli, da ima klavnica štete dneve.
Tako je tudi bilo. Zaprtju je botrovala okvara na prečiščevalni napravi. Po mnenju klavcev, uvoznikov in grosistov bi lahko okvaro popravili v nekaj dneh, v tem času pa bi lahko odplake odstranjevali s cisternami. Občina naj bi bila drugačnega mnenja: za popravilo naj bi bil potreben vsaj en mesec.
Občina pa nima toliko časa na razpolago. V pismu, ki ga je poslala
uporabnikom klavnice, je že najavila, da bodo najkasneje do 9. decembra začeli podirati klavnico. Uporabniki klavnice so se 1. decembra sestali z občinskimi upravitelji, srečanje pa ni obrodilo sadov.
Občina je pozvala klavce naj odslej opravljajo svoje delo v proseški klavnici. Tu naj bi dnevno zaklali največ do 10 glav živine. Živino naj bi vsak dan prepeljali na Prosek iz sedanje klavnice.
Klavci so se danes izrekli proti taki rešitvi. V povprečju zakoljejo dnevno štiri do petkrat več živine, kot bi jo odslej na Proseku. V predprazničnem in prazničnem obdobju imajo še več dela, in torej več dobička. Zakol pičlih desetih glav živine dnevno je zanje iinančno preskromen. Zato so tudi oklicali stavko.
Dolgotrajna stavka klavcev bi imela za mesto in okolico hude posledice. Uvozniki so že prekinili uvoz živine iz Jugoslavije, ker v sedanjih pogojih sploh ne vedo, kam bi lahko spravili živino. V tržaški
klavnici, v proseški in v eni od zasebnih klavnic čaka na zakol več kot 400 glav živine. Ta količina bi na Tržaškem zadostovala za tedensko ali desetdnevno preskrbo z mesom. Prekinitev uvoza bi lahko imela tudi mednarodne posledice: blagovno izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo namreč ureja Videmski sporazum. Prekinitev uvoza brez kakega izrednega razloga (kakršen je bila na primer pred časom slinavka) bi lahko tolmačili kot kršenje tega sporazuma.
Grosisti, ki dobavljajo meso mesnicam, so ostali brez zalog. Po mnenju predsednika Združenja mesarjev, Giorgia Zocha, imajo mesnice zaloge le še za nekaj dni. Če pa bodo Tržačani navalili na mesnice, bodo zaloge pošle še prej. Ponavadi dobavljajo grosisti meso v prvih dneh tedna. Prihodnji teden skoraj gotovo ne bodo opravili običajnih dobav. Ob četrtkih dobavljajo meso bolnišnicam. Kako bo z dobavo prihodnji teden? Zoch ni vedel odgovora na to vprašanje.
Uvozniki, grosisti in klavci zahtevajo, naj Občina reši to vprašanje tako, da pri tem ne bo prizadeto prebivalstvo. Zahtevajo, naj uredi novo občinsko klavnico, ki naj bi zadostila potrebam mesta. Dotlej pa naj dovoli še vnaprej uporabo sedanje klavnice, saj gre navsezadnje za službo, ki je družbeno ne le koristna, pač pa prepotrebna. Mesna aiera je skratka šele na začetku.
Za manj kaotičen promet v Trstu
Občina, prevozno podjetje Acega in Italijanski avtomobilski klub (ACI) so včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so napovedali nekaj ukrepov, ki naj bi omilili sedanje hude prometne zastoje v mestnem središču. ACI bo dal na razpolago dva pajka, ki bosta skrbela za tekoč promet na najbolj prometnih žilah, istočasno pa bo Občina odpravija prepoved parkiranja v nekaterih središčnih ulicah, tako da bodo redarji lahko koncentrirali delo na najbolj »vročih« točkah. Občinski odbornik Vattovani je napovedal, da bo čez dve leti nared parkirišče v bivšem silosu, čez eno leto pa bosta delovali dve zasebni parkirišči.
Protest delavcev
škedenjske
železarne
Vsedržavne stavke železarskega sektorja so se včeraj udeležili tudi delavci škedenjske železarne. V sprevodu po mestnih ulicah so protestirali Proti načrtu Finsider, ki bistveno krči železarski sektor v Italiji in ponovno spravlja v dvom obstoj tržaškega obrata, ki kot najstarejši in edini v Italiji še proizvaja lito železo. Delavci so manifestirali pred sedežem Dežele, Občine, Pokrajine in Prefekture. Protest proti pomanjkljivemu poročanju so izrazili tudi pred sedežem deželne postaje RAI v Ul. Fabio -Severo in pred sedežem dnevnika II Piccolo.
Sindikati zahtevajo, naj se proizvodnja litega železa obravnava kot specifično vprašanje in tudi v luči sindikalnih spoznanj; vodstvo obrata, družbo Finsider in deželni odbor pa pozivajo, naj se ga vendarle resno lotijo.
O škedenjski železarni je včeraj na javnem shodu PSI o državnih soudeležbah (o čemer poročamo na drugem mestu) spregovoril z novinarji član predsedstva IRI Trauner. Izjavil je, da IRI še ni odobrila nikakršnega načrta Finsider o krčenju železarske proizvodnje, pri tem pa je tudi ugotovil, da je bij v zvezi s škedenjsko železarno izgubljen dragocen Cas, predvsem glede vključevanja zasebnega kapitala.
Vse nared po zagotovilih odbornika C er nit za
Danes tehnični pregled novega odpada ob izlivu Ospa pri Orehu
S Tržaške občine je včeraj prišla dobra novica: odbornik Cernitz je oznanil, da bo danes ob 8.30 posebna komisija opravila tehnični pregled novega odpada ob izlivu potoka Osp pri Orehu. Če bo vse v redu, bo odpad začel obratovati takoj po opravljenem pregledu.
Pereče vprašanje odlaganja industrijskih, predvsem gradbenih odpakov, je torej tik pred rešitvijo. Potem, ko so v začetku letošnjega julija zaprli odpad v Ul. Errera, so sporazumno z devinsko-nabrežinsko .občinsko upravo našli začasno rešitev v opuščenem kamnolomu v Nabrežini. Medtem pa so stekla dela za ureditev odpadnega prostora pri Orehu, ki jih je vodil občinski izvedenec Paolo Pocecco. Danes je torej nared z vsemi potrebnimi pogoji: z varnostno ograjo, s higienskimi zaščitnimi sredstvi za osebje, z vodnim curkom za čiščenje koles tovornih vozil, ki bodo dovažala odpadni material, s posebnim odrom za nadzorovanje odpadnega materiala in z ustrezno razsvetljavo. Kot kaže, je odbornik Cernitz vso stvar pripravljal brez velike reklame, očitno prepričan v geslo, da je bolje narediti kot govoriti, ki pa ga žal mnogi razumejo ravno obratno. Včeraj je 'z deželne uprave oziroma od odbornika za javna dela Bom-bena prišlo pooblastilo za tehnični pregled novega odpada, ki ga bodo že danes izvedli člani pristojne komisije, ki so inž. Vasselli za tržaško občinsko upravo, vodja deželne direkcije za javna dela Bevilacgua in predstavnik pokrajinske uprave inž. Pecorari. Če bo pregled pozitiven, bodo izdali prvo potrdilo in odpad bo lahko začel obratovati, čeprav
bodo kasneje potrebni še nadaljnji tehnični nadzori med obratovanjem.
Občinski odbor je medtem tudi že odobril tarife za uporabnike odpada, in sicer tako, kot jih je predlagal odobor-nik Cernitz po posvetovanjih s stanovskimi organizacijami. Razdeljene so v štiri pasove: po 2000 lir za kubični meter odpadnega materiala bodo plačevali tovornjaki z nosilnostjo do 20 stotov (v glavnem majhni obrtniki), po 5000 lir tisti z nosilnostjo od 20 do 50 stotov, po 10 tisoč lir z nosilnostjo 50 do 120 stotov {in teh je največ), tovorna vozila, ki presegajo 120 stotov nosilnosti, pa bodo morala odšteti 15 tisoč lir za kubični meter. Stroške bodo obračunavali mesečno na osnovi registrske številke vozila, pri tem pa je zanimivo, da bo vsak uporabnik moral plačati za čisto nosilnost svojega vozila, ne glede na to, koliko materiala je pripeljal na odjrad. Na tak način bo zagotovljeno plačilo storitve, na Občini pa računajo, da bodo uspeli pokriti kar 50 odstotkov obratovalnih stroškov. Tisto, kar je še bolj pomembno — nas je po telefonu opozoril odbornik Cernitz — pa je, da bomo tako lahko končno odpravili nedovoljena odlagališča odpadkov in napravili nadaljnji korak za bolj snažno okolje.
Odpad pri Orehu je bil seveda uresničen sporazumno z miljsko občinsko upravo, uporabljala pa ga bodo lahko samo vozila, ki so registrirana v tržaški pokrajini. Naj dodamo, da bo prvih dneh iz prometno-varnostnih razlogov dostop omogočen le lahkim tovornim vozilom (omenjeni prvi pas), da bi se tako izognili gneči pred vhodom na odpad.
Pred dolgo pričakovano deželno konferenco
Socialisti iz Trsta in Gorice za oživitev državnih podjetij
S tiskovne konference sindikata zdravnikov CGIL-CISL-UIL
Vrsta zahtev zdravnikov za hiter izhod iz krize
Vloga podjetij z državno udeležbo je v Julijski krajini strateškega pomena, zaradi česar se morajo vse politične, gospodarske in družbene sile otresti malodušja in vdanosti v usodo, ki označujeta zadnje čase vzdušje v naših krajih, in se morajo odločneje angažirati za premostitev krize, ki je zajela skoraj vsa državna podjetja na Tržaškem in Goriškem. Zato so tržaški in goriški socialisti priredili sinoči v velikem mestnem hotelu dobro obiskan javni shod, na katerem so razgri-nili vso problematiko, ocenili sedanje razmere in nakazali rešitve, ki bi jih bilo treba programsko izdelati pred dolgo pričakovano (sedaj jo napovedujejo za januarja) deželno konferenco o državnih udeležbah.
Namen pobude tržaške in goriške federacije PSI je obrazložil tržaški pokrajinski tajnik Seghene, ki je poudaril, da je treba še pred omenjeno konferenco prisiliti na resna pogajanja vodstvo državnega koncerna IRI, kar terja složen in odločen nastop vseh razpoložljivih Sil. Dovzetnost gospodarskih krogov do pobude je pokazal predsednik tržaškega Združenja in-dustrijcev Torresella, ki je poudaril, da vloga državnih podjetij ni nikoli bila.in ne sme biti v naših krajih zgolj ekonomska, ampak tudi politična in se je zavzel za ustreznejše oblike povezovanja z zasebnim sektorjem proizvodnje na osnovi inovacijskih projektov. Sledili, so posegi zastopnikov tovarniških svetov Tovarne velikih motorjev, tržiške in tržaške ladjedelnice, Tržaš-
kega Lloyda, škedenjske železarne, ki so obravnavali položaj in težavne perspektive v posameznih obratih, spregovoril pa je tudi pokrajinski tajnik KPI Poli (prisoten je bil tudi tajnik KD Tripani), ki je pripisal krajevnim demokristjanom dober del krivde za sedanje krizne razmere in postavil zahtevo, da mora vlada imeti svojo industrijsko politiko, ki jo mora IRI nato izvajati.
Liberalni član predsedstva IRI Trauner (socialist Pini ni mogel biti prisoten) je priznal splošno pomanjkanje načrtne politike državnega koncerna na vseh sektorjih, od ladjedelstva in železarstva do industrije in pomorstva, zato je predlagal, naj bi na krajevni ravni nadaljevali priprave na konferenco o državnih udeležbah z vrsto specifičnih seminarjev o posameznih državnih podjetjih. Dobro uspelo srečanje je sklenil podpredsednik deželne vlade Carbone.
Sindikati zdravnikov CGIL-CISL-UIL so včeraj v zvezi s perečimi problemi, s katerimi se že dalj časa spopada zdravstvena služba, sklicali tiskovno konferenco, na kateri so ocenili dosedanja deželna pogajanja za izvršitev nove delovne pogodbe. Pred meseci so namreč sindikati CGIL-CISL-UIL in avtonomni sindikati v okviru zdravstvene reforme podpisali novo delovno pogodbo, katere izvedba je zaradi medsebojnih nesporazumov za šla v slepo ulico. Predstavnik sindikata zdravnikov CGIL Fabrizio Monti je novo pogodbo pozitivno ocenil, češ da »bi z njo lahko bolna zdravstvena oskrba dosegla izredno raven«, zaradi zamud pri določanju decentraliziranih sporazumov pa je z ekonomskega in pravnega vidika postala neizvršljiva za posamezne KZE. Vse to seveda povzroča nemalo preglavic zdravstvenemu osebju, pa tudi uporabnikom, ki se dnevno srečujejo z vsakovrstnimi težavami, ne da bi jim kdo nakazal morebitne izboljšave.
V tem smislu so sindikati zdravnikov CGIL-CISL-UIL predložili deželnemu odborništvu in avtonomnim sindikatom seznam zahtev, s katerimi bi lahko v kratkem prišli iz krize. Poglavitne zahteve se tičejo problema zaposlitve, saj bodo z novim letom zdravniki delali v povprečju 2 uri manj; možnost nadur bo zmanjšana s 150 na 80 ur, v tem primeru pa bo začelo primanjkovati osebja (po njihovem približno 12%). Težave so tudi pri storilnosti in kakovosti zdravstvenih struktur in osebja, prav na tem pa sloni predlog usmerjenega finansiranja raznih ustanov. Sindikati zahtevajo zato čimprejšnji sestanek z avtonomnimi sindikati in z deželnim odbornikom za zdravstvo, tako da bi lahko v kratkem prišlo do konkretnega sporazuma, saj se, kot je izjavil predstavnik sindikata zdravnikov CISL Maurizio Pa-pagna, nova delovna pogodba tiče vseh uporabnikov zdravstvene službe, (ag)
Sv. Barbara: praznik gasilcev in mornarjev
Gasilci, mornarji, rudarji in topničarji so včeraj praznovali svojo zaščit-nico sv. Barbaro. Na pristaniškem poveljstvu v palači Carciotti in na po-veljstvu gasilcev na Trgu Niccolini sta bili zjutraj krajši, a prisrčni slovesnosti. Po krajšem mimohodu je namestnik poveljnika gasilcev Giacuzzo podal poročilo o delu, ki so ga gasilci opravili v zadnjem letu.
Smrt jo je dočakala na cesti
Tragična usoda je včeraj popoldne dočakala na cesti 79-letno Olgo Dugulin iz Ul. Sinico 56. Ženska je zgodaj popoldne odšla zdoma in se je peš napotila proti mestu. V bližnji Ul. San Pasguale, pri hišni številki 46, pa jo je obšla slabost. Predmestne ulice so bile takratprazne, tako da ji ni nihče mogel priskočiti na pomoč. Ko je prvi pešec šel mimo, je Dugulinova že ležala brez življenja na tleh. Niti prizadevanja zdravnika Rdečega križa, ki je kmalu zatem, na opozorilo mimoidočih, prihitel v Ul. San Pasguale, je niso več mogla priklicati k zavesti. Po zdravnikovih ugotovitvah je Dugulinovi zastalo srce. Na truplu namreč ni bilo opaziti nikakršnih poškodb.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča, da bo tudi letos izpolnjevala prijave vina tako na svojem sedežu kot v naslednjih okoliških vaseh in občinah:
—	za vso občino Repentabor: na sedežu Občine, v ponedeljek, 7. 12. 1987, od 12.30 do 14. ure;
—	za vso občino Zgonik: na sedežu Občine, v ponedeljek, 7. 12. 1987, od 15. ure do 18.30;
za Šempoiaj, Praprot, Trnovco in Prečnik: v šempolajski osnovni šoli, v sredo, 9. 12. 1987, od 15.30 do 18. ure;
za Medjovas in Štivan: v gostilni »Radetič« v Medjivasi, od 18.30 do 19. ure;
—	za vse ostale kraje v občini De-vin-Nabrežina: na sedežu Občine, v soboto, 12. 12. 1987, od 8.30 do 12. ure;
—	za Prebeneg, Mačkotje in Križpot:
v Srenjski hiši v Prebenegu, v četrtek, 10. 12, 1987, od 15.30 do 16.30;
—	za Ricmanje in Log: v Babni hiši v Ricmanjih, v četrtek, 10. 12. 1987, od 16.30 do 17.30;
—	za Boršt: v Srenjski hiši, v četrtek, 10. 12. 1987, od 17.30 do 19. ure;
—	za vse ostale kraje v občini Dolina: na sedežu Občine, v soboto, 11. 12. 1987, od 8.30 do 12. ure.
Prijave vina so oproščeni vsi tisti, ki pridelajo manj kot 10 hi vina in/ali obdelujejo manj kot 1.000 kv. metrov vinograda ter ne prodajo ali darujejo nič proizvedenega vina.
Tistim pa, ki prijavo morajo vložiti, priporočamo, da prinesejo s seboj sledeče podatke in dokumente:
1.	kopijo lanske prijave vina;
2.	kopijo morebitne prijave ostankov vina dne 31. 7. 1987;
3.	številko IVA (partita IVA);
4.	številke parcel, številke katastrske mape in površine za vsak vinograd posebej;
5.	v primeru, da se obdeluje vinograd v najemu, davčno številko lastnika vinograda;
6.	količino (v stotih) potrganega grozdja;
7.	količino (v hektolitrih) umazanega (pred prvim pretokom) pridelanega vina;
8.	skupno zmogljivost (v hi) vinskih posod.
Kdor pa je kupil grozdje in pridelano vino prodaja, mora prinesti še spremno listino VA1 ter označiti kraj in površino, kjer je bilo grozdje pridelano.
Ker je do zapadlosti ostalo še malo časa, so bili obrazci razdeljeni šele te dni, pozivamo vse, da se držijo zgoraj navedenih datumov in urnikov.
Zapustil nas je naš dragi
Mario Riolino
Pogreb bo danes, 5. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na pokojnikov dom (Zgonik št. 8). Ob 14.30 bo žalni sprevod v zgoniško cerkev.
Posebna zahvala prof. Klugmannu, zdravnikoma Maionici in Marangonu ter osebju klinike Salus.
Žalostno vest sporočajo: žena Darka, sin Marjan in hči Magda z družinama, brat Marcello, sestra Pierina in drugo sorodstvo.
Zgonik, 5. decembra 1987 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi člana Maria Riolina izrekata globoko sožalje prizadeti družini odbor in balinarski odsek ŠK Kras.
Nenadoma je preminila
Emilia (Mila) Daneu vd. Perco
Pogreb bo danes, 5. decembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: sin Lucio, vnuk Franco, snaha in drugi sorodniki.
Trst, 5. decembra 1987
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta)
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Frane Milčinski
ZVEZDICA ZASPANKA
Režija: BORIS KOBAL
Jutri, 6. t. m., ob 10.30 v Kulturnem domu.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88
Jutri ob 16. uri četrta predstava Donizettijeve opere LA FIGLIA DEL REGGI-MENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Fi-lippo Crivelli.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88
Danes ob 20.30 bo skupina ATER predstavila delo A. Brachettija IN PRIN-CIPIO ARTURO CREO IL CIELO E LA TERRA. Režija Tino Schirinzi. V abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 8. do 20. decembra bo Gledališče iz Rima predstavilo delo Tita Plavta CASI-NA. Režija Pino Micol. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 5. t. m., ob 15. uri v Dolini (osnovna šola) s predstavo F. Milčinskega »Zvezdica zaspanka« ter ob 20. uri s predstvo B. Nušiča SUMLJIVA OSEBA.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist M. DELLI PONTI.
kino
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Le streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987, 108'; r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher.
ARISTON - 16.00, 22.00 La časa dei gi-ochi, kom., ZDA 1987; r. D. Mamet; i. L. Crouse, J. Mantegna.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 The dead (Gente di Dublino), dram., ZDA 1986, 100', r. John Huston, i. Donal McCann, Anjelica Huston.
EXCELSIOR I - 16.45, 22.15 Renegade, kom., It. 1987, r. E. B. Clucher; i. Ter-rence Hill, Ross Girotti.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Teresa, kom. It. 1987, 100'; r. Dino Risi; i. Sere-na Grandi, Luca Barbareschi
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Hearts oi Pire, dram., ZDA 1987, 100'; r. Richard Marguand; i. Rupert Everett, Bob Dy-lan
PENICE - 17.30, 22.15 I miei primi qua-ranfanni, kom., It. 1987, 100'; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Elliot Gould, □
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Un piedi-piatti a Beverly Hills II., kom., ZDA, 1987, 102'; r. Tony Scott; i. Eddie Mur-phy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00, 22.00 L’ultimo impe-ratore, dram., It.-ZDA, 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
EDEN - 15.30, 22.00 Alle mogli piace caldo, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La monaca di Monza, dram., It. 1987, r. L. Odori-sio; i. M. Roussel, A. Gassman, □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 I ra-gazzi della porta accanto, srh., ZDA 1985; r. Penelope Spheeris; i. Maxwell Caufield, Charlie Sheen, □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Puli Metal Jac-ket, dram., ZDA 1987; r. Stanley Kub-rick; i. Matthew Modine, Lee Ermey.
LUMIERE PICE - 16.00, 22.00 La piccola bottega degli orrori, fant., ZDA 1986, 93'; r. Frank Oz; i. Rick Moranis, Ellen Greene.
RADIO - 15.30, 21.30 Morbosi vizi della čarne, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SKD VIGRED
Sv. Miklavž
se tudi letos pripelje v šempo-lajsko osnovno šolo danes, 5. t. m., ob 19. uri.
Čudno sredstvo res ima, saj z oslom kopitlja, s sabo nosi poleg daril smeh, veselje za vse .dni.
Če vesel želiš biti in brez skrbi, pridi, pridi tudi ti!
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 5. decembra
SAVO
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob 15.59 in zatone ob 7.55.
Jutri, NEDELJA, 6. decembra
NIKOLAJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.35 najnižja -10 cm, ob 8.29 najvišja 51 cm, ob 15.35 najnižja -64 cm, ob 22.20 najvišja 26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1029,3 mb rahlo pada, veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Ponte, Stefano Giribona, Marco Degiusti, Cristina Cam-marosano, Clara Marini, Massimiliano Czervvenka.
UMRLI SO: 89-letni Livio Mattioni, 93-letni Giampaolo Vallon, 86-letna Emi-lia Daneu, 76-letna Pierina Mercandel por. Benes, 88-letna Elisabetta Tonizzo vd. Lena, 71-letni Umberto Peretti, 76-letni Francesco Kokorovec, 19-letni Mamo Degrassi.
OKLICI: tehnični vodja Giuseppe Co-simo Cogliandro in učiteljica Serena Fonda, tehnik Stefano Ferro in uradnica Gabriella Dendi, upokojenec Guido Furlani in gospodinja Alessandra Mosetti, uslužbenec P. T. Franco Mazzei in študentka Rosetta Ceneviva, finančnik Ge-rardo Ferrigno in gospodinja Cinzia Ric-cardi, frizer Luciano Coletta in gospodinja Maria Francesca De Luca, uradnik Fabio Cuzzot in prodajalka Manuela Majer, barist Enrico Loss in študentka Loredana Diracca, obrtnik Adriano Espo-sito in vzgojiteljica Franca Zamperlo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. novembra, do sobote, 5. decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. ure
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela Lojze Spacal.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
V	galeriji Cartesius bo od 10. decembra do 7. januarja odprta skupinska razstava »GRAFICA D'AUTORE«.
V	Domu J. Ukmarja v Škednju je do 13. decembra odprta razstava MONGOLIJA - SPOZNAJMO DRŽAVO IN NAROD. Urnik: ob delavnikih od 16. do 19. me, ob nedeljah.od 11. do 19. ure.
V	umetnostnem studiu Nadie Bassa-nese bo od danes, 5. decembra, razstavljal svoja dela Alessandro MENDINI.
KD KRAŠKI DOM
vabi vse otroke danes, 5. t. m., ob 16.30 v občinsko telovadnico v Repen.
Predstavila se nam bo
SVETLANA MAKAROVIČ
s pravljico MALI KAKADU.
KD RDEČA ZVEZDA
organizira v športno-kulturnem centru v Zgoniku danes, 5. t. m., s pričetkom ob 20.30
Zimski ples
z ansamblom L. Furlana. Delovali bodo dobro založeni kioski, pa tudi zabavnih igric ne bo manjkalo
Jutri, 6. t. m., ob 17. uri
Zabavno popoldne za otroke
Svetlana Makarovič bo predstavila pravljico MALI KAKADU.
Vabljeni otroci in starši.
razna obvestila
VZPI-ANPI Trst obvešča vse svoje sekcije, da bo vsakoletna družabna novoletna večerja z zabavo 19. t. m. ob 19.30 v prostorih menze Dispral-Domio. Vabjeni so vsi člani, bivši aktivisti in deportiranci s svojci in prijatelji ter mladina. Rezervacije pri posameznih sekcijah, najkasneje do 16. t. m. ali na našem uradu v Ul. Crispi 3, tel. 730306.
Enotna komisija za socialno-zdrav-stveno vprašanje borcev NOV, aktivistov OF in vojaških invalidov NOV v Trstu, ki jo sestavljajo predstavniki VZPI-ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in Zveze vojnih invalidov NOV, obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v SFRJ za leto 1988 do 20. decembra t. 1. Prošnje sprejemajo ANPI-VZPI, Ul. Crispi 3, in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju, Ul. Cicerone 8/B, ter ZVI NOV, Ul. Cicerone 8/B.
Zgoniška občinska uprava bo začasno sprejela v službo madnika-madnico za nadomestitve stalnega osebja v letu 1988. Interesenti lahko do 9. decembra predložijo zadevno prošnjo na občinsko tajništvo, kjer nudijo tudi podrobnejša pojasnila.
V	nedeljo, 20-. t. m., ob 17. uri bo novoletno srečanje udeležencev NOV v Lipici, ki ga organizira Zveza združenih borcev Sežane ter vabi udeležence NOV, vsa združenja partizanov Italije in svojce. Vpisovanja na sekcijah VZPI do 13. t. m. Za pojasnila tel. na št. 211831 ali 213351.
V	šolski telovadnici osnovne šole K. Širok poteka vsako sredo ob 20. uri telovadba za odrasle. Vsi ex Donadoni se lahko prijavijo. Informacije v šoli od 10.30 do 10.50.
V	Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu, Ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek, 7. decembra, govoril dr. Hubert Požarnik na temo »Od česa bomo živeli v prihodnjih desetletjih - ekološko vprašanje, vloga posameznika«. Začetek ob 20.30.
Galerija kraške umetne obrti Bor -
Postaja Nabrežina, sporoča, da je do konca leta 1987 odprta tudi ob nedeljah od 11.00 do 18.30.
KD F. Venturini - silvestrovanje. Člani, javite se do 10. t. m. vsako popoldne na društvenem sedežu.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča udeležence lanske razstave, da morajo oddati svoje prispevke v torek, 8. t. m., od 17. ure dalje v Kraškem muzeju v Repnu.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
»Kjer je potrebna toplota, naj bo tudi čista energija«
OGREVANJE Z GPL (utekočinjen petrolejski plin)
ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBRATE POSAMIČNE ALI SKUPINSKE NAPELJAVE
Zastopstvo za TRST in GORICO:
P. Cerlienco fr F. Tampieri m=
AgipCovenGas
Uradi: UL. MERCATO VECCHIO 1 — TEL. 040/61244-5 Obrat: UL. PIETRAFERRATA 26 — TEL. 040/820627-8
Tržaška Knjigarna
obvešča svoje odjemalce, da od srede, 9. t. m., posluje z naslednjim urnikom:
od 8.30 do 12.30 ter od 15. DO
19. URE.
čestitke
ALBATROS, KOPRIVA, SAVARUNI Vse najboljše Mmmm RMV.
razne prireditve
KD Vesna vabi na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM, ki bo v Domu A. Sirk danes, 5. decembra, od 16. do 18. mre.
SKD I. Gruden priredi danes, 5. t. m., ob 16.30 v društveni dvorani v Nabrežini MIKLAVŽEVANJE za otroke.
KD F. Venturini in Foto Trst 80 vabita v Dom A. Ukmar-Miro pri Domju na VEČER GLASBE, FOTOGRAFIJE IN SMEHA. Na sporedu: fotografska razstava Tomaža Lauka iz Ljubljane, dramska skupina SKD Tabor_ z Opčin z Besedo-Opereto ter Suzana Žerjal s svojo harmoniko. Začetek ob 19.30 danes, 5. t. m.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši, Prosvetni dom - Opčine, vabi danes, 5. t. m., na MIKLAVŽEV SEJEM KNJIGE od 16. do 19. ure.
KD I. Grbec - Škedenj, Ul. di Servola 124, priredi v ponedeljek, 7. t. m., ob
20.30	SREČANJE Z OKCITANSKO KULTURO. Ob prisotnosti okcitanskega kulturnika predvajanje filma o pustu v Sanpeyru, najznačilnejšem elementu kulturne dediščine te manjšine na drugem koncu Alp.
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina), Ul. Donizetti 3, vabi danes, 5. t. m., na VESELO MIKLAVŽEVANJE. Sv. Miklavž bo obdaroval "velike otroke" s smešnimi ter duhovitimi darili. Začetek ob 18.30. Vabljeni!
KD Kraški dom vabi na MIKLAVŽEV SEJEM KNJIGE danes, 5. t. m., od 16. do 19. ure v občinski telovadnici v Repnu.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na ogled filmov od Moskve-Triglava in še kaj drugega, katere vam bo zavrtel prav dobro znani Alojša Žerjal v sredo, 9. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20.
Devinsko-nabrežinska sekcija KPI E. Berlinguer priredi v ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30 v gostilni Urdih (Carso) v Mav-hinjah kulturni večer. Nastopila bo mladinska skupina P. Tomažič z recitalom "Spomin na bodočnost". Vabljeni!
KD Prosek-Kontovel in mladinski krožek vabita vse otroke na MIKLAVŽEVANJE danes, 5. t. m., ob 15. mi v Kulturnem domu na Proseku.
Osnovna šola K. Širok vabi na MIKLAVŽEVANJE, ki bo danes, 5. t. m., ob 11. uri v šolskih prostorih.
KD J. Rapotec vabi jutri, 6. t. m„ ob
17.30	na veseloigro Atilija Kralja KDO JE NA VRSTI v izvedbi amaterskega odra J. Štoka s Proseka-Kontovela. Režija Igor Malalan.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
prireja jutri, 6. t. m., v Kulturnem domu na Proseku ob 18. uri tradicionalno tekmovanje v pripravljanju tort TORTADA 87. Vabljeni!
prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Marije Križmančič vd. Leban daruje Liljo Frli-nov 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
__________mali oglasi
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mav-hinj. .
OSMICO je odprl v Borštu Danilo Glavi-na.
AUSTIN METRO, letnik 1983, prevoženih 38.000 km, prodaja za 3.400.000 lir edini lastnik. Tel. 774651 v dopoldanskih urah.
KUPIM hišico, tudi potrebno popravil, v Boljuncu ali bližnji okolici. Tel. 228174.
SKD BARKOVLJE išče harmonikaša za silvestrovanje. Plačilo po domembi. Tel. 69297 ali 415797.
22-LETNICA nudi lekcije osnovnošolskim in srednješolskim dijakom. Klicati ob uri kosila na št. 0481/390202 in vprašati po Vidi.
20-LETNO DEKLE z dokončano višjo šolo išče kakršnokoli resno delo. Tel. 200782.
22-LETNO DEKLE z dokončanim učiteljiščem išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 208271.
18-LETNI fant s šoferskim dovoljenjem, z znanjem slovenščine, italijanščine, srbohrvaščine in angleščine išče primerno delo ob sobotah ali nedeljah. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Pošten".
SLUŽBO dobi hotelski nočni recepcio-nist. Zahtevani pogoji: poleg italijanščine in slovenščine (ali srbohrvaščine) praktično znanje tujih jezikov, veščina računskega dela, strokovne izkušnje v hotelskem ali vsaj trgovskem poslovanju, odgovornost. Samo pismene ponudbe na: Palače Hotel — Uprava, Corso Italia 63 - 34170 Gorica.
DRVA za kmjavo prodajamo po 15.000 lir za stot. Možnost prevoza. Tel. 421508 po 20. uri.
109.000 lir nagrade nudimo, komur najde ali pomaga najti mačka, ki se je pred nekaj dnevi izgubil blizu osnovne šole v Štandrežu. Star je dve leti, težak 6 kg, ima črno dlako z belo liso na prsih in gobčku, dolge brke. Tel. 0481/20636.
PRODAM pokončen klavir za 1.000.000 lir. Tel. na št. 280633 v večernih urah.
PRODAM opel kadett GSI, rdeče barve, prevoženih 30.000 km. Tel. 226517 ali 226609.
KD VESNA in ŠD MLADINA — upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov-bara. Žainteresi-rani naj pismeno prošnjo pustijo do 31. decembra 1987 pri hišniku doma.
V	MARKETU PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ na Opčinah v Narodni ul. 28 boste našli po najbolj ugodnih cenah vse vrste praškov in parfumov najboljših firm.
V	OKOLICI Ricmanj iščemo v najem majhno skladišče. Tel. 44446 v večernih urah.
VIA CERERIA 8 — TEL. 301075
obv. občini 9/10/87
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Vas seznanja z ugodnostmi, ki Vam jih nudi v mesecu decembru:
od 1 O do 30% POPUSTA na
—	mladinski književnosti
—	slovenski prozi in esejistiki
—	prevodih in monografijah
—	folklori in grafikah
OBIŠČITE NAS
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487
/tvtcftlmh jfe zcd
Jlmo /Uovvri6&o'
TRŽAŠKI
KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20 - Trst
V znamenju ženske žalosti
sobota 20.30 RAI 3 Casablanca (dram.) sobota 20.30 RAI 2 L’appartamento (kom.) nedelja 20.30 RAI 1 Butch Cassidy (vestern) nedelja 20.30 Canale 5
La trappola mortale (dram.) ponedeljek 15.00 Canale 5 Buongiorno tristezza (dram.) ponedeljek 20.30 RAI 1
Per un pugno di dollari (vestern) ponedeljek 20.30 Italia 1 Star 80 (dram.) torek 21.30 RAI 3 LMnvestigatore (krim.) torek 21.40 RAI 1
Ann« dei miracoli (dram.) sreda 20.05 RTV-Lj Modesty Blaise (krim.) sreda 20.30 RAI 3
Una lama nel buio (krim.) sreda 23.15 Italia 1
Passione d’amore (dram.) četrtek 15.00 Canale 5 Dne per la strada (kom.) petek 20.30 RAI 1
I dieci comandamenti (zgod.)
glasba
sobota 14.00 RAI 3 Discoestate '87
sobota 23.35 in nedelja 11.00 RAI 3
Votj Karajan dirigira Ravela in Debussyja petek 19.35 RAI 3 Special Lena Biolcati
šport
sobota 10.25 RAI 3 in 16.15 RAI 1 Smučanje:'ženski smuk sobota 14.25 RAI 1
Nogomet: Italija-Portugalska sobota 17.35 RAI 2
Italijansko koš. prvenstvo nedelja 10.45 RAI 2 Smučanje: moški smuk nedelja 17.30 TV-Kp Jugoslovansko koš. prvenstvo ponedeljek 22.50 TV-Kp
Košarka Al: Tracer-Benetton torek 22.45 TV-Kp
Košarka A2: Fantoni Udine-Cuki Mestre sreda 14.00 RAI 2
Nogomet: pokal UEFA, Sportul-Verona sreda 20.25 RAI 1
Nogomet: pokal UEFA, Espanol-Inter sreda 22.40 TV-Kp
. Odbojka Al: U.S. Zinella-Ciesse Petrarca četrtek 23.45 RAI 2
Košarka: Tracer-Nashua petek 12.20, 12.25 in 17.05 RAI 3 in RTV-Lj Smučanje: ženski smuk
ali
torek 20.20 RTV-Lj Henrik IV. (drama)
S E E * O
°f-e-
I
I >1 eI3 “2 g
Itls
riii
Pl?
f|t°
III^
:=-| w *0
Št
C#

••:;:::-::::::!:.j;:
'	:s'..

■ :.': : .
lil






1
..Ife...ali:
# .....1
11	FALU	A	N	SKA	TELiE\	IZIJA			im		■ll		IPlipililSilliillllS	lil
RAI 2
RAI 3
RAI 1	____________________|,
8.30	Izobraževalni oddaji: Skrivne družinske zgodbe, 9.00 Otrok 90. let
9.30	Nanizanka: Sorrisi e litigi
10.00	Nad.: Ruote (8. in zadnji del)
11.00	Sobotni sejem (1. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Rubrika o zdravstvu: Check up
13.30. Dnevnik
14.00	Rubrika: Prizma
14.25	Šport: EP v nogometu, Italija-Portugalska (prenos iz Milana)
16.15	Šport: SP v smučanju, ženski smuk (prenos iz Val d'Isere)
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello' Zečchino
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.10	Nabožna oddaja
18.40	Dok.: Pan - Naravne zgodbe
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
22.50	Dnevnik
23.00	Film: Mariti (krim., ZDA 1970, r. John Cassavetes, i. Ben Gazzara, Peter Falk)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Inf. odd.: Week end
8.45	Tečaj francoščine
9.15	Aktualno: Evropski dnevi
9.45	Nanizanka: Estate azzurra
10.40	Film: Un'avventura di Salvator Rosa (pust., It. 1940, r. Alessan-dro Blasetti, i. Gino Cervi)
12.15	Rubrika: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Spremenljivo jasno (3. del)
15.00	Športna rubrika: Start
15.20	Dok.: Afričan Rainbow
15.45	Nad.: I ragazzi di Hollywood
17.05	Izobraž. oddaja: Odprta šola
17.35	Italijansko koš. prvenstvo
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: L'appartamento (kom., ZDA 1960, r. Billy Wilder, i. Jack Lemmon, Shirley MacLaine)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.40	Dokum.: Dnevi in zgodovina
23.30	Dnevnik in športne vesti 0.35 Glas. odd.: Notterock
10.25	Šport: SP v smučanju, ženski smuk (prenos iz Val dJsere)
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Glasbena oddaja:_Discoestate '87
15.00	Šport: rugby, Španija-Italija, nato ritmična gimnastika
17.30	Športna rubrika: Derby
15.25	Glasbena oddaja: Rock '80 - Pet let angleške rock glasbe
18.25	Aktualno: Dentiera addio?
19.00	Vreme, dnevnik in deželne vesti
19.35	Ekološki tednik: Verde azzurro
20.30	Film: Casablanca (dram., ZDA 1942, r. Michael Curtiz, i. Ingrid Bergman, Humphrey Bogart, Claude Rains)
22.10	Dokumentarec: Napoli, cartolina con vista
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Koncert: Herbert von Karaj an dirigira berlinsko Filharmonijo (Debussy in Ravel)
0.35 Dnevnik in deželne vesti
0.50 Film: La via delLimpossibile (kom., ZDA 1937, r. Norman Mc Leod, i. Cary Grant, Costance Bennet)
RTV Ljubljana________________
8.10	Otroška serija: Radovedni Taček
8.25	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet
8.30	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine
8.45	Nad.: Utonilo je sonce
9.25	Otr. oddaja: Bajke med rožami
9.40	Otroška oddaja: Pravljica o carju
Saltanu (2. del)
9.55	Srečanje na festivalu v Šibeniku
10.55	Glas. odd.: MPZ Zagorje '86
14.40	Film: Velikonočna parada (kom., ZDA 1948, r. Charles VValters, i. Fred Astaire, Judy Garland)
16.30	Dokumentarec: Umetniška topografija Koprivnice
17.00	Jugoslovansko koš. prvenstvo
18.25	Inf. oddaja: Da ne bi bolelo
18.45	Risanka, nato Knjiga in Zrno 19.25. Vreme, dnevnik in Zrcalo tedna
20.15	Film: Mrtev človek (krim., Fr.-ZDA 1972, r. Jaegues Deray, i. Jean Louis Trintignant, Ann ^	Margret, Roy Scheider)
22.05	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Pop satirikon
23.00	Nad.: Vrnitev v Paradiž
TV Koper______________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Film (pon.)
16.50	Otroški spored: risanke in lutkovna serija
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Dokumentarna, oddaja: Umetnostni arhiv
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	TV film: Sogni e bisogni (2. del)
21.45	TVD Novice
22.00	Nanizanka: Veleno nel mondo
23.00	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.40	Dokum.: Zgodovina izumov
11

i
liji
	
		
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.40	Aktualno: Magazine,
10.00	Popotovanje po Italiji
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 12.00 Tuttinfa-miglia, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Amore facile (kom., It. 1964, r. G. Puccini, i. R. Vianello)
16.00	Film: Supertoto (kom., It. 1980, r. B. Giordani, E. Ravel, i. Toto, Isa Barzizza)
18.00	Nanizanka: Arcibaldo
18.30	Dok.: Planet Zemlja
19.30	Aktualna oddaja: Do-vere di cronaca
20.30	Film: ...Altrimenti ci arrabbiamo (kom., It.
1974,	r. M. Fondato, i. T. Hill, B. Spencer)
22.30	Film: Un genio, due compari, un pollo (kom., It.-Fr.-ZRN
1975,	r. D. Damiani, i. T. Hill, Miou Miou)
0.50 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.50 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Noi giovani (dram., ZDA 1958, r. Bernard Girard, i. Robert Hartland)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Alvin Show
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: LJmprendibile signor 880 (kom., ZDA 1950, r. Edmund Goul-ding, i. Burt Lancaster)
17.15	Nanizanka; The Yel-lowRose
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Mogambo (pust, ZDA 1953, r. John Ford, i. Clark Gable, Ava Gardner)
23.00	Rubrika o parlamentu
23.40	Šport: teniški turnir
Masters
1.40	Nanizanka: II Santo
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari
9.30	Eilm: Sara capitato an-che a voi (glas., It. 1969,
r. Bruno Corbucci, i. Little Tony)
11.15	Film: Angeli senza pa-radiso (glas., It. 1970, r. Ettore Fizzarotti, i. Ro-mina Power)
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.00	Športni tednik: Sabato Italia 1 šport •
15.30	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke David, Pollyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: La gang del pari-. gino (krim., Fr.-It. 1977,
r. Jacgues Deray, i. Alain Delon)
22.30	Rubrika: Veliki boks
24.00	Nan.: Troppo forte 0.30 Glasbena oddaja: Vi-
deonight
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nanizanka: Ai confini della notte
16.30	Risanki: Ken il guer-riero, 17.00 Galaxy Ex-press
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Fuga dalLarcipe-lago maledetto (pust., 1982, r. Anthony M. Dawson, i. David Wa'r-beck, Annie Belle)
22.30	Kviz: Colpo grosso
24.00	Film: Sette volte don-na (kom., It. 1967, r. Vittorio De Sica, i. Shirley McLaine)
1.30	Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Dok.: Arhitektura
20.30	Film: Una giornata di Ivan Desinovich (dram., VB 1971, i. Tom Courtenay, Alfred Burke)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

RAI 1_________________________
8.40	Dokumentarec: Ouarkov svet (pripravil Piero Angela)
9.40	Maša
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (pripravil Federico Fazzuoli, r. Alberto Pinzuti)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Gi-ovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (spored
Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo,	vodi	Lino	Banfi,
|portne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.30	Športne vesti: 90. minuta
18.55	Variete: Domenica in... (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Butch	Cassidy	(vestern,
ZDA 1969, r. George Roy Hill, i. Paul Newman, Robert Redford, Katharine Ross)
22.20	Športna nedelja (pripravil Tito Stagno)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
8.00	Inf. oddaja: Week end
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka Thundercats in nanizanka Punky Brewster
10.15	Nanizanka: Bombey e figlio
10.45	Šport: SP v smučanju, moški smuk (prenos iz Val d’Isere)
12.00	Nanizanki: Due rulli di comicita
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes avtomobilizem, rally na avtodromu (prenos iz Monze)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Regalo di Natale '87 (prenos iz Sanrema)
22.35	Aktualno: Moda
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Informativna oddaja: Protestantizem
23.45	Dokumentarec o zgodovini: Sveti Nikolaj, srečanje med Vzhodom in Zahodom
RAI 3_______________________
10.00	Šport: atletika (prenos iz Palerma)
11.00	Koncert: Herbert von Karajan dirigira berlinsko Filharmonijo (Claude Debussy in Maurice Ravel)
12.00	Film: Sherlock Holmes destina-zione Algeri (krim., VB 1945, r. William Roy Neill, i. Basil Rath: bone, Nigel Bruce)
13.05	Filmska rubrika
13.10	Dok.: La macchina del tempo
14.00	Variete: Va' pensiero
16.40	Film: El Verdugo (pust., ZDA 1969, r. Tom Gries, i. Burt Rey-nolds, Raguel VVelch)
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.00	Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie
20.30	Dokumentarec: Odkrivanje živalskega obnašanja
21.20	Nanizanka: F.B.I. Oggi
22.10	Dnevnik - zadnje vesti
22.35	Deželna nogometna prvenstva
RTV Ljubljana________________
9.10	Otroška oddaja: Živ žav
10.15	Otroška nadaljevanka: Super stara mama (pon. 6. dela)
10.40	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž
11.25	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambel Tonija Her-vola
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
12.30	Dokumentarec: Planet zemlja -Zgodbe z drugih svetov
13.40	Risanka
14.05	Nadaljevanka: Hiša (4. del)
15.25	Film: Stari grehi ne zarjavijo (kom., ZRN 1984, r. Axel von Ambesser, i. Gert Frdbe, Thomas Alberti, Karl Friedrich)
17.05	Informativna oddaja: Slovenci v zamejstvu
17.35	Mladinska oddaja: Ex Libris
18.45	Risanka, nato Kino
19.25	Zrno do zrna in vreme
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Vuk Karadžič (Milovan Vitezovič, 5. del)
21.10	Zdravo
22.40	Dokumentarec: Mesta - Beograd
TV Koper_____________________
14.15	Nad.: Veronica
15.15	Film: Gli eredi di King Kong (fant., r. Ishiro Honda, i. Akira Kubo, Jun Tazaki)
16.45	Dokumentarec: Ecosistema
17.15	Dokumentarec: Zdravila - sov-
ražniki ali prijatelji?
17.30	Jugoslovansko koš. prvenstvo
19.00	Nad.: II buon raccolto (2. del)
20.00	Dokumentarec: Dva obraza Jadranske obale
20.30	TVD Sedemdni
21.00	Film: L'assassino lascia la traccia (dram., r. A. Scibor-Rylski, i. Zbigniew Cybulski)
22.40	Šport
	
CANALE5_____________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubriki: Qui časa,
10.00	Monitor
11.50	Aktualno: Punto 7 -una vita
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.30	Variete: Tu come noi
15.45	Kviza: OK bimbi, 16.50 Parole d'oro
17.45	Rubrike: Forum, 18.20 Incontri ravvicinati,
18.45	Fans Club
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Film: Trappola morta-le (dram., ZDA 1982, r. Sidney Lumet, i. Michael Caine, Christop-herReeve)
22.45	Tednik: Tivii Tivii
24.00	Šport: golf
1.00	Nanizanki: Gli intoc-cabili, 2.00 Bonanza
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: La ragazza della stanza n. 13 (krim., ZDA 1961, r. Richard Cunha, i. Brian Donle-vy, Andrea Bayard)
10.15	Nanizanka: Shannon
11.15	Rubrika: Iz parlamenta
12.00	Nanizanka: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Alvin Show
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, 17.30 Truck Driver, 18.30 Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Una domenica a New York (kom., ZDA 1964, r. Peter Tew-ksburny, i. Jane Fonda, Cliff Robertson)
22.30	Rubrika: Cinema e Co.
23.00	Šport: teniški turnir Masters
1.00	Nanizanki: Shannon,
1.50	II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Maya
10.30	Nanizanka: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Rubrika: American-ball
14.00	Glasbena oddaja: Do-menicadeejay
16.00	Nanizanka: Street-hawk - II falco della strada
17.00	Otroška oddaja Bim bum bam, vmes risanke Holly e Benji, Mila e Shiro, Jem
18.50	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.001 Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.15	Športna oddaja
23.00	Šport: boks, Holyfield-Qawi
24.00	Film: La vendetta del mostro (fant., ZDA 1955, r. Jack Arnold, i. John Agar)
1.30	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA
14.00	Film: Maciste alla cor-te dello Zar (pust., It. 1964, r. Amerigo Antonio, i. Kirk Morris)
15.45	Film: Bonzo, la scim-mia sapiente (kom., ZDA 1950, r. Frederick De Cordova, i. Ronald Reagan, Diana Lynn)
17.3Q Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
18.30	Dokumentarec: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: lo non proteste, io amo (glas., It. 1968, r.
____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i
Ferdinande Baldi, i. Caterina Caselli, Enri-co Montesano)
22.30	Športna rubrika: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: Gavilan 0.30 Film: Colpo secco
(kom., 1977, r. George Roy Hill, i. Paul New-man, Jennifer Warren)
TELEFRIULI_________
12.45	Kmetijska oddaja: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.15	Glasbena oddaja: Musič Box
17.15	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec: Botanika - zgodovina zbiranja in sušenja rastlin
20.30	Film: Gli innocenti vanno alLestero (kom., r. Luciano Salce, i. Lui-gi Proietti, Carlo Giuf-fre)
23.00	Športne vesti
24.00	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
.i
..lrT5J
1 •
S t

...."'■lisi!!,
' ‘ ^	' '"l
It:....


1 !

..^i;

:r:i
..* #
*
P......
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
::::::::::::::

RAI 1_________________________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nan.: Occhio al superocchio
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Rubrika: Športni ponedeljek
16.00	Risanka: II fiuto di Sherlock Holmes
16.25	Nadaljevanka: Sandokan
17.20	Risanka: Le avventure di Pitfall
17.35	Dok.: Beseda in življenje
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Per un pugno di dollari (vestern, It. 1964, r. S. Leone, i. C. Eastwood, G. M. Volonte)
22.10	Dnevnik
22.25	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Vreme in dnevnik
RAI 2_________________________
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e battičuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Inf. odd.: Otroški laboratorij
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.35	Rubrika: Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Conoscere
17.45	Risanka: Tom & Jerry
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Nan.: Un giustiziere a New York
22.25	Dnevnik - nocoj
22.35	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: La giacca verde (dram., It. 1980, r. Franco Giraldi, i. Jean Pierre Cassel, R. Montagnani)
RAI 3
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Film: Lo spavaldo (dram., ZDA 1971, r. S. J. Furie, i. Robert Red-ford, Lauren Hutton)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.00	Dok.: Nove meje znanosti
20.30	Zabavna oddaja: La fabbrica dei sogni
22.25	Dnevnik
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Deželne vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik: Zrcalo tedna
10.20	Film: V nas bog ne verjame več - 1. del filmske trilogije Kam in nazaj (dram., Avstrija 1981, r. Axel Corti, i. Johannes Silber-schneider, Barbara Petrich, Ar-min Miiller-Stahl)
17.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Lutkovna serija: Radovedni Ta-ček - Maska
17.40	Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Olimpiada balončkov
17.45	Otroška nad.: Znak (3. del)
18.15	Glasbena oddaja: Naša pesem
Maribor •
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik, nato poročilo s seje CK ZKJ
20.20	Nadaljevanka: Usodna križanja (po romahu Danielle Steelove, r. Karen Arthur, i. Cheryl Ladd, Lee Horsley, Ch/stopher Plum-mer, 3. del)
21.15	Aktualna oddaja: Omizje
TV Koper____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Ressurrezione (5. del)
16.20	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče .
19.45	Rubrika: Mesto danes •
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TVD Novice
20.30	Film: L'assassino lascia la traccia (pon.)
22.00	TVD' Vsedanes
22.15	Rubrika: Zdravnik in pacient
22.50	Šport: košarka Al, Tracer Mila-no-Benetton Treviso
				!!!!!!!			•							,
										:::!!			•ii::":::!	“
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Buongiorno tris-tezza (dram., VB 1958, r. Otto L. Preminger, i. Deborah Kerr, David Niven)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co Webster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Bingo Bongo (kom., It. 1982, r. P. Pesta Campanile, i. A. Ce-lentano)
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.15	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Souvenir dJtalie (kom., It. 1957, r. Antonio Pietrangeli, i. June Laverick)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Lady Oscar, Alvin show
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Merletto di mez-zanotte (krim.’, ZDA 1960, r. David Miller, i. Doris Day, Rex Harri-son)
22.35	Inf. oddaja: Speciale Italia domanda
23.35	Šport: teniški turnir Masters
1.35	Nanizanka: Premiata Agenzia Whitney *
ITALIA 1_____________
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo ami-co mio, Pollyanna, Hollye Benji, Jem
18.00	Nan.: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia
20.30	Film: Star 80 (dram., ZDA 1983, r. Bob Fos-se, i. Mariel Hemin-gway, Erič Roberts)
22.30	Film: Footloose (kom., ZDA 1984, r. Herbert Ross, i. Kevin Bacon, Lori Singer)
0.30 Nan.: La strana coppia,
1.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 1.30 Ai confinidella realta
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Il merlo maschio (kom., It. 1970, r. Pas-
guale Festa Campanile, i. Lando Buzzanca, Laura Antonelli)
22.20	Nanizanka: Gioco di coppie
22.50	Kviz: Colpo grosso
23.20	Ameriški football, nato film Le colline blu (vestern, ZDA 1966, r. Monte Hell-man, i. Cameron Mit-chell) in nanizanka Mod Šguad
TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La vita co-minciaa40 anni
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.40	Nadaljevanka: Puccini
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Športna oddaja
21.00	Šport: košarka A2, Fantoni-Cuki
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RAI 1__________________________
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nan.: Occhio al superocchio
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.00	Maša
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Risanka
16.50 Nadaljevanka: Sandokan
18.00	Dnevnik - kratke vesti ■
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
21.40	Film: Anna dei miracoli (dram., ZDA 1963, r. Arthur Penn, i. Anne Bancroft, Patty Duke, 1. del)
22.30	Dnevnik - vesti
22.40	Film: Anna dei miracoli (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Aktualno: Podelitev 16. literarne nagrade Basilicata
0.40 Dokumentarec: Mednarodna panorama
RAI 2________________________
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja 8.30 Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika o televiziji
11.05	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Šport: avtomobilizem, memorial Bettega (prenos iz Bologne)
15.35	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Driver Timprendibile (krim., ZDA 1977, r. Walter Hill, i. Ryan 0'Neal, Bruce Dern)
22.05	Dnevnik - kratke vesti 22.15 Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Margherita della notte (dram., Fr. 1956, r. Claude Au-tant-Lara, i. Yves Montand)
RAI 3________________________
11.00	Šport: kolesarstvo (prenos iz Rima)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Film: II richiamo della foresta (pust., ZDA 1976, r. Jerry Jame-son, i. John Beck)
15.30	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45 Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35 Dnevnik - dežele
20.05 Dok.: Nove meje znanosti
20.30	Aktualno: Vroča linija (vodi Giuliano Ferrara, 1. del)
21.30	Film: LJnvestigatore (krim., ZDA 1967, r. Gordon Douglas, i. Frank Sinatra, Jill St. John, Richard Conte, 1. del)
22.25 Dnevnik - vesti
22.30	Film: LJnvestigatore (2. del)
23.20	Aktualno: Vroča linija (2.del)
23.50 Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Deželne vesti
11
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
i__________________________________________________________________________
RTV Ljubljana
10.00
11.05
11.35
16.40
17.45
TV mozaik. Šolska TV: kemija -Ogljik, naravoslovje - Svet okoli nas, Tla, obrambna vzgoja - Ra-diološko-biološko-kemična zaščita, Jezikovni utrinki Tečaj angleščine Tečaj francoščine TV mozaik (pon.)
Otroška oddaja: Bratislavski zlati september (Na sporedu je druga in zadnja oddaja, ki je letos nastala v koprodukciji RTV Ljubljana in CST v Bratislavi. Prikazuje lepote tega mesta v septembru, ko se tu odvijata dva velika mednarodna festivala, na katerih vrednotijo ustvarjanje za
otroke in mladino.)
18.45 Risanka 19.00 Obzornik
19.25 Zrno in vremenska napoved 19.30 Dnevnik, nato poročilo s seje CK ZKJ
20.20 TV drama: Henrik IV. (William Shakespeare)
22.55 Dnevnik
23.10 Informativna oddaja: Integrali
TV Koper_____________________
14.15	TVD Novice
14.20 Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Ressurrezione (po romanu L. N. Tolstoja, r. Franco Enriguez, i. Alberto Lupo, Valena Moriconi)
16.45	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55 Nanizanka: Mary Hartman
20.20 Izžrebanje loterije
20.25 TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: La sconosciuta (r. D. D'Anza, i. Olga Bisera, Martine Brochard, Jacgues Sernas, 3. del)
21.45	TVD Novice
22.00	Dokumentarec o zgodovini: La Macchina del tempo
22.45	Šport: košarka A2, Fantoni Udi-ne-Cuki Mestre
.ZA!
liii

		
		
CANALE5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Hollywood o morte (kom., ZDA 1956, r. F. Tashlin, i. J. Lewis, D. Martin)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: CiaoEnrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co VVebster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: Leredita dei Guldenburg
22.25	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Oltre il confine
(pust, VB 1958, r. John Gilling, i. Jack Pallan-ce, Anita Ekberg)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Alvin show
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il cacciatore del Missouri (vestern, ZDA 1951, r. William A. Wellman, i. Clark Gable, Ricardo Mon-talban)
22.00	Šport: teniški turnir Masters
24.00	Rubrika: Cinema &• Co.
0.30 Nanizanki: La legge di McClain, 1.20 II Santo
ITALIA 1
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 VVonder Woman, 10.20
Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo, Pol-lyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Porky's 2 (kom., ZDA 1983, r. Bob Clark, i. Dan Mona-han, Wyatt Knight)
22.25	Dok.: Antropos
23.25	Rock opolnoči: Mick Jagger
0.30 Nanizanke: La strana coppia, 1.00 Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 1.30 Ai confini della realta
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Cattivi pensieri (kom., It. 1976, r. Ugo Tognazzi, i. Ugo Tog-nazzi, Edwige Fenech)
22.35	Nad.: Gioco di coppie 23.05- Kviz: Colpo grosso
23.35	Športna oddaja
0.45 Film: Pollice da scasso (kom., ZDA 1978, r. William Friedkin, i. Peter Falk)
TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amdrgitano
14.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.45	Dokumentarec: Opera
selvaggia
19.00	Variete: Ouantungue io
19.30	Dan za dnem
20.00	Oddaja o gbrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nad.: Il perdiito amore
22.30	Nan.: Corpo speciale
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
»te



"3„,_ -SH
fpES...

J.1..
...to
''...........................i



		
E

[
■ g> O.
Sš-I? I
m
RAZPEČEVANJE LISTOV

» II 1
fci =. •_
[rH
1
S
'"-•i-

:::::::		::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
		
L ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Occhio al superoc-chio
10.40	Rubrika: Okrog nas
.11.30 Nanizanka: La tata e il professo-re
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dok.: Ouarkdv svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba, Glasbeni instrumenti -Flavta (pripravil Italo Fellini)
16.00	Risanka: 11 fiuto di Sherlock Holmes
16.50	Nadaljevanka: Sandokan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggi, do-mani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.25	Šport: nogomet, pokal UEFA, Espanol-Inter
22.15	Dnevnik
22.25	Filmska rubrika
22.30	Variete: Biberon
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAt 2_______________________
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju z ostalimi
11.05	Izobr. odd.: Matematične igre
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.00	Šport: nogomet, pokal UEFA, Sportul Studentesc-Verona
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Abitare
17.45	Risanka: Tom & Jerry
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Kviz: Una grande occasione
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Šport: nogometni pokal UEFA
RAI 3_______________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glasbena oddaja: Discoestate
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Special - Ser-gio Leonardi
20.00	Dok.: Nove meje znanosti
20.30	Film: Una lama nel buio (krim., ZDA 1983, r. Robert Benton, i. Roy Scheider, Meryl Streep)
21.20	Dnevnik - nocoj
21.25	Film: Una lama nel buio ( 2. del)
22.05	Rubrika: Samarcanda
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV Mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. TV drama: Henrik IV. (William Shakespeare, pon.)
16.50	TV mozaik (pon.)
16.20	Tečaj angleščine
16.50	Tečaj francoščine
17.20	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine
17.35	Otroška nadaljevanka: Utonilo je sonce - Amerika je predaleč
18.15	Izobraževalna oddaja: Pota odraščanja - Rumena minuta (Mladostništvo ni samo čas intenzivnih čustvovanj in občutij, prvih samostojnih korakov v odraslost, temveč obdobje neprestanih nihanj v razpoloženju, v obvlado-
vanju samega sebe in zaznavanju stvarnosti...)
18.45 Risanka, nato Obzornik 19.25 Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Film: Modesty Blaise (krim., VB 1966, r. Joseph Losey, i. Monica Vitti, Dirk Bogarde)
22.05	Dnevnik
22.20 Portret: Dr. Miha Potočnik 22.50 Rubrika: Rezerviran čas
TV Koper_____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Malombra (po romanu Antonia Fogazzara, r. Raf-faele Meloni, i. Marina Malfatti, Giulio Bosetti, 1. del)
................ ;t i ;«:■ ■■	- J
16.15	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Variete: Sotto le stelle
21.50	TVD Vsedanes _
22.05	Dokumentarec: Živalski svet
22.40	Šport: odbojka Al, U. S. Zinella Bologna-Ciesse Petrarca Padova

CANALE5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II principe degli attori, (dram., ZDA 1955, r. Philip Dunne, i. Richard Burton)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co Webster
18.40	Rubrika: Ciao Enrica
20.00	Kviz:Tramoglieema-rito
20.30	Filrh: II cappotto di as-trakan (kom., It.-Fr. 1980, r. Marco Vicario, i. Johnny Dorelli)
22.30	Posebna oddaja: Cana-le 5 News
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Guardatele, ma non toccatele (kom., It. 1959, r. Mario Mattoli, i. Ugo Tognazzi, John-ny Dorelli)
11.00	Nan.:.Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Evelyn, Lady Oscar, Alvin
■ Show
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.50	Film: Conflitto finale (srh., ZDA 1981, r. Graham Baker, i. Sam Ne-ill, Don Gordon)
0:55 Nanizanki: Shannon,
1.45	II Santo
ITALIA 1
8.30	Nam: L’uomo da sei milioni di dollari, 9.20
Wonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David, Pollyanna, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Štar Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 Supercar,
21.25	A-Team
22.20	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.15	Film: Passione d'amo-re (dram., It. 1981, r. Et-tore Scola, i. Valeria D'Obici, Bernard Gira-udeau)
1.30	Nanizanka: La strana. coppia
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Luče nella piaz-za (kom., 1961, i. Olivia De Havilland, Rossano Brazzi)
22.30	Nanizanka: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: tenis, nato film L'ultima fuga (krim., VB 1971, i. Tony Mu-sante)
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nadaljevanka: Ara-
bella
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o medicini: Zdravstvg danes
20.30	Nad.: Martin Eden
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nan.: Occhio al superocchio 10.40 Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La Tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto ... e la Rai? (2. del)
14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Rubrika: Italijanska kronika
16.00	Risanka
16.50 Nadaljevanka: Sandokan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastični večer, vmes film Pis-taaaa! Arriva il gatto delle nevi (kom., ZDA 1972, r. Norman To-kar, i. Dean Jones, Nancy Olson)
22.00	Fantastični večer (2. del)
22.35 Dnevnik
22.45 Dokumentarec: Hektar življenja
23.30	Dok.: Rimski vodnjaki - filmska interpretacija istoimenske Res-pighijeve skladbe
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja 8.30 Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobraževalna oddaja: Otroci in pravice v Evropi
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno č...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.35 Danes šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.05	Nan.: Il dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: L'isola del tesoro 22.10 Glasbena oddaja: D.O.C.
23.20 Športna rubrika: Eurogol
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Šport: košarka, Tracer-Nashua 0.25 Film: Lussaro fantasma (fant., Fr.
1952, r. Maurice Cloche, i. Jean Pierre Aumont, Virginia Keley)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostmi
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glasbena oddaja: Discoestate '87
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45 Dokumentarec: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: Nove meje znanosti
20.30	Film: L'arte di amare (kom., ZDA 1965, r. Norman Jevvison, i. James Garner, Dick Van Dyke, 1. del)
21.20 Dnevnik - nocoj
21.25 Film: L'arte di amare (2. del)
22.10 Dokumentarec: Roma, un impero in restauro
23.05	Dokumentarec: La macchina del tempo
23.55 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: glasbena vzgoja - Zapisi za mlade, Samo Vremšak, kulturna dediščina -Pivsko posodje od Barjanca do nas, Med tapiserijami in tapetami na Ptujskem gradu
11.00	Matineja. Film: Mož, ki je ubil Libertyja Walancea
16.15	Videostrani
16.30	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.30	Otroška oddaja: Piko dinozaver (Leopold Suhadolčan)
17.40	Pisma iz TV klobuka
18.25	Aktualna oddaja: Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Gosta Berling (6. in zadnji del)
22.10	Dnevnik	«
22.25	Kratki film: Zeleni žarek upanja
22.30	Aktualno: Manjšine, bogastvo
Evrope - Katalonci
23.10	Videostrani
TV Koper____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Malombra (po romanu Antonia Fogazzara, r. Raf-faele Meloni, i. Marina Malfatti, Giulio Bosetti, 2. del)
t
16.15	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: I ragazzi di cellu-loide (r. Sergio Solima, i. Massi-mo Ranieri, Lino Troisi, Alfredo Pea, Anna Maria Rizzoli, 1. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Športna rubrika: Eurogol
22.15	Film: Villa Paradiso (dram., r. Gunnel Lindblom, i. Brigita Val-berg, Sif Ruund)
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Due per la strada (kom., ZDA 1967, r. Stanley Donen, i. Aud-rey Hepburn, Albert Finney)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: Il mio ami-
co Webster
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Due mariti per volta (kom., VB 1962, r.
Ralph Thomas, i. Michael Craig)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Alvin show
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Casta e pura (kom., It. 1981, r. Salva-tore Samperi, i. Laura Antonelli, Fernando Rey)
22.15	Film: Il romanzo di un ladro di cavalli (pust., It. 1973, r. Fedor Han-zekovic, i. Yul Bryn-ner, Eli Wallach, Jane Birkin)
0.15 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.05 Il Santo
IT ALI A 1_____________
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20
VVonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Babbo Natale, Pol-lyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanke: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	TV film: V-Visitors
22.20	Aktualno: Fac-simile
23.20	Dok.:FishEye
23.50	Nanizanke: La strana coppia, 0.20 Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 0.50 Buffalo Bill,
1.20	Sembra facile, 1.50 Ai confini della realta
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Sette volontari del Texas (vestern, ZDA 1968, r. William Hale, i. James Caan, Michael Sarrazin)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks
0.30 Šport: košarka A2, Se-bastiano Rieti-Segaf-redo Gorizia
1.00	Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI_________
13.00	Medicinska rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: L Andreana
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Lepa Italija
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
. ■ JS
..	.. i
I 111 it
*
j iil;

i

|..............s:
..lilij*

n
..'.‘i
p:-
k- .5 3
O!


>"•«1 .]f=;
y»Wa,

pf«...
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nan.: Occhio al superocchio
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La Tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Dokumentarec: Evropa in okolje
16.00	Risanka: 51 fiuto di Sherlock Holmes
16.25	Nadaljevanka: Sandokan
17.55	Rubrika: Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: I dieci comandamenti (zgod., ZDA 1956, r. Cecil B. De Mille, i. Charlton Heston, Yul Brynner, Anne Baxter, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Film: I dieci comandamenti (2. del)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Dok.: Mednarodna panorama
RAI 2_________________________
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Šport: Posebna oddaja o smučarskem SP
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di essere piu sani piu belli
18.05	Nan.: II dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Kviž: Giallo (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
24.00	Film: Ardenne. '44, un inferno (vojni, ZDA 1969, r. Sidney Pol-lack, i. B. Lancaster, P. CNeal)
RAI 3________________________
12.25	Šport: SP v smučanju, ženski smuk (prenos iz Leukerbada)
12.00	Izobraževalna oddaja: Schede -Scienza
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glasbena oddaja: Girofestival
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Special Lena Biolcati
20.00	Dokumentarec: Nove meje znanosti
20.30	Film: Tototarzan (kom., It. 1951, r. Mario Mattoli, i. Toto, Bianca Fusari)
21.15	Dnevnik
22.05	Variete: Domani si gioca 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
9.55	TV mozaik. Tednik
10.55	Dok.: Svet na zaslonu
11.35	Matineja. Dokumentarec: Na tirih življenja - Portret Dr. Sergeja Vrišerja (pon.)
12.20	Šport: SP v smučanju, ženski smuk (prenos iz Leukerbada)
13.15	Nad.: Gosta Berling (pon.)
14.45	TV mozaik (pon.), nato Tednik
15.45	Dok.: Svet na zaslonu
16.25	Dok.: Na tirih življenja (pon.)
17.05	Šport: SP v smučanju, ženski smuk (prenos iz Leukerbada)
17.35	Lutkovna serija: Pravljica o carju Saltanu (3. del)
17.50	Nad.: Super stara mama (7. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Tisoč
udarcev - Nedokončana zgodba
18.45	Risanka, nato Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Dok.: Planet Zemlja (5. del)
21.05	Nad.: Sever in Jug (11. del)
21.55	Dnevnik
22.10	Rubrika: Rezerviran čas
22.40	Film: Lepa punčka (ZDA 1978, r. Louis Malle, i. Brooke Shields, Keith Carradine, Susan Saradon)
TV Koper_____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Malombra (po romanu Antonia Fogazzara, r. Raf-faele Meloni, i. Marina Malfatti, Giulio Bosetti, 3. del)
16.20	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Koncert iz Cankarjevega doma
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Dokumentarec: Costeaujeva Amazonka
23.30	TV film: La cortina di chiacchie-re

»J
L
7
■jllliilill;;;;
j::::::::::::;::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
CANALE5___________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Nebbie (krim., ZDA 1945, r. Curtis Bernhardt, i. Hum-phrey Bogart, Alexis Smith)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co Webster
20.00	Kviz:Tramoglieema-rito
20.30	Variete: Festival
23.15	Variete: Maurizio Cos-
tanzo show
0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande . vallata
9.15	Film: Bruna indiavola-ta (kom., It. 1951, r.
Carlo L. Bragaglia, i. Silvana Pampanini)
11.00	Nanizanke: Štrega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Oscar, Alvin
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il -mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 22.20 Spencer
23.10	Aktualnosti: Italia do-manda
0.10 Film: Ouando chiama uno sconosciuto (krim., ZDA 1979, r. Fred Walton, i. Carol Kane, Charles Dur-ning)
2.00	Nanizanka: La legge di Mc Clain
ITALIA 1
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Babbo Natale, Pol-lyanna, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia
20.30	Film: L aereo piu paz-zo del mondo... sempre piu pazzo (kom., ZDA 1982, r. Ken Finkle-man, i. Robert Hays, Julie Hagerty)
22.10	Športna rubrika: A tut-to campo
23.10	Rubrika: Grand Prix 0.10 Nanizanke: La strana
coppia, 0.40 Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 1.10 Buffalo Bill,
1.40	Ai confini della realta
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Classe mista (kom., It. 1975, r. Mariane Laurenti, i. Dagmar Lassander)
22.20	Nan.: Gioco di coppie
22.50	Kviz: Colpo grosso
23.20	Športna oddaja 0.20 Šport: hokej na ledu
1.00	Nan.: Mod Šguad
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika o obrtništvu
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Notturno ‘
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Ekološka oddaja: Zelena dežela
20.30	Rubrika: Večerjajmo skupaj
22.00	Nanizanka: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
			
Tedenski pregovor: Čim večja glava, tem hujši glavobol. (srbski)		SPOMINSKI DATUMI: □ Pred 10 leti: 11. 12. 1977 so Slovenci na Tržaškem in Goriškem bojkotirali volitve v šolske okraje.	OSEBNOSTI: □	6. 12. 1967 je v Trstu umrl šolnik Alojzij Bole, ki se je rodil 25. 6. 1898 prav tako v Trstu. □	8. 12. 1897 se je na Proseku rodil gradbenik Karlo Ban, ki je umrl 1. 7. 1969 v Trstu.
r
» J l-vv
1:
11
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 5. 12., ob 19. uri: opera Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Vladimir Kobler.
V	petek, 11. 12., ob 15. uri: Labodje jezero (P. Iljič Čajkovski), dir. Igor Švara.
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI nocoj, 5. 12., ob 20. uri: Zgrabite Sganare-la (Jean-Baptiste Moliere), rež. Vinko Mbderndorfer, gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
V	OKROGLI DVORANI v torek, 8. 12., ob 20. uri: premierska predstava Kožo z obraza ali Ljubezen je nebeška moč (Manfred Karge), rež. Matjaž Zupančič (ponovitev 9. 12.).
Drama SNG Ljubljana
V	ponedeljek, 7. 12., ob 19.30: Stričkove sanje (F. M. Dostojevski), rež. Jože Babič (ponovitev 10. in 11. 12.).
Mala Drama
Nocoj, 5. 12., ob 20. uri: Otročarije (Raymond Cousse), monod-ramski nastop Marka Okorna, rež. Boris Kobal (ponovitev 12. 12.).
V	sredo, 9. 12., ob 20. uri: Swann (Marcel Proust-Lojze Rozman), rež. Lojze Rozman.
V	petek, 11. 12., ob 20. uri: Doktor Roman (Milan Kleč), rež. Matjaž Zupančič.
MGL Ljubljana
Nocoj, 5. 12., ob 19.30: Gospodična Julija (August Strindberg), rež. Matjaž Zupančič, gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja.
V	torek, 8. 12., ob 19.30: premierska predstava Faustove improvizacije (Bojan Štih), rež. Vesna Arhar.
V	petek, 11. 12., ob 19.30: Še zmeraj ptiči (Milan Jesih), rež. Barbara Hieng.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 5. 12., ob 11. in 17. uri: Pravljica o carju Saltanu (Aleksander Sergejevič Puškin), rež. Edi Majaron.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 8. 12., ob 17. uri: Kužek in muca (Josef Čapek-Karel Makonj), rež. Matjaž Loboda (ponovitev 11. 12.).
V	VELIKI DVORANI v petek, 11. 12., ob 17. uri: Kaj mora sova opraviti jeseni (Polonca Kovač), rež. Boštjan Korbar.
Mladinsko gledališče
Nocoj, 5. 12., ob 17. uri: Medved Pu (Milne-Svetina), rež. Janez Pipan (ponovitev 10. in 12. 12.).
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU nocoj, 5. 12., ob 20. uri: Turistična vodička (Botho Strauss), rež. Barbara Hieng.
VIDEM
Palamostre
V	ponedeljek, 7. 12., ob 20.45: In principio Arturo creo il Cielo e la Terra, rež. Tino Schirinzi (ponovitvi 8. in 10. 12.).
Auditorium Zanon
Nocoj, 5. 12., ob 21. uri: The Summit, gostuje skupina Ralf Ralf (ponovitev 6. 12.).
BENETKE
Gledališče Ridotto
Nocoj, 5. 12., ob 21. uri: Lavaro (Jean-Baptiste Moliere), rež. Nucci Ladogana, igra Mario Carotenuto (ponovitve 6. 12., ob 16. uri, 7. in 8. 12., ob 21. uri).
V	četrtek, 10. 12., ob 21. uri: Invito a cena con delitto (Neill Simon), rež. Massimo Cingue (ponovitev 11. 12.).
Gledališče Goldoni
Nocoj, 5. 12., ob 20.30: La cameriera brillante (Carlo Goldoni), rež. Lorenzo Salvetti (ponovitev 6. 12., ob 16. uri).
V	torek, 8. 12., ob 20.30: Le donne saccenti (Jean-Baptiste Moliere), rež. Lamberto Fuggelli (ponovitve 9., 10. in 11. 12.).
TREVISO
Občinsko gledališče
V nedeljo, 6. 12., ob 15.30: Manon Lescaut (Giacomo Puccini), dir. Maurizio Arena (ponovitvi 9. in 11. 12., ob 20.30).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 7. 12., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo, solistki Majda Petrič -violina in Božena Scalina - sopran, dir. Anton Nanut (Beethoven, Wieniawski, Mahler).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 10. 12., ob 19.30: orgelski koncert, nastopa Leo Kramer (Buxtehude, J. S. Bach, Liszt, Kramer.
V	VELIKI DVORANI v petek, 11. 12., ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Ljubljana, solisti Marjana Lipovšek - alt, VVolfgang Mill-gramm - tenor, Aldo Tramma - klavir (Srebotnjak, Stravinski, Mahler).
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 7. 12., ob 20.15: koncert Komornega orkestra RTV Ljubljana, solist Sergio Azzolini - fagot, dir. Stojan Kuret (Kumar, Vivaldi, Dominutti, Bartok).
VIDEM
Palasport Carnera
V	ponedeljek, 7. 12., ob 21. uri: nastopajo John Mayall & The Blues Breakers.
• Predprodaja vstopnic v Trstu pri Agenciji UT AT (tel. 040/65700) in v Gorici pri Disco Ciuhu (tel. 0481/32925).
Palamostre
V	sredo, 9. 12., ob 21. uri: koncert godalnega kvarteta Chilinghi-arian (Mozart, Šostakovič, Dvoržak).
Auditorium Zanon
V	ponedeljek, 7. 12., ob 21. uri: v okviru Jesenskih koncertov -nastopa Komorni orkester iz Padove in Veneta (Paul Hindemith).
V	četrtek, 10. 12., ob 21. uri: nastopa jazz kvartet Adams-Pulent.
BENETKE
Prigioni Vecchie
Nocoj, 5. 12., ob 18. uri: nastopa kitarist Sergio Ortega.
V	ponedeljek, 7. 12., ob 18. uri: koncert dua Montecchi - klavir in Fiorentini - sopran.
Gledališče Goldoni
V	ponedeljek, 7. 12., ob 20.30: v okviru ciklusa Cesarjeva glasba -nastopa kvartet Arditti.
GORICA
Kulturni dom	»
Danes, 5. 12., ob 15. uri: ZSKD prireja Miklavževanje.
V	četrtek, 10. 12., ob 18. uri: otvoritev razstave Slovensko gledališče v Trstu od leta 1920, prireja SSG.
V	četrtek, 10. 12., ob 20.30: Gorica Kinema '87 - film Melo (Fr. 1986, rež. Alain Resnais), prireditelj Kinoatelje.
V	soboto, 12. 12., ob 19.30: proslava 10-letnice Kinoateljeja Gorica, prireditelj Kinoatelje.
V	sredo 16. 12., ob 20.30: Goriški lok - 2. številka ustne revije, prireditelj Goriški lok.
V	četrtek, 17. 12., ob 20.30: Gorica Kinema '87 - film Kjer sanjajo zelene mravlje (ZRN 1986, rež. Wemer Herzog), prireditelj Kinoatelje.
V	nedeljo, 20. 12., ob 9. uri: občni zbor SKGZ.
V	ponedeljek, 21. 12., ob 20.30: Kralj na Betajnovi (Ivan Cankar), predstava SSG (ponovitev 22. 12.).
V	torek, 22. 12., ob 18. uri: produkcija gojencev Glasbene matice, prireditelj Glasbena matica iz Gorice.
V	četrtek, 31. 12., ob 21. uri: Silvestrovanje, prireditelja UNIFAK in SMReKK.
• Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da ob potrebi spremeni najavljeni spored.
Začenja se danes nova rubrika, ki vam bo na začetku vsakega meseca vnaprej predstavila prireditve v goriškem Kulturnem domu. Obenem obveščamo, da je Kulturni dom Gorica odprt za najrazličnejše pobude. Kogar tovrstno sodelovanje zanima, naj pokliče telefonsko številko 0481 /33288 ali pa naj piše na naslov Kulturni dom, Ulica Brass 20, GORICA.
LJUBLJANA Cankarjev dom
V VELIKI DVORANI nocoj, 5. 12., ob 19.30: Večer Akademske folklorne skupine France Marolt.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8,40 Glasbeni almanah;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 S 'koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Kaj je meja? (Josip Ogrinc, rež. Adrijan Rustja, prod. SSG, pon.); 18.40 Glasbene skice; 19.20 Zaključek sporedov.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali;
10.05	Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom;
11.20	Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 V plesnem ritmu; 18.30 Š knjižnega trga; 19.35 Oddaja za najmlajše;
19.45	Minute z...; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči;
23.05	Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14!30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.15	Zamejska reportaža; 17.40 Informativna oddaja: Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Šimfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Aktualno: Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Dopoldanski val v živo; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 14.00 Okno na benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listajmo po časopisih;
20.00	Ekološka oddaja: Eko kontakt; nato Nočni glasbeni program.
December je čas ugodnih nakupov.
Za vaša majhna in velika darila, za otroke in odrasle, bo poskrbelo podjetje
VATOVeC
TRST — Ul. Machiavelli 28 - Tel. (040) 69076
Vsakovrstna sodobna gospodinjska oprema, TV barvni sprejemniki, videorekorderji, kasetofoni, glasbeni stolpi, zvočniki in drugo za ljubitelje glasbe
J
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA

mec
SLOVENSKA POSTNA PREMIŠLJEVANJA
OB PAJČEVINI IN KRUHU
Srečanje z avtorjema najuspešnejših esejističnih knjig leta 1987 bo v sredo, 9. decembra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni.
k.	VABLJENI ^
tu in tam
ivana Suhadolc
Car starih igrač v Padovi in Benetkah
Razstave starih igrač so prijetna pretveza za miklav-ževske in božične sprehode, ki veselijo otroke in odrasle.
V	Padovi lahko v restavriranih prostorih kavarne Pedroc-chi obiščemo razstavo, posvečeno pločevinastim igračam.
V	Benetkah pa je v trgovini Coin na ogled razstava starinskih punčk.
Pločevina za igrače je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja velika novost in je predstavljala pravcato revolucijo. Igrače so bile prej proizvod potrpežljivega obrtniškega dela. Zanje so brez varčevanja uporabljali najboljši material, na primer usnje ali svilo. Rafinirane izdelke so si lahko privoščili le redki otroci. Večina se je igrala s cunjami. Pločevino, njeno trpežnost in mnogostransko uporabljivost so prvi »odkrili« Nemci. Najprej so jo slikali še na roko, kasneje, z uvedbo litografije, pa je za igrače nastopila doba polne industrializacije.
Najznamenitejša tovarna igrač je bila nemška Mdrklin, ustanovljena leta 1859, ki še danes slovi po svojih izredno preciznih vlakcih. V Italiji je do industrijske proizvodnje igrač prišlo komaj kasneje. Leta 1919 so v Padovi odprli tovarno INGAM. Na novo odkrito otroško tržišče je bilo lačno cenene zabave. V kavarni Pedrocchi se vrtijo vrtiljaki in avtomobilčki, vlakci in parniki, metuljčki in tricikli, ki so v začetku našega stoletja postali dostopni širšemu krogu otrok. Na ogled je celo prašiček, ki hodi, zmaje z glavo in kruli. Ravno Jako šaljivi so klovni in tjuljenji z žogo, opice s tamburico in piščančki, ki silijo iz jajčka. Pločevina je bila namreč kaj kmalu obogatena - v začudenje otroških in odraslih oči - z baterijami in avtomati, ki so skrbeli za gibanje in dodatno veselje.
Žal igrače otroške fantazije ne spodbujajo vedno na pozitiven način. Koliko pogojevanja in mistifikacije lahko skrivajo ti navidezno naivni predmeti, postane jasno, ko vidimo nemške igrače iz tridesetih let. Gre za dovršene, srhljive reprodukcije topov, oklopnih avtomobilov, podmornic in vojnih ladij. Realistični vojački imajo obraze velikih nacističnih voditeljev.
Po drugi svetovni vojni je. orožja med igračami manj, zato pa na razstavi najdemo toliko več avtomobilčkov raznovrstnih evropskih in ameriških znamk z najnovejšimi modeli iz tistega obdobja. Prikazujejo se že tudi prvi roboti in vesoljne ladjice, ki otrokom pač nudijo optimističen prikaz tehnološkega napredka. Sredi sedemdesetih let pa se produkcija igrač iz pločevine ustavi. Nastopila je doba cenejše in vsemogočne plastike, ki traja še danes. Bo tudi kraljestvo plastike ha oblasti le boro stoletje, kolikor je trajala nadvlada pločevine?
Če so igrače v kavarni Pedrocchi že od nekdaj bile namenjene predvsem fantkom, so bile in so punčke v glavnem darilo za deklice. Sto let zgodovine igrač je mogoče veliko spremenilo v tehniki proizvodnje in uporabe materialov, prav malo pa v našem odnosu do psiholoških pravil družbe, v kateri živimo. Za deklice in vse, ki ljubijo nežnost in milo lepoto, je torej poskrbljeno v beneškem Coi-nu, kjer so na ogled čudovite, starinske punčke.
Tudi v zgodovini punčk lahko opazimo podoben razvoj, kot nam ga je nakazala razstava pločevinastih igrač. Najprej igrače niso bile mišljene za igro, ampak za občudovanje. Punčke so predstavljale žensko v miniaturi in so bile zanimive predvsem zaradi svojih dragih, modnih oblačil. Komaj v drugi polovici devetnajstega stoletja so spremenile svoj videz in zadobile otroško obličje. V to obdobje spadajo starinske punčke v Benetkah, ki izhajajo iz predindustrijskega obdobja in so delo velikih mojstrov in umetnikov. Redkokdo lahko uide njihovi naivni očarljivosti in prodornemu pogledu njihovih posteklenjenih oči.
Včeraj 20. občni zbor SSŠ
Nenadomestljiva vloga Sindikata terja večjo zavzetost šolnikov
Do božiča trgovine odprte vsak dan
Sindikat slovenske šole za Goriško je imel včeraj svoj 20. redni občni zbor. Zasedanje se je ob dobri udeležbi pričelo s tričetrturno zamudo, ki jo je povzročila zakasnela prekinitev pouka na nižji srednji šoli (»Žal nam vedno kdo meče polena pod noge,« je grenko ugotovil predsednik).
Prof. Albin Sirk, ki je z občnim zborom zaključil svoj predsedniški mandat, saj ni več kandidiral v odbor, je označil Sindikat kot nenadomestljiv branik slovenskega šolstva. Njegovo delovanje in pomen presegata zgolj sindikalno raven. V ožje sindikalnem pogledu je izrekel razočaranje zaradi jalovih rezultatov, kot jih je označil, sodelovanja s konfederalnimi sindikati. Pozitivnejša je ocena pobud coba-sov in avtonomnih sindikatov, čeprav so J:i preveč korporativistični, vendar SSŠ ni pristopil k pobudam nobenih od teh.
Kaj pa ostali problemi slovenske šole? Upatije na osamosvojitev sekcije zavoda Žiga Zois in, v perspektivi, sekcije industrijskega zavoda. V pozitivni krožnik tehtnice sodijo še obljuba o povečanju dotacije za objavo izvirnih slovenskih učbenikov, visokošolsko usposabljanje učiteljskega kadra, sodelovanje z Novo Gorico, odprtost in razumevanje s strani šolskega skrbnika in nenazadnje poverite v del za nov šolski center. S tem v zvezi pa ima Sindikat tudi kak pomislek in se
W
Se odprta razstava penečih se vin
Tja do torka, 8. decembra, bo v prostorih enoteke La Serenissima v Gradišču ob Soči odprta razstava penečih se vin iz naše dežele. Ta so seveda tudi na razpolago vsem, ki jih želijo pokusiti kot tudi nabaviti ter narediti darilo za bližnje praznike ali ob drugih priložnostih.
Naslednji petek, 11. decembra, ob 18. uri pa bodo v istih prostorih podelili priznanja tistim, ki so sodelovali na letošnjem natečaju - razstavi.. Priznanja bodo podelili tudi žganjarjem. Pred časom so namreč priredili tudi natečaj žganjarjev iz vse naše dežele.
Winzi obsojen na leto zapora
Gunterja VVinzija, 36-letnega Goričana, ki je v sredo zvečer razbijal in razgrajal v Ul. sv. Ivana, so včeraj na sodišču obsodili na eno leto zapora in 100 tisoč lir globe. Ugodili so prošnji branilca po izpustitvi na začasno prostost. Sodniki so ga spoznali za krivega povzročitve škode, upiranja in žalitve policistov. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga oprostili obtožbe pijanosti. Kot smo poročali včeraj, je mož v sredo kričal in razbijal po parkiranih avtomobilih, ob prihodu policije pa se znesel še nad možmi v uniformi.
sprašuje, ali bo v njem dovolj prostora za vse. V negativni krožnik sodijo težave v sodelovanju s Trstom in premajhna* zavzetost šolnikov za delo Sindikata.
Tajnik prof. Leopold Devetak je povedal, da niti polovica vseh 250 šolnikov ni poravnala (dokaj skromne) članarine, pa tudi za delo v odboru ni dovolj novih sil. Odbor je v dveletju imel 28 rednih sej, prejel ali odposlal je okrog 160 raznih vlog. Po poročilu o stanju blagajne, razrešnici in pozdravih (prof. Štekar in Koglot iz Nove
Sejem kmetijske opreme in mehanizacije so včeraj odprli na goriškem razstavišču ob ločniškem mostu. Trak je prerezal deželni odbornik za kmetijstvo Silvano Antonini Canterin, ki je prej sodeloval na posvetu o izvajanju direktiv EGS (še posebej pravilnika 797-85) v naši deželi.
Posvet je priredila Zveza kmečko-obrtnih posojilnic, ki z Goriško trgovinsko zbornico sodeluje pri organizaciji letošnjega sejma.
Deželni odbornik je povedal, da je deželna uprava v zadnjem času posvetila veliko pozornost kmetijstvu. Približno 14 odstotkov vseh deželnih sredstev gre za ovrednotenje kmetijstva. Nove programske smernice bodo izdelali na deželni konferenci o kmetijstvu, ki bo od 7. do 9. januarja.
Predsednik Goriške trgovinske zbornice pa je uvodoma povedal, da je goriški kmetijski sejem nastal pred-svem zaradi potrebe po trgovinskem sodelovanju s sosedno Jugoslavijo. Ker nekdanjih pogojev za trgovanje ni več, je sejem Agricola dobil drugačne razsežnosti. Upati pa je, je še dejal Be-vilacgua, da se bodo razmere izboljša-
Gorice, prof. Marc iz Trsta) je bila na vrsti razprava. Glede na kopico odprtih vprašanj preseneča, da se je ta pomembna točka zreducirala na en sam poseg (s kritiko na račun neudeležbe na splošni stavki).
V novi odbor (oddanih je bilo 115 glasovnic) si bili izvoljeni: Silvan Bev-čar, Mirka Brajnik, Manuela Graunar, Sonja Klanjšček, Nataša Paulin, Neva Žerjal, Leopold Devetak, Ivan Sirk, Jože Pahor, Vladimir Šturm, Marjan Vončina, Ivo Tommasi, Slavko Tomšič, Ivan Bratina in Nevica Budal.
le, in da bo Gorica spet dobila pomembno mesto v tej menjavi.
Predsednik Zbornice je še dejal, da je upravni odbor Goriškega sklada pred par dnevi raznim kmetijskim zadrugam in ustanovam porazdelil nad eno milijardo lir.
Sejem Agricola bo odprt tja do vključno torka, 8. decembra. Danes
Trgovine v Gorici bodo v prihodnjih tednih, tja do božiča, odprte dejansko brez premora vsak dan. Kot sporoča Združenje trgovcev, bodo namreč trgovine v vseh prodajnih sektorjih izjemoma v mesecu decembru odprte v sledečih dneh: v nedeljo, 6., ponedeljek, 7., torek, 8. (kljub prazniku), in nedeljo, 13. decembra, bodo trgovine odprte zaradi odvijanja Andrejevega sejma. V ponedeljek, 14., nedeljo 20., in ponedeljek, 21. decembra, bodo prav tako vse trgovine odprte zaradi predprazničnega obdobja. V ponedeljek, 28. t. m., bodo odprte vse trgovine z izjemo jestvinskih, ki bodo v dopoldanskem času delovale v nedeljo, 27. Vsako sredo bodo jestvinske trgovine in cvetličarne odprte tudi v popoldanskem času.
Vse trgovine bodo zaprte od petka,
25.,	do nedelje, 27. t. m., ter v petek, 1. januarja. Poleg že navedene izjeme za jestvine v nedeljo po božiču bodo lahko te dni v dopoldanskem času odprte cvetličarne.
Peki bodo pripravili dvojno zalogo danes, v ponedeljek, 7., četrtek, 31. decembra, soboto, 2., in torek, 5. januarja, trojno pa v četrtek, 24. decembra.
Mesnice bodo redno odprte, poleg tega bodo v sredo, 23., in četrtek, 24, ter četrtek, 31., odprte tudi v popoldanskem času.
zjutraj bo svoje zborovanje imela organizacija Coldiretti. V nedeljo bo mednarodni posvet o komercializaciji medu. V torek pa bodo predstavili filmski dokumentarec z naslovom »Cormons la vigna del Mondo«. Posneli so ga po naročilu Krminske zadružne kleti.
Javni lokali bodo lahko ves mesec. delovali tudi v dneh, ko imajo navadno dan počitka. Združenje se posebej priporoča, naj bodo odprti vse tri nedelje do božiča in v torek, 8.
Poleg tega bodo trgovci lahko ves mesec podaljšali delovni urnik do 20. ure.
Miklavž prihaja
Miklavž ima te dni nabit program srečanj z otroki na Goriškem. Na povabilo ZSKD se bo danes popoldne ob 16. uri mudil v Kulturnem domu v Gorici, ob 18.30 se bo na sedežu KD Jezero srečal z najmlajšimi iz Doberdoba, jutri ob 17. uri pa bo v središču Danica na Vrhu.
Srečanja z Miklavžem bodo popestrili mladi člani gledališke skupine KD Danica z Vrha z lutkovno igrico Koliko je ura?, v režiji Stena Vilarja.
Z zabavno igrico so že nastopili sinoči na Miklavževanju KD Briški grič v Števerjanu.
Siva Miklavževa brada je sinoči razveselila tudi slovenske otroke v Laškem, kamor je prispel na povabilo KD Jadro. V njegovi beležki pa je še napisano, da se bo danes ob 17. uri srečal z otroki tudi v župnijski dvorani v Doberdobu, kjer mu bodo uprizorili igrico Velike sanje malih.
Miklavževanje bo danes popoldne, ob 18.30, tudi v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prireditelj je domače kulturno društvo.
Uspel koncert kvarteta Paganini
Kvartet Paganini, ki ga sestavljajo Bruno Pignata (violina), Lorenza Lugli (viola), Paolo Mosca (čelo) in Pino Briasco (kitara), je v petek, 27. novembra, z nastopom v goriškem Avditoriju žel uspeh, ki so ga sicer člani že navajeni, s svojim visokim umetniškim nivojem in izdelano izvedbo.
Program se je začel s Schumannovim Kvartetom v G-duru, v katerem poleg melodične Schumannove, teme zasledimo tudi barvitost in ritem češkega kitarista Wenzla Matiega, kateremu pripisujejo prvotno kompozicijo te skladbe. Poleg skupne igre so zlasti izstopali solistični deli, kakor pogovor med glasbili.
Kvarteta št. 9 in 7 Nicoloja Pagani-nija pa sta bila verjetno najbolj pričakovani skladbi na programu, saj je št. 9 celo še neobjavljen. Opazen je bil lahkotni virtuozizem v "Allegrih" sredi pojočih Paganinijevih nadihov izredne zvočnosti. Izven programa je 1 kvartet izvedel še dve skladbi umetnika, po katerem nosi kvartet ime.
V soboto je kvartet Paganini žel odobravanje mlajšega občinstva, kateremu je bila namenjena matineja ciklusa "Mladina in glasba", ki ga prav tako prireja društvo Lipizer.
(LQ)
V enoteki v Gradišču
Otvoril ga je odbornik A ntonini-Cantevin
Na kmetijskem sejmu v Gorici na sporedu več strokovnih posvetov
, ,, Ijlll
^ ^	““""l
Pričetek Andrejevega sejma
Umrla je najstarejša Števerjanka
Od pamtiveka imamo v Gorici Andrejev sejem. Kramarji in lastniki zabavišč so že zasedli vse razpoložljive prostore na Travniku, na Trgu Battisti, v ulicah Boccaccio, Oberdan, Roma, Petrarca, Gadoma, Dante, na Starem trgu (Trg sv. Antona), pri Rdeči hiši, pa še kje drugje. Veliko jih je prišlo v Gorico, da bi zadovoljili vse, ki se nekaj dni želijo zabavati ali hočejo kaj kupiti po nizki ceni. Že nekaj dni je v Gorici vse živo, pa čeprav bodo sejem uradno odprli šele danes popoldne. Odprli bodo tudi razstavo vina, srečelov. Na Espomegu pa je odprta razstava kmetijskih strojev.
Tudi letos bo precej otežen avtomobilski promet v mestnem središču. To tja do vključno torka, 8. decembra. Tudi mestni avtobusi bodo, kot je sicer že običaj, nekoliko spremenili progo in postajališča. V mestnem središču je nemogoče parkirati. Zaradi tega bo najbrž kdo tudi godrnjal.
Višek bo seveda sejem imel jutri, v nedeljo, v ponedeljek (prvi ponedeljek
v decembru je tradicionalno sejemski dan), ter še v torek, ko je spet praznični dan. Gorica bo torej nekaj dni zaživela.
Umrl je novinar Italo Cattaruzza
V Pordenonu je zaradi zahrbtne in neozdravljive bolezni umrl novinar Italo Cattaruzza. Dolgo vrsto let je delal v redakcijah beneškega dnevnika II Gazzettino. Zadnja leta, pred upokojitvijo, je bil v pordenonski redakciji tega dnevnika. Prej pa je bil, dolgo vrsto let, urednik goriške kronike II Gazzettina. Bil je zelo priljubljen. V letih svojega službovanja v Gorici je imel v nas, slovenskih kolegih, dobre prijatelje. Razumel je našo manjšinsko stvarnost ter si kot novinar prizadeval, da so nas njegovi bralci pravilno razumeli. Pogreb bo v ponedeljek.
V Števerjanu so včeraj pokopali najstarejšo vaš-čanko, Rozino Kotnic vd. Hlede. Rodila se je 5. septembra 1889, torej še v prejšnjem stoletju. Že v mladih letih, še pred prvoi vojni, se je udejstvovala v domačem kulturnop-rosvetnem življenju. Bila je članica vaškega pevskega zbora.
Poročila se je z domačinom Jožetom Hledetom. Imela sta kar deset otrok, od katerih so še trije živi. VJetih po prvi vojni ni bilo življenje v Števerjanu tako rožnato kot danes. Hledetovi so obdelovali kmetijo. Nekaj je bilo lastne, nekaj pa tudi grofovske. Pokojnica je bila vedno nasmejana, priljubljena med vaščani.
V času NOB je vsa družina sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Po končani vojni leta 1945 ni dočakala, da bi objela sina. Padel je kot partizan na Matajurju v boju z Nemci. Užaloščena mati se je pozanimala kje je
sin pokopan. Uspelo ji je najti ga, potem pa je njegove posmrtne ostanke dala prepeljati na domače pokopališče.
Takih grenkob je v Števerjanu prestalo mnogo mater. Zaradi tega je prav, da se jih tudi primerno spomnimo. Sinu Marjanu ter hčerkama Zali in Marici izražajo sožalje prijatelji društva Briški grič ter Zveze partizanov. (sr)
Mali Antonio ni preživel
Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov je 4-letni Antonio Mastroianni včeraj ponoči v Trstu podlegel težkim poškodbam, ki jih je dobil v četrtek popoldne v prometni nesreči v Ul. Torriani. Kot smo poročali, je otrok ušel maminemu nadzorstvu in stekel čez cesto prav v -trenutku, ko je mimo privozil avto. V globoki komi so ga prepeljali najprej v goriško in nato v tržaško bolnišnico, vendar zaman.
Včeraj še ni bil znan datum pogreba nesrečnega otroka, ki zapušča starša Francesca in Uuciano ter sestrico Deboro.
M9 GIBBOtfS
' čs-čfrtŠHzS čffičesu/et/ , /cočcrf V/
Iz Glasgowa neposredno v najboljše trgovine.	^
MC GIBBON’S 12-LETNI »RISERVA SPEC!AL«
V Gorici je na prodaj brez carinskega davka.
Uvoznik in razdeljevalec:
-------------------IJ UOPEGO-i
■ V dvorani pokrajinskega sveta bo
danes ob 18. uri predavanje prof. Wal-therja Schaumanna, podpredsednika avstrijskega združenja Dolomiten fre-unde. Govoril bo o avstrijski politiki miru v alpskih deželah. Predavanje prireja krminska občinska uprava.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Sovodnjah bo
odprta danes in jutri od 15. do 18. ure.
SPD GORICA obvešča, da sprejemajo prijave k smučarskemu tečaju v trgovini Bavcon, v Carduccijevi ulici. Interesenti se lahko zglasijo tudi pri Ivu Berdonu. Začetek tečaja bodo pravočasno javili.
Sekcija VZPI-ANPI Jamlje-Dol prireja silvestrovanje v Dolu, v gostilni Pri srnjaku. Vpisujejo Mario Semolič in Et-tore Moro. Število mest je omejeno.
Občina Doberdob obvešča, da je knjižnica odprta danes, 5. 12., od 14. do 19. ure.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Renegade«.
VERDI 18.00-22.00 »Gli occhiali d oro«. VITTORIA 17.30-22.00 »Sesso di fuoco«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.45-22.00 »L ultimo impe-ratore«.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Zapuščeni kanjon«.
22.00	»Ljubica pod posteljo«.
DESKLE 19.30 »Orel pravice«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolo, Ul. 1. Maggio 94, tel. 790338.
Nastal naj bi med Tržičem in Starancanom
Naert velikanskega parka Alpe Adria usmerjen v ovrednotenje turizma
Dežela ima dokaj ambiciozne načrte pri uresničevanju parka Alpe Adria, ki naj bi nastal med Tržičem in Štaran-canom. Načrt so te dni predstavili javnosti na dobro obiskani javni skupščini, ki je bila v Tržiču,- Sodelovali so župani treh sosednjih občin, ki so najbolj neposredno zainteresirane pri načrtu (ob že navedenih pride v poštev še občina Ronke), deželni odbornik Bomben ter načrtovalci in tehniki, ki so izdelali okvirni načrt za park.
Takoj je treba povedati, da v tem primeru beseda park označuje nekaj povsem drugačnega od navadne zelene površine v mestu, niti ne gre za naravni park. Po prikazanem načrtu naj bi namreč na območju med Tržičem in Starancanom uresničili nekaj, kar predstavlja vmesno točko med mogočnimi parki, s katerimi so kraljevske družine v prejšnjih stoletjih obdajale svoje podeželske palače, in nekakim Disneylandom v malem.
Predvidoma naj bi območje parka zajelo okrog 58 hektarjev površine. Nekaj več kot polovico bi bilo t. i. zunanje površine, kjer bi namestili športna igrišča, šole (na tem območju že stoji zavod Einaudi), uredili bi sprehajališča in zelene površine, predvsem za vsakodnevno uporabo prebivalcev predmestnega dela Tržiča in Štaranca-•na.
Ta zunanji pas bi obdajal osrčje parka, kjer bi namestili razne atrakcije in
naprave. Okrog tega dela parka je predviden plovni kanal. Najznačilnejši za videz območja naj bi bili trije veliki stolpi (po zamisli več desetin metrov visoki aluminijasti cilindri) ob treh vhodih. Po izjavah načrtovalcev bi stolpi imeli pomembno vlogo: predvsem bi že od daleč vizualno označevali območje parka, simbolično bi ločevali njegovo osrčje od zunanjega okolja. Nadalje bi bili v njih prostori za razne dejavnosti, vrh stolpov pa razgledne točke. Stolpi bi tudi bili postaje "leteče" železnice (progo bi zgradili na stebrih več metrov od tal), ki bi obiskovalce peljala na ogled parka.
Znotraj parka so v načrtu predvidene urejene zelene površine z različnimi vrstami rastlinja, velik travnik, pešpoti in kolesarske proge, mogočen amfiteater za gledališke in druge prireditve, več restavracij, zabavišča ter drugi objekti za razvedrilo.
Park naj bi predvsem privabljal turiste. Tudi njegovo ime poudarja željo, da bi bil krog uporabnikov iz vsega območja skupnosti Alpe Jadran. Park bi tako lahko bil koristno dopolnilo turistični ponudbi v obalnih letoviščih naše dežele, pobudniki pa si nadejajo še večjega kroga obiskovalcev. Nudil naj bi turistom dodatne motivacije za obisk, vabil naj bi k postanku tudi take, ki skozi našo deželo le potujejo. Poleg tega so izračunali, da živi v razdalji 50 kilometrov od bodočega parka
kar 600 tisoč ljudi, tako da bi lahko računali tudi na lokalni krog uporabnikov.
Te'značilnosti je v svojem posegu poudaril deželni odbornik Bomben, ki je dejal, da bi njegova uresničitev skupaj z drugimi turističnimi strukturami, kot so marine, uveljavila turizem kot pomembno gospodarsko alternativo natržiškem območju. Navedel je predvidevanja, da bi v parku dobilo redno zaposlitev 200 ljudi čez celo leto, v poletni sezoni pa bi se to število podvojilo. Dežela ima resne namene, je zagotovil in napovedal, da nameravajo zagotoviti potrebna sredstva za uresničitev pobude (predvidevajo, da bo park stal 40 milijard lir). Priznal pa je, da to ne bo dovolj in da bo park lahko nastal, tako kot so si ga zamislili, če se bodo ob javnih ustanovah zanj zavzeli tudi zasebni podjetniki, predvsem turistični operaterji.
Spregovorili so tudi župani bližnjih občin. Zupana Tržiča Porciani in Šta-rancana Papais sta ugodno ocenila načrte, čeprav se postavljajo vprašanja glede finansiranja in upravljanja takega objekta. Več pomislekov pa je izrekel župan Ronk De Pace, ki je dejal, da je nesmisel sanjariti o velikanskih projektih, ko pa Dežela ni sposobna reševati vsakodnevnih manjših problemov v zvezi z okoljem, prometnimi zvezami in javnimi storitvami za prosti čas.
Srečanje med društvi in občinsko upravo v Sovodnjah
Priprave na desetletnico pobratenja s Škofjo Loko in usklajevanje pobud
Sovodenjska občinska uprava je dala pobudo za širši sestanek predstavnikov vseh društev, ki delujejo na območju občine. Namen sestanka je bil uskladiti razne pobude v prihodnjem letu s posebnim ozirom, da bo prihodnje leto tudi desetletnica.pobratenja s Škofjo Loko, dogodek, ki ga bo treba primerno obeležiti z raznimi kulturnimi in športnimi manifestacijami.
Odziv na srečanje je bil skoraj popoln, sprejete so bile konkretne odločitve glede organizacije raznih pobud v prihodnjem letu. Tako bo pripravo programa za slovesnosti ob 10-letnici pobratenja vodil odbor predsednikov društev, občino pa bo v njem zastopal odbornik za kulturo. Omenjeni odbor se bo sestal še pred prazniki in do srede januarja izdelal koncept programa raznih izmenjav in prireditev.
Ena od prvih manifestacij, za katero so društva že prevzela organizacijo, bo udeležba na zimskem spominskem pohodu v Dražgošah, v začetku januarja.
Srečanje med občinskim odborom, ki ga je vodil župan Primožič in predstavniki društev je bilo tudi priložnost za pogovor in dogovor o nekaterih skupnih pobudah. Tako je bil dosežen dogovor o poteku spominskih slovesnosti ob državnem prazniku, 25. aprilu ter ob Dnevu mrtvih. Sprejet je bil predlog, da bo odslej osrednja slovesnost s kulturnim programom samo pred enim partizanskim spomenikom, medtem ko bodo pied druge položili samo vence. Slovesnosti bodo izmenično v raznih krajih. Za izvedbo pri-
ložnostnega kulturnega programa in za organizacijo slovesnosti bo poskrbelo društvo, ki ima sedež v kraju, kjer bo slovesnost.
Na srečanju je bil nadalje govor o organizaciji občinskega praznika v letu 1988. To skrb nameravajo prevzeti, kakor je slišati, tokrat pri KSD Danica na Vrhu in bodo to njihovo odločitev tudi potrdili v čimkrajšem roku.
Lani je za prireditve ob občinskem prazniku poskrbelo KD Skala v Gabr-jah.
Med razpravo o organizaciji občinskega praznika, v sklop katerega naj bi prihodnje leto predvidoma vključili tudi slovesnosti ob 10-letnici pobratenja, je bilo posebej naglašeno, naj bi
organizatorji polagali dovolj pozornosti na kulturni del programa. Priporočilo je bilo tudi sprejeto.
Na dnevnem redu srečanja med predstavniki kulturnih, športnih in drugih društev je bilo tudi vprašanje o preimenovanju ulic, ki žal še zmeraj spominjajo na obdobje fašizma. O tem je bila na srečanju podana le kratka informacija o namenih občinske uprave, da do konca mandata izvede načrtovane spremembe in s tem dejansko zaključi postopek, ki se je začel julija leta 1951. Odbornik Klemše je napovedal, da bo o tem vprašanju sklican širši posvet, že v sredini januarja in da bodo društvom pravočasno poslali predloge za preimenovanje. Zatem bo o vprašanju razpravljal občinski svet.
Lanski dohodki deželnih svetovalcev
V teh dneh so v Trstu objavili lanske dohodke deželnih svetovalcev. Ti so, tako kot določa zakon, morali deželnemu odboru poslati prepis letos v maju javljenegea dohodka ustvarjenega v letu 1986.
Najbogatejši deželni svetovalec je Videmčan odv. Vinicio Turello, demokristjan, ki je sedaj odbornik za obrt ter zadružništvo. Lani je imel
147.396.000	lir dohodka. V glavnem je šlo za dohodke iz njegove poklicne dejavnosti ter raznih delnic, kot seveda tudi honorarja za delo v deželni upravi. Drugi na tej lestvici je odbornik za zdravstvo Luigi Manzon, socialist, doma iz Pordenona. Prijavil je
107.297.000	lir. Na tretjem mestu je prav tako odbornik, Giovanni Di Be-nedetto, demokristjan, doma iz Pordenona. Prijavil je 105.397.000 lir. Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti je na trinajstem mestu z 72.272.000 lir.
Na Goriškem imamo pet deželnih svetovalcev, tri demokristjane in dva komunista. Prof. Silvano Pagura, demokristjan, je na 20. mestu na lestvici z dohodkom 59.662.000 lir. Dr. Mario Brancati, odbornik, prav tako demokristjan, je lani imel 52.546.000 lir dohodka. Bruno Longo, deželni tajnik krščanske demokracije, je lani prijavil
43.528.000	lir. Komunist Paolo Padovan je prijavil 34.362.000 lir, komunist prof. Ivan Bratina pa 34.095.000 lir.
Zbor sovodenjskih ribičev
V gostilni v Rubijah so se prejšnji večer sestali člani društva slovenskih športnih ribičev Vipava. Društvo, ki skuša obnoviti pred časom dokaj pestro delovanje, lahko računa predvsem na območju sovodenjske občine na kakih 70-80 privržencev. Dobra polovica teh se je zbrala na tem občnem zboru in razpravljala o reorganizaciji društva. Nadalje so govorili o načrtih za poživitev Vipave. Delo novega odbora bo v prihodnjem obdobju usmerjeno prav v ovrednotenje te domače reke.
Na zasedanju so izvolili nov osemčlanski odbor. V njem so Darko Devetak, Andrej Kogoj, Valter Monti, Peter Krašček, Jože Florenin, Andrej Fajt, Darko Ferfolja in Miro Kuzmin. Odborniki se bodo sestali v prihodnjem tednu in si porazdelili vodstvene funkcije.
SOLAKIA
Corsi & Cotič
vsakodnevni privilegij
Ko<iti«|iie
\ ROTAL ST, ANDREWS ]
GMVjeans
GORICA - Korzo Italija vogal Ul. Nizza
Nagrade z imenom slavnih oseb
Goriška pokrajinska uprava bo podelila nagrade za pisce zgodovine umetnosti, prevajalce iz nemščine ter iz italijanskega slovstva. Poimenovali so jih po treh pomembnih Goričanih, ki so svojčas tudi dobili priznanje kot častni meščani Gorice, Morassiju, Pocarju in Marinu. Prva seja komisije je bila v četrtek v palači Attems. V njej so poleg domačih strokovnjakov profesorji Fausto Pocar, Giorgio Cusatelli in Elvio Guagnini. Drugič se bo komisija sestala 11. decembra. Na sejo pridejo Umberto Carpi, Terisio Pignatti, Alberto Asor Rosa, Mina Gregori, Claudio Magris in Sergio Tavano.
prispevki
Ob 10-letnici smrti staršev Andreja in Marije daruje Benjamina Vižintin z Vrha 50 tisoč lir za Kulturno in športno središče Danica.
Namesto cvetja na grob Antona Mavriča daruje sestra Jožica z družino 50 tisoč lir za ŠD Naš prapor in 50 tisoč lir za cerkev v Pevmi.
Alojz Devetak iz Jamelj daruje 50 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI za Jam-Ije in Dol.
60-letniki iz Štandreža so na družabnem srečanju zbrali 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
V isti namen so 65-letniki iz Štandreža darovali 75 tisoč lir.
Za društvo Pionirjev prve pomoči so z različnimi nameni darovali Gabriella Nalin 35 tisoč lir, Francesca La Sorsa 50 tisoč, Stefania Ivetich 100 tisoč, Tommaso Colella 20 tisoč, Ervina Fe-resin 60 tisoč, lolanda Dosvaldo 30 tisoč, Alfredo Zonch 100 tisoč, Luigi Olivo 5 tisoč, Rosa Princi 5 tisoč, Ade-lina Leban 80 tisoč, Maria Perisinotto
30 tisoč, Francesca La Sorsa (2. prispevek) 50 tisoč, Maria Ruzzier 50 tisoč lir.
Za Goriški Zeleni križ so z različnimi nameni darovali družine Leon, Pas-cutto, Valli, Covacig, Belli in Marinčič iz Ul. Grossi 150 tisoč lir, Lucia Ber-toss 50 tisoč, Eleonora Mezzorana 50 tisoč, druž. Saksida in Čuk 50 tisoč, uslužbenci podjetja IMGO 150 tisoč, Elvira Chinadetti 50 tisoč, Alfredo Sussi 50 tisoč, NN 30 tisoč, družine Bellazzi, Cafagna, Giorgolo, Liuzzi in Puppis 100 tisoč, Onorina Minigutti 50 tisoč, druž. Morgut in Canciani 30 tisoč, druž. Siroch in La Plača 40 tisoč, rekreativni krožek Goriške hranilnice 50 tisoč, Francesca, Vittorio in Giulia-no Pezze 200 tisoč lir, Gina in Rosalba Leotta 200 tisoč, Laura Zanello 15 tisoč, Bruno, Edda in Giovanni Leon 150 tisoč, družine Rizzi, Vianello in Bignolini 60 tisoč, družini Bressani in Marin 50 tisoč, Maria Ipavez 20 tisoč, stanovalci v Ul. Oberdan 6 - 156 tisoč, druž. Silveri 30 tisoč.
OGLEJTE Sl IZBRANO KOLEKCIJO
ORIENTALSKIH PREPROG
do 19. decembra
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
Discount
CasaiSl
POLJAN - REDIPUGLIA 2000 m2 parkirišča
OPREMA
ORODJE
IGRAČE
KUHINJSKA OPREMA j
PARFUMERIJA j
ŠIROKA IZBIRA IGRAČ PO GROSISTIČNIH CENAH
Pohitite, če želite prihraniti!
V NEDELJO, 6. in v ponedeljek, 7. decembra
odprto ves dan.
Spomenik
v Redipuglii
4- POLJAN______________________________________
______________________________RONKE ■»
Ul. III. Armata, d. c. 305
H Discount Časa
Nogomet: danes v kvalifikacijski tekmi za EP
Smučanje: v smuku za SP
»Azzurri« nesporni favoriti v srečanju proti Portugalski
MILAN — V današnji kvalifikacijski tekmi proti Portugalski, ki bo za Italijane le »formalnega značaja«, saj so si »azzurri« že priigrali udeležbo na sklepnem delu evropskega prvenstva, bo verjetno pomembneje za zveznega trenerja Vicinija preveriti trenutno formo svojih reprezentantov, poskusiti nove igralne sheme in po možnosti izvesti, seveda po potrebi, kakšno menjavo.
»Vsi pravijo, da je ta tekma nepomembna. To pa ni res. Verjetno bodo moji nogometaši igrali bolj sproščeno, ker imajo že vizum za ZRN v žepu. To pa ne pomeni, da bodo podcenjevali Portugalce. Fantje so dovolj motivirani, da bodo občinstvu poskrbeli za kakovostno predstavo in upam tudi, da bomo v tem srečanju zmagali,« je včeraj dejal prisotnim časnikarjem Vicini.
Sicer velikega pričakovanja za današnje srečanje ni. Italija se je že uvrstila na sklepni del EP pred dvajsetimi dnevi, ko je v Neaplju premagala Švedsko. Če dodamo še, da bo današnji tekmec »azzurrov« zdesetkam (odsotnih bo kar sedem nogometašev evropskega prvaka Porta) in
da bo igral demotivirano, je lahko sklepati, da bo to srečanje za Vicinijeve varovance le priložnost, da še izboljšajo svoj obračun v tej sezoni in da na najboljši način sklenijo letošnje nastope. Kajti v današnjo zmago »azzurrov« nihče ne dvomi. In še posebno ne, ker je italijanska reprezentanca na milanskem stadionu doslej igrala zelo zanesljivo: opravila je namreč rekordnih 45 nastopov, zmagala 31-krat, 12-krat izenačila in samo dvakrat izgubila.
Današnji postavi
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Francini, Baresi, Ferri, Bagni, Donadoni, De Napoli, Altobelli, Gi-annini, Vialli. 12 Tacconi, 13 Ferrara, 14 De Agostini, 15 Fusi ali Ancelotti, 16 Mancini.
PORTUGALSKA: Jesus, Costeado, Miguel, Frederico, Dito, Carvalho, liernani, Nascimiento, Coelho, Adao, Gilberto. 12 Lucio, 13 Crisanto, 14 Garrido, 15 Parente, 16 Aparicio.
SODNIK: Keizer (Nizozemska).
Srečanje Italija - Portugalska bo v Milanu s pričetkom ob 14.30 in ga bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija (prvi spored).
Slavje Švicark
VAL DTSERE — Švicarske smučarke so si v včerajšnjem smuku za svetovni pokal pošteno oddolžile za poraze v tem uvodnem delu sezone. Švicarke so namreč včeraj osvojile vsa prva tri mesta. Zmagala je Maria Wal-liser pred Michelo Figini in Zoe Haas. Sploh pa je švicarska reprezentanca dosegla pravi triumf v tem smuku, saj je uvrstila kar šest svojih predstavnic med prve deset.
Najboljša Italijanka je včeraj bila Micaela Marzola, ki pa še je uvrstila na skromno 35. mesto.
Tudi po včerajšnji preizkušnji ohranja prvo mesto na skupni lestvici Jugoslovanka Mateja Svet.
Vrstni red smuka: 1. Walliser (Švi.) T2TT4; 2. Figini (Švi.) I'2ri9i 3. Haas (Švi.) 1'21"38| 4. Graham (Kan.) T21"53; 5. Oertli (Švi.) 1'21'70; 6. Kiehl (ZRN) 1'2176: 7. Zeler (Švi.) in Gerg (ZRN) 1'22"14; 9. Percy (Kan.) 1'22"24; 10. Bournissen (Švi.) 1'22"36; 35. Marzola (It.) 1'24"44; 43. Compagnoni (It.) T25"32; 46. Mahlknecht (It.) 1'25"97.
Lestvica smuka za SP: 1. Walliser (Švi.) 25; 2. Figini (Švi.) 20; 3. Haas (Švi.) 15; 4. Graham (Kan.) 12; 5. Oertli (Švi.) 11.
Lestvica: 1. Svet (Jug.) 40; 2. Fernandez-Ochoa (Šp.) 35; 3. Wolf (Av.) 28; 4. Wachter (Av.) 26; 5. Waliser (Švi.) 25.
Danes bo na sporedu ženski smuk za SP (RAI3 ob 10.25), jutri pa moški.
Nogomet: italijanski pokal
Izžrebali pare osmine finala
MILAN — Včeraj so izžrebali pare osmine finala italijanskega nogometnega pokala za sezono 1987/88. Prva srečanja bodo v sredo, 6. 1. 1988, povratna pa prav tako v sredo, 20. 1.
Pari pa so naslednji: Verona - Torino; Juventus - Pescara; Bologna - In-ter; Parma - Avellino; Napoli - Fioren-tina; Milan - Ascoli; Empoli - Roma; Piša - Sampdoria.
Društvo Piše pa je že zaprosilo, da bi glede tekme s Sampdorio zamenjali sedež prvega srečanja, ker bosta isti društvi 10. 1. 1988 igrali prvenstveno tekmo.
Boks: Salvatore Nardino ohranil italijanski naslov
FERRARA — Salvatore Nardino iz Foggie je ohranil boksarski naslov italijanskega prvaka v superlahki kategoriji, s tem da premagal izzivalca Alessandra Scapecchija. Le-ta je namreč odstopil v sedmem krogu. To je že 15. Nardinova zmaga.
Šah: Kasparov - Karpov za SP
Remi v 20. partiji
SEVILLA — Dvajseta partija za naslov svetovnega šahovskega prvaka med prvakom Garrijem Kasparovom in izzivalcem Anatolijem Karpovom se je zaključila z remijem na predlog prvaka v 37. potezi. Izid je sedaj, ko manjkajo do konca dvoboja le štiri partije, izenačen 10:10 (v zmagah 3:3). Včerajšnja partija je bila vsekakor zanimiva, pa čeprav sta bila nasprotnika vseskozi zelo previdna. Že na začetku sta šahisfa zavila iz svojih običajnih potez, vendar pa sta vseeno le malo tvegala.
Naslednja partija bo na sporedu v ponedeljek, vendar pa ne smemo pozabiti, da imata oba velika nasprotnika na razpolago še en »tirrie-out«. Bele figure bo imel Karpov in bo predvidoma pripravil kako novo otvoritveno presenečenje. Ne smemo namreč pozabiti, da ima do konca dvoboja izzivalec le skupno dvakrat bele figure in da mora torej prednost poteze dobro izkoristiti, če se hoče spet dokopati do naslova, ki je bil njegov celih dvanajst let.
KASPAROV - KARPOV (Damin gambit): 1. c4 e6; 2. Sc3 d5; 3. d4 Le7; 4. Sf3 Sf6; 5. Dc2 0-0; 6. Lg5 c5; 7. dc5 dc4; 8. e4 Da5; 9. e5 Sd5; 10. LČ4: Sc3:; 11. 0-0 Dc5:; 12. Dc3: Sc6; 13. Le7: De7:; 14. a3 Ld7; 15. Taci Tfd8; 16. b4 a6; 17. De3 Le8; 18. Ld3 Sa7; 19. Lbl Lc6; 20. Sg5 h6; 21. Se4 Sb5; 22. Tc4 Le4:; 23. Le4: Tac8; 24. Tc8: Tc8:; 25. Tel Tcl:+ 26. Del: Dd7; 27. g3 b6; 28. Kg2 Dd8; 29. h4 a5; 30. ba5 ba5; 31. Dc5 Sd4; 32. h5 f5; 33. Lb7 Kf7; 34. Kh2 Db8; 35. Dd4: Db7:; 36. g4 Df3; 37. Dd7+ Kf8 remi.
Teniški turnir Masters v J\ew Yorku
Becker s težavo premagal Connorsa
NEW YORK — Zahodni Nemec Boris Becker se je moral v uvodnem srečanju teniškega tekmovanja »Masters« pošteno potruditi, da je strl odpor ameriškega veterana Jimmyja Connorsa. Popularni »Jimbo«, ki je kar 15 let starejši od Beckerja, je dokazal, da še vedno igra kar solidno in je tudi navdušil več kot 10.000 gledalcev. Potem ko je namreč izgubil le s 5:7 v prvem setu, je Connors v drugem nadigral svojega tekmeca. V tretjem pa je napravil nekaj napak in osvojil le tri igre.
V ostalih dveh srečanjih je Šved Edberg brez težav odpravil Čehoslovaka Mečirja, še lažje delo pa je imel številka ena svetovnega tenisa Ivan Lendl, da je premagal Američana Gilberta.
SKUPINA »PANCHO SEGURA«; Edberg (Šve.) - Mečir (ČSSR) 6:3, 6:3. LESTVICA: Edberg 2; VVilander 1; Cash in Mečir 0.
SKUPINA »ROD LAVER«: Lendl (ČSSR) - Gilbert (ZDA) 6:2, 6:2; Becker (ZRN) - Connors (ZDA) 7:5, 2:6, 6:3. LESTVICA: Lendl, Becker in Gilbert 1; Connors 0.
SPORED 3. DNE: Cash (Avstral.) - VVilander (Šve.); Connors (ZDA) - Lendl (ČSSR).
Nogomet: v 1., 2. in 3. amaterski ligi
D. Fonda: »Napoveduje se dobra nedelja«
domači šport - domači šport
si

Za mnenje o jutrišnjem kolu naših ekip, ki nastopajo v različnih amaterskih ligah smo povprašali talentiranega nogometaša bazoviške Zarje Damjana Fondo. Slednji ima 24 let, že šest sezon pa nastopa, vedno z Zarjo, v 2. AL, tako da naša amaterska prvenstva prav dobro pozna. Vsekakor je optimistično napovedal jutrišnje kolo naših ekip.
1.	AMATERSKA LIGA
PRIMORJE - LATISANA
»Na tej tekmi so, po mojem, Prose-čani favoriti, saj so, po začetnih porazih, ujeli ritem te lige, sedaj pa so že v precejšnji formi. Menim, da lahko Primorje premaga katerega koli nasprotnika, zato prav gotovo tudi jutri računa na zmago.«
2.	AMATERSKA LIGA
VESNA - CGS
»Proti Vesni smo igrali prav prejšnjo nedeljo in lahko potrdim, da je to odlična ekipa, brez šibkih točk, a z izrazito močjo v kolektivu. Menim, da bodo Križani brez težav osvojili obe domači točki.«
MUGGESANA - ZARJA
»Mi vsekakor računamo na neodločen izid, saj menim, da ga lahko z dobro igro tudi osvojimo. Zal imamo kar štiri standardne igralce poškodovane (Borelli, Auber, Mitja Žagar in Abrami), poleg tega pa sta diskvalificirana Tognetti in Samec. Po dveh zaporednih porazih je naša morala po remiju z Vesno spet visoka.«
ČAMPI ELISI - KRAS
»Ekipa Čampi Elisi spada med slabše v prvenstvu, zato menim, da Kras lahko to tekmo osvoji. Pravzaprav mora zmagati, da popravi svojo še precej lažnjivo lestvico, saj je ekipa Krasa močnejša, kot to dokazuje njegova trenutna lestvica.«
3. AMATERSKA LIGA
DOMIO - PRIMOREC
»Domio je dobra ekipa, Primorcu pa trenutno žal ne gre najbolje. Menim, da se bo tekma končala z izenačenjem.«
GAJA - FOSSALON
»Gaja je zelo solidna ekipa, letos pa se je še ojačila v primerjavi s prejšnjim prvenstvom. Zato lahko upravičeno računa na obe točki.«
SIT IMMOBILIARE - BREG
»Brežani so vsekakor sposobni iztržiti obe točki, saj nasprotna ekipa ne spada med najboljše v prvenstvu.«
JUVENTINA - MANZANO
Štandrežcem se ponuja izredna priložnost, da z zmago proti zadnjeuvr-ščenemu Manzanu izboljšajo položaj na lestvici.
MEDEA-SOVODNJE
Kljub zamenjavi trenerja (na sovo-denjski klopi bo sedel Gianni Mar-son), bo jutrišnje srečanja v Medeji izredno težko. Že zaradi tega bi delitev točk pomenila velik uspeh za Uršiča in tovariše.
S. VITO - MLADOST
Tudi jutrišnje gostovanje doberdob-ske Mladosti proti ekipi S. Vito bo precej zahtevno. Delitev točk bi torej bila dokaj dobrodošla.
DANES
SOBOTA, 5. DECEMBRA 1987
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30 v Trstu, šola Suvich: Farco Meblo - Torrionfe Ravenna
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Štandrežu: Val - Cessalto
MOŠKA C-2 LIGA
18.00 v Trstu, šola Volta: DLFAC -01ympia; 20.30 v Turjaku, Drevored Gramsci: Libertas Turriaco - Bor Cunja Avtoprevoz
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Kennedy Videm; 20.00 v Martignaccu, Ul. S. Biagio: Libertas Martignacco -Agorest
MOŠKA D LIGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Ar-redo Uno Ločnik; 20.30 na Opčinah: Sloga - Nuova Pallavolo TS; 20.30 v Reani del Rojale, Ul. Stadio: Rojalese - Naš prapor IMSA
ŽENSKA D LIGA
20.00	v Nabrežini: Sokol Indules - Kon-tovel Electronic Shop
UNDER16 ŽENSKE
15.30	v Trstu, Ul. della Valle: DLFAC -Breg; 17.30 v Nabrežini: Sokol - Virtus
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v Faenzi, Trg Pancrazi: Banca po-polare - Jadran
MOŠKA D. LIGA
18.30	v tržiški športni palači: Oratorio S. Michele - Bor Radenska
PROMOCIJSKA LIGA
20.00	v Repnu: Polet - II Carso; 20.15 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gome-tal - Basket Ronchi
DRŽAVNI KADETI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Castor PN
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Saba; 16.00 v Dolini: Breg Adriatherm -Don Bosco; 18.00 v Repnu: Polet - Servo-lana; 19.30 v Trstu, Ul. Forlanini 32: Ric-reatori - Kontovel Electronic Shop
DEČKI
15.30	v Gradišču, Ul. S. Michele: Itala Soteco - Dom
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
19.30	v Zgoniku: Kras Trimac - Inter
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Bocnu, Ul. Castel Flavon: Reco-aro - Kras Globtrade
MOŠKA D-l LIGA
16.00	v Trstu, Miramarski drevored 40: CMM - Kras Globtrade
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Dolini: Breg - S. Marco Sistia-na; 16.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Edile Adriatica - Vesna
ZAČETNIKI
15.45 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Vivai Busa B - Breg Best; 15.00 v Gorici: San-rocchese - Juventina
NAJMLAJŠI
15.00 v Sovodnjah: Juventina - Lueihico
CICIBANI
15.00	v Trstu, igrišče Campanell: Don Bosco - Breg Best; 15.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Vivai Busa; 17.00 v Trstu, igrišče Chiarbole: S. Andrea A - Primorje
JUTRI
NEDELJA, 6. DECEMBRA 1987
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Proseku: Primorje - Latisana
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna - CGS; 14.30 v Miljah: Muggesana - Zarja; 14.30 v Dom-ju: Čampi Elisi - Kras
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Domju: Domio - Primorec; 14.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina - Manza-no; 14.30 v Medei: Medea - Sovodnje; 14.30 na Padričah: Gaja - Fossalon; 14.30 na Opčinah, Otroško naselje: S. Andrea -Breg; 14.30 v Žavljah: S. Vito - Mladost
NARAŠČAJNIKI
8.00	v Trstu, igrišče Campanell: Čampi Elisi - Breg Best; 10.30 v Miljah: Fortitu-do - Primorje
NAJMLAJŠI
9.00	v Trstu, pri Sv. Ivanu: S. Giovanni - Breg Best; 12.15 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia - Primorje
ZAČETNIKI
12.15 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Zarja; 12.15 v Miljah: Fortitudo - Primorje
' ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
10.30 v Trstu, na L maju: Bor - CUS
UNDER 18 ŽENSKE
10.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Virtus
UNDER 16 ŽENSKE
10.30	na Opčinah: Sloga A - Bor Friu-lexport; 10.30 v Repnu: Sloga B - Preve-nire
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Kontovel Electronic Shop
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Nabrežini: Jadran Farco - Ste-fanel
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Santos
DEČKI
9.30	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi Basket - Sokol
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade B -Kras Globtrade A
MOŠKA C LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Ede-ra PN
Rokomet: drevi Kras Trimac ■ Inter
Drevi čaka Lazarjeve varovance težka preizkušnja. Igrali bodo namreč proti solidni ekipi Interja iz Nabrežine, ki je sicer že tradicionalni nasprotnik in je bil v preteklosti za krasovce vedno trd oreh.
Inter je v 1. kolu doma izgubil (14:17) z Libertasom medtem ko je Cividin izenačil (17:17) v Spilimbergu. Ta dva rezultata dokazujete, da je letošnje prvenstvo zelo izenačeno in da bo Krasov boj za napredovanje izredno težak. Naši fantje so se zato ves teden vestno pripravljali na to tekmo (enkrat celo ob spremstvu jugoslovanskega raprezentanta Mitje Valenčiča), in bodo danes ob 19.30 v Zgoniku igrali na zmago. Omeniti moramo, da ne bo mogel za Kras zaradi hujše poškodbe več igrati Michele Predonzani, ki se je vedno odlikoval s požrtvovalnostjo in disciplino. (Pjotr)
Tako široko izbiro nudi samo Rlllliaiii ^ eicpert
55 različnih peči: na plin, kerosin, drva, premog, termoventilatorji, termokonvektorji, trajnožareče, na metan, grelci za kopalnice, električni radiatorji.
ARGO, CATALGAS, DE LONGHI, EXPERT, HELLER, OLMAR, OMAS, SPLENDID, TECHIMPEX.
TRST - Ul. Revoltella 10
rr

I

Košarka: v B-2 ligi Jadran nocoj v Faenzi
Proti živi legendi
Farco Meblo v ženski odbojkarski B ligi
Torrione ni tako nevaren
Na Miklavževo se sleherni človek veseli daril in verjetno bi tudi Jad-ranove košarkarje in njihovega trenerja posebno razveselili novi točki po nocojšnjem gostovanju v emili-jansko mesto Faenzo, čeprav res ni mogoče obravnavati zmage na tekmovališču kot da gre za zavojček čokoladnih bonbonov.
Po takem uvodu si bo marsikateri bralec predstavljal, da so nas zadnji uspehi »plavih« zavedli, ali da morda podcenjujemo košarkarje iz Fa-enze, ali pa, da je nocojšnji Jadra-' nov nasprotnik kakovostno toliko slabši, da zmaga naše ekipe ni vprašljiva.
Zgoraj navedeno pa sploh ne sodi v okvir naših razmišljanj, in vendar drži, da so Brumnovi fantje nocoj favoriti, čeprav bodo igrali v gosteh in čeprav so gostitelji vse prej kot slabi.
Moštvo Banca popolare Faenza je novinec letošnje B-2 lige. Po nepričakovano uspešnem ligaškem startu so fantje iz Faenze zabredli v krizo in zabeležili štiri zaporedne poraze, tako da zdaj zasedajo 12. mesto z osmimi točkami. Med telefonskim pogovorom s predsednikom emili-janskega kluba smo izvedeli mnogo zanimivosti, med drugim, da so štirje navedeni porazi prišli v trenutku, ko so se poškodovali trije standar-
dni igralci. Poudarili bi, da so tudi v Faenzi segli do dna blagajne in primerno okrepili postavo. Iz Forlija je prišel visoki krilni igralec Scarparo, ki je lani igral za Icot, še prej pa za Pepper iz Mester in za Viruts iz Padove. Z njim pa so faentinske vrste okrepili še mladi in obetavni Maiolo (Bancoroma), Falsini (Enichem Livorno) in Vallicelli (Jolly Forli), ki se pa v prvoligaškem prvenstvu niso preveč izkazali. Steber ekipe in tudi najbolj renomiran košarkar prvenstva pa je 210 cm visoki, a 37 let stari Gigi Serafini, ki je dolga leta igral za bolonjski Virtus, milanski Xerox in svojo prvoligaško kariero sklenil v Fabrianu. Serafini je odigral tudi vrsto tekem v dresu državne reprezentance. Med drugim se je udeležil tudi olimpijskih iger v Miinchnu. Predsednik Faenze pravi, da so tudi Serafinija pestile poškodbe. Z naše strani bi pa pristavili, da je košarkar takega kova, v prvenstvu B-2 lige lahko še vedno odločilen, predvsem zato, ker je njegova telesna višina v tovrstnih razmerah že kar ekstremna. V Faenzi so ljudje zelo navezani na svoje moštvo, tako da si domače tekme poprečno ogleda med 1000 in 1200 navijačev.
Tekmo bo neposredno prenašal Radio Opčine. (Cancia)
Združena ekipa Farco Meblo je brez uspeha sklenila serijo težjih nastopov, zdaj pa se ji ponuja nov triptih srečanj, v katerem bo morala skušati doseči polno število točk, da se izogne dnu lestvice, na katerem je prikovana po šestih kolih in eni sami zmagi.
Farco Meblo bo najprej dvakrat igral doma, drevi s Torrionejem iz Ra-venne, nato pa z zadnjeuvrščenim Volpejem iz Fiessa Umbertiana, pred novim letom pa bodo naše igralke gostovale v Trentu pri Gaierhofu.
Po petih kolih je vse bolj jasno, da tudi v naslednjih treh tekmah Farco Meblo ne bo imel ravno lahkega dela. Mogoče odločno nedorasel ligi je le oslabljeni Fiesso, a vse ostale šesterke so sila nevarne. Čeprav tudi letos ni videti ekipe, ki bi resnično izstopala, je povprečna kakovost v ligi gotovo narasla, predvsem po zaslugi presenetljivih novincev Adamo-lija in Sangiorgine, a tudi seveda veronskega Čapellarija, ki se je iz povprečne ekipe spremenil v favorita za napredovanje.
Hkrati odsotnost »mrtvecev«, kakršna sta lani bila Cervignano in Torri-ana, tudi slabšim ekipam daje upanje v boju za obstanek, ki je letos še posebej zahteven, saj poleg zadnjih treh uvrščenih na lestvici, ki bodo izpadli
neposredno, zadeva tudi deveto in desetouvrščeno, ki ju čaka »play-off«.
Tudi zato ni težko napovedati, da bo Torrione prišel v Trst s trdnim namenom, da drago proda svojo kožo. Ekipa iz Ravenne si je pred pričetkom prvenstva zadala kot cilj solidno uvrstitev, a je doslej premagala le skromni Volpe Fiesso, edino ekipo, ki je še brez točk. Igralke Torrioneja so nizke rasti, njihovo najboljše orožje je zato' predvsem zagrizena obramba, s katero kompenzirajo pomanjkljivosti v napadu. Takšna vrsta nasprotnikov pa ponavadi ustreza slogu igre naše ekipe, pod pogojem seveda, da bosta sprejem servisa in napad delovala vsaj približno tako, kot prejšnji teden v Veroni.
Da bi se bolje pripravil na dreviš-nji dvoboj, je Farco Meblo poleg običajnih treningov odigral v torek še trening tekmo v Latisani proti tamkajšnjemu tretjeligašu. Tudi ta teden so ekipo pestile določene zdravstvene težave in nastop nekaterih igralk ni gotov.
DANAŠNJI SPORED: CUS Padova - Mogliano; Gaierhof Trento - Co-negliano; Cornuda Volpe Fiesso - Ca-pellari Verona; Adamoli Mantova -Solvay Ferrara; Farco Meblo - Torrione Ravenna; Nervesa - Sangiorgina.
V moški odbojkarski C-l ligi
Val tokrat spet računa na zmago
Valovim odbojkarjem se v domačem srečanju s solidnim Cessaltom ponuja priložnost, da vknjižijo pomembni točki v boju za obstanek. Upanja štan-drežkega društva temeljijo predvsem na ugotovitvi, da so drevišnji gostje doma še nepremagani (vendar so se pomerili s slabšimi moštvi - s CUS, Ferro Alluminiom in ASFJR), v gosteh pa so doslej obakrat zgubili - z Mania-gom in Elettronico. Cessalto je na splošno najbrž za odtenek boljši od Vala, a prednost domačega igrišča bi lahko izničila tehnično-taktično razliko med moštvoma.
Nekateri nepričakovani spodrsljaji tržaškega CUS, ki je »podaril« točki Valovim tekmecem Moglianu in Ferro Alluminiu, s tem pa tudi sebe spravil v nevaren položaj (toda Tržačani bodo odslej spet razpolagali z diskvalificiranim bivšim prvoligašem Cello), praktično zahtevajo od naših igralcev, da »postrgajo« po poti čimvečje število možnih točk.
Valovci bodo drevi nastopili v popolni postavi.
DANAŠNJI SPORED: Volley Bali Maniago - Rangers Latte Carnia; ASFJR Čedad - Flebus Povoletto; Pae-se - CUS Trst; Val - Cessalto,- Ferro Alluminio - Prix Mogliano; Elettronica - Inter 1904.
Danes začetek tekmovanj v ženski namiznoteniški A
Kras Globtrade med favoriti
more zgubiti). Kras Globtrade je, med vodilnimi, eno redkih društev, ki črpa igralke za prvo ekipo iz svojega zaledja, toda delo z mladimi zahteva veliko napora in ne daje takojšnjih sadov, a ti so nato trajnejši, medtem ko društva, ki se pri sestavljanju članske vrste opirajo izključno na pogodbeno vezane igralke, lahko kaj hitro razpadejo. Geografska odmaknjenost, a tudi, če smo dobro razumeli, določen bojkot s strani osrednjih organov zveze, pa onemogoča našemu društvu, da bi se posluževalo ugodnosti, ki jih najboljšim igralkam nudi tehnično sre-
Zlata knjiga
1950 Park Tenis Genova; 1951 -1952 Dip. Comunali Milan; 1953 A.E.M. Milan; 1954 - 1955 - 1956 -1957 Gregoriana Milan; 1958 - 1959 - 1960 - 1961 - 1962 - 1963 - 1964 Dip. Comunali Milan; 1965 S. Gior-gio Vivaldi Genova; 1966 CUS Turin; 1967 - 1968 - 1969 Dip. Comunali Milan; 1970 Ivi Milan; 1971 Reo-coaro Bočen; 1972 - 1973 - 1974 CUS Turin; 1975 - 1976 - 1977 - 1978 GBC Bari; 1979 Agma Marano Neapelj; 1980 - 1981 - 1982 - 1983 Fiat Carelli Bari; 1984 - 1985 Kras Zgonik; 1986 -1987 Surgelati Arena
dišče v Fiuggiju, ki ga vodi kitajski trener. Zato, kot pravi trener Šercer, velja za Kras Globtrade samo ta recept: trenirati več, trenirati boljše. Kar se tega tiče pa so pri Krasu pripravili širokopotezen načrt dela in odziv mladih upov je res dober. Prav zato, tako upajo, bi morala vključitvi mlade Ukmarjeve v prvo ekipo v prihodnji sezoni slediti "vključitev še kake druge mladinke, Jugoslovanka Branka Batinič pa ima nalogo, da s svojim znanjem in... s svojimi točkami omogoči društvu mirno plovbo, mlajšim soigralkam pa hitrejši razvoj v popolne tekmovalke.
Danes v Bocnu
V današnjem prvem kolu se bodo krasovke podale v Bočen. Tamkajšnji Recoaro je seveda stari znanec našega društva. Nekdanji prvak (leta 1971) letos ni spremenil svojega moštva, glavni adut pa je tržiška prvokategornica Donda. Za bocensko društvo igra tudi veteranka, zdaj že 55-letna Santifallerjeva. Kras Globtrade pričakuje, da bo na tem gostovanju slavil zmago pred dvojnim spopadom na domačih tleh, najprej z Barcellono, nato pa s sardinskim Ouattro Mori.
ALEKSANDER KOREN
GLOBTRADE
EXP0RT - 1MP0RT
S četrtkove tiskovne konference v zgoniškem športno-kulturnem centru
»S ciljem, da v letošnjem prvenstvu ženske A lige dosežejo končno uvrstitev od drugega do četrtega mesta, toda s pogledom, uprtim v bodočnost, da s trdim delom na mladinski ravni pripravijo temelje za preobnovo članske vrste.«
Pri namiznoteniškem odseku ŠK Kras, ki mu bo tudi letos nudilo finančno kritje goriško podjetje Globtrade, so se za današnji debut paradne skupine, a tudi ostalih svojih štirih ekip (moški C in D-l ligi, ženski B ligi), kot vedno, vestno pripravili, na četrtkovi tiskovni konferenci pa so o svojem nemajhnem naporu hoteli seznaniti tudi javnost.
Kot je povedal predsednik zahod-nokraškega društva Zvonko Simone-ta, vse kaže, da bo letošnja A liga težja od lanske, ker so se nekateri finančno močni klubi dokaj okrepili.
Veronski Surgelati Arena je še naprej glavni favorit, da tretjič zapored osvoji naslov državnege prvaka, čeprav sta to društvo zapustili Kitajka Qi Baoxiang in prvokategornica Vignolova. Toda v Italiji se je zdaj že skoraj nepremagljivi Zampinijevi in Busnardovipridružila še Morettijeva in tako bo veronski team v novi sezoni razpolagal kar s tremi prvokategornicami, s prvo, drugo in osmo na državni jakostni lestvici.
V širši krog favoritov lahko poleg Verončank in krasovk uvrstimo še Coccaglio, ki bo prav tako razpolagal s samimi prvokategornicami (št.
2, 4 in 7) - Vignolovo, mlado evropsko podprvakinjo med naraščaj nica-mi Arisijevo in Corbettovo - ter sardinski Ouattro Mori, ki je po nekajletni avtarkiji odprl svoja vrata prišlekom in najel Bevilacguovo, Kitajko Guanovo in Masio. Ostale štiri ekipe, Recoaro in Barcellona, novinec Camit ter povratnik Maratea, se bodo bržkone borile le za obstanek v ligi.
Združitev najboljših igralk v nekaterih klubih (dva kluba razpolagata kar s šestimi od osmih prvokategornic) je seveda za Kras Globtrade še dodatni izziv, da s povečanim naporom ohrani svojo konkurenčnost (prestiža po dveh osvojenih državnih naslovih, desetih drugih mestih in treh tretjih mestih nikakor ne
Naši protagonisti sezone
V letošnji sezoni bodo Krasove barve v ženski A ligi branile naslednje štiri igralke:
Sonja Milič, 32 let, profesorica telesne vzgoje, 12. na italijanski rang lestvici.
Branka Batinič, 29 let, komercialni vodja, lani 9. na evropski rang lestvici.
Damjana Sedmak, 23 let, uradnica, 15. na italijanski rang lestvici.
Tanja Ukmar, 17 let, študentka, 21. na italijanski rang lestvici.
Trener je 27-letni Matjaž Šercer, bivši trener ljubljanskih prvoligašic Olimpije in dvakratni zmagovalec državnega mladinskega naslova z Mursko Soboto.
Spet v enotni skupini
Z letošnjo sezono bodo spet uvedli stari tekmovalni sistem. Osem ekip bo nastopilo v eni sami skupini, vsak se bo z vsakim pomeril dvakrat: Odpravili so tako lanske četveroboje, končni vrstni red pa bo bolj zvesto zrcalo razmerja sil. Za vrnitev h klasičnemu načinu točkovanja so se ogrevala domala vsa društva.
Spored tekem
1.	KOLO (danes): GST Maratea PZ - Sardalimenti Ouattro Mori Cagliari; TT Recoaro Bočen - Kras Globtrade; Comit Milan - Surgelati Arena Verona; TT Barcellona Pozzo di Gotto ME - TT Coccaglio BS.
2.	KOLO (19. 12.): Sardalimenti Ouattro Mori - TT Recoaro; Surgelati Arena - GST Maratea; Kras Globtrade - Barcellona; TT Coccaglio - Comit.
3.	KOLO (2. 1. 88): Kras Globtrade - Sardalimenti Ouattro Mori; GST Maratea - Comit; TT Recoaro - TT Coccaglio; Barcellona - Surgelati Arena.
4.	KOLO (16. 1.): Surgelati Arena - Kras Globtrade; TT Coccaglio - GST Maratea; Comit - Sardalimenti Ouattro Mori; Barcellona - TT Recoaro.
5.	KOLO (30. 1.): Sardalimenti Ouattro Mori - TT Coccaglio; GST Maratea - Barcellona; TT Recoaro - Surgelati Arena; Comit - Kras Globtrade.
6.	KOLO (20. 2.): Surgelati Arena - TT Coccaglio; Kras Globtrade - GST Maratea; TT Recoaro - Comit; Barcellona - Sardalimenti Ouattro Mori.
7.	KOLO (27. 2.): Sardalimenti Ouattro Mori - Surgelati; TT Coccaglio - Kras Globtrade; GST Maratea - TT Recoaro; Comit - Barcellona.
Povratne tekme: 5. 3.; 12. 3.; 9. 4.; 16. 4.; 30. 4.; 7. 5.; 14. 5.
V deželnih odbojkarskih ligah
Tokrat več uspehov?
Za naše deželne odbojkarske ligaše bo današnje 6. kolo spet lepa priložnost, da nekoliko popravijo slab vtis, ki so ga zapustili minulo soboto. Kaže, da je za večino značilno, da odpovedo vsako drugo kolo. Če je tako, potem bi moral biti tokrat obračun veliko boljši kot v prejšnjem tednu.
V	ospredju pozornosti bo vsekakor nabrežinski derbi med Sokolom Indu-les in Kontovelom Electronic Shop v ženski D ligi. Obe šesterki imata namreč dovolj razlogov, da skušata za vsako ceno priti do zmage. Gostiteljice po porazu v Dolini ne smejo zgubiti stika z vrhom, gostje pa morajo že nadoknaditi precejšen zaostanek po slabem štartu. Brežanke bodo po dveh zaporednih zmagah tokrat počivale.
V	moški C-2 ligi bodo borovci gostovali pri turjaškem Libertasu, ki je doslej (ne brez težav) premagal le skromna Fiume Venelo in San Sergio in je že tri kola brez zmage. Skratka, tekma bo pokazala, ali lahko plavi računajo letos na uvrstitev blizu vrha. 01ympia bi morala v Trstu pri DLFAC zlahka priti do drugega para točk in
V namiznoteniških ligah
Že jutri derbi
Z današnjim oziroma jutrišnjim dnem se • prvenstveni boji začenjajo tudi za ostale Krasove namiznoteniške ekipe.
V ženski konkurenci nastopa Kras-Globtrade z dvema ekipama tudi v B ligi. Moški pa tekmujejo v C ligi in D-l ligi, ki je deželnega značaja.
Danes se bo moška ekipa v D-l ligi srečala v Trstu z ekipo CMM.
Na domačem terenu se bosta med seboj pomerili v jutrišnjem prvem kolu B lige obe ženski ekipi Krasa-Globtrade.
Istočasno bodo igralci C lige gostili ekipo Edera iz Pordenona. (J. J.)
tako začeti vzpon proti sredini vrstnega reda, kar bolj ustreza realni kakovosti naše šesterke.
Dvojen uspeh se obeta tudi obema našima ženskima tretjeligašema. Če je prebolel pekoč poraz z Villacherjem, bi se moral Agorest vrniti z gostovanja v Martignaccu z zmago, Sloga Ko-impex pa lahko v srečanju s Kennedy-jem ohrani svojo nepremaganost na domačih tleh, čeprav je nasprotnik menda nekoliko bolj nevaren od tistih, ki so doslej gostovali na Opčinah.
V moški D ligi ima manj možnosti za uspeh le Naš prapor IMSA. Gostitelj Rojalese je prvič zgubil šele prejšnji teden v Vidmu. Soči Sobema se v goriš_kem derbiju z Arredom Uno iz Ločnika naposled le obeta prva zmaga. Ta je sila potrebna, sicer bi bil nadaljnji boj za obstanek v ligi (ob štirih izpadih) vse težji. Tržaški veterani NPT so bili lani za slogaše pretrd oreh, a napredek naših fantov je viden in letos res niso brez možnosti, da dosežejo že četrto zmago v šestih nastopih.	.
m
ŠPORT
Ul. Kette 2 - Bazovica Tel. 226515
PRIPRAVA SMUČI
— drsna ploskev — robniki — maža
samo 19.900 lir
SMUČI - VEZI - PUHOVKE
po neprekosljivih cenah
£iochi 4
SESLJAM (center)
POSEBEN LABORATORIJ Z NAPRAVO »SKI TEAM«
za pripravo smuči za tekmovalce
LA MAGUA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
V NEDELJO ODPRTO! ‘
Izkoristite praznični dan Za ugoden nakup
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
5. decembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG
Italijanska družba v letu 1987 pod drobnogledom analitikov iz zavoda CEN SIS
Reven ali bogat, vsak stremi za brezskrbnostjo vse bolj pa se uveljavljajo oligarhične težnje
RIM — Vsak poskus za raztolmačenje stvarnosti v državi s takšnimi protislovji in takšno življenjskostjo, kakršna je Italija, je že itak težak. No, danes je to še prav posebno nehvaležno, zato niso imeli izkušeni analitiki ustanove CENSIS lahke naloge pri sestavi letnega poročila o socialnem stanju v državi, ki velja za tekoče leto in je že 21. po vrsti. '
Italija si želi, kot kaže, več reda, a obenem jo pretresa pojav »cobasov«; obe skrajnosti tega pojava se nenadejano stikata spričo podobnosti med vrednotami in izbirami, ki so skupne tako revnim kot bogatim, in v katerem se stopnjuje vrednotenje poklicnih sposobnosti, a tudi želja po igranju - za loterije, konjske stave idr. potrošijo ljudje kar 15.000 milijard lir na leto! Kljub hlastanju po brezskrbnosti pa le drži, da zasleduje Italija bolj »odraslo« dimenzijo in išče nekakšen skupni imenovalec oziroma nove oblike združevanja. Očiten odraz tega so zmeraj močnejše oligarhične težnje, ki so zlasti vidne pri največjih in najsolidnejših finančnih ter industrijskih skupinah. Bogatijo pa tudi drugi: podatki
o dohodkih kažejo, da 40 odstotkov družin »veliko potroši« in »dobro živi«. Na žalost pa je kar 30 odstotkov takih, ki so »siromašne«.
Sicer pa je meja med blagostanjem in revščino iz leta v leto manj jasna. Lastno stanovanje ima npr. kar 62 odstotkov tako imenovanih revnih družin, najsodobnejše gospodinjske stroje (štedilnik na mikrovalove ali zamrzovalnik) pa ima 6 odstotkov »revežev« in 10 odstotkov drugih. Takšno podobnost med premožnimi in ne-premožnimi zasledimo tudi v kulturnem pogledu: tako eni kot drugi pravijo, da je zanje najvažnejši problem zdravje, šele nato prideta na vrsto mirno življenje in denar. Ene in druge družijo tudi zaskrbljenost zaradi širjenja mamil, skrb za naravno okolje, bojazen pred jedrsko nevarnostjo, skrb za lastno zdravje in za otroke, šele nazadnje pa problematika varnosti pri delu in ekonomski položaj v družini. Vse v redu, torej? Nikakor ne: 17 odstotkov družin bremeni vsaj ena bolna ali ostarela oseba, drugače pa je v Italiji .400.000 telesno in duševno prizadetih,
700.000	starih ljudi, ki si ne morejo sami pomagati, 200.000 narkomanov in 175.000 priletnih, ki životarijo v domovih za onemogle in podobnih zavodih.
Naslednja značilnost je v tem, da se v družbeni skupnosti naglo veča razlika med tistimi, ki so v poklicnem in gospodarskem pogledu čedalje aktivnejši (49 odstotkov delovnih ljudi pravi, da se danes bolj trudi kot pred tremi leti, a tudi več zasluži), in onimi, ki enostavno uživajo gmotno lagodnost, do katere so se dokopali. Vsekakor se čuti težnja k »vrnitvi v center« (izrazoslovje analitikov je dobesedno posejano z neologizmi!), kar pa ne pomeni banalnega vračanja v preteklost, ampak iskanje smotrnejše družbene rasti, saj časa ni moč kar tako prehitevati. Omenjena težnja se izenači pogostokrat s preprosto kulturno eskamotažo, kakor CENSIS označuje »logiko kontejnerja« - vanj namečeš vsega malo, nanaša pa se tako na televizijske oddaje in svet finance kot na informatiko, zdravstveni sistem in celo samo družino. Z druge strani pa postajajo takšne težnje že oligarhični po-
javi, s katerimi se ustvarjajo območja reda in učinkovitosti tudi zunaj proizvodne stvarnosti.
Celo nedavni borzni zlom je prispeval k predrugačenju vedenjskih navad: naredil je konec nekakšni inflaciji zaradi prevelikega zaupanja. Poročilo CENSIS izrecno poudarja in večkrat ponavlja stopnjujoči pojav koncentracije gospodarske moči in »novooligarhični zasuk«, ki je našel močan odjek tudi v političnih krogih. Dokaz za to je vneto razpravljanje o zakonskem pregonu monopolizacijskih skomin. Analitiki predlagajo kompromisno rešitev: spopasti se z novo stvarnostjo, a izogniti se institucionalnim pretresom.
Poročilo CENSIS vsebuje še nič koliko zanimivih podatkov, vseh pa ne moremo tu strniti, zato potegnimo črto: italijanska družba se zaveda, da negotovost ni življenjsko pravilo in da se lahko blagostanje zlahka skrha, če si ne gradiš bodočnosti z jasno zastavljenimi cilji in trdnimi pravili.
D. G.
NASA bo v kratkem pričela graditi vesoljsko postajo
LOS ANGELES — Pred dnevi je ameriška civilna ustanova za vesoljske raziskave NASA odločila, komu bo dodelila dela za pripravo prve vesoljske postaje, ki bo krožila v orbiti kar 402,5 kilometrov daleč od Zemlje. Zahtevni načrt bo stal okroglih 30 milijard dolarjev, tem pa bo treba dodati še 5-9 odstotkov, kar bodo stroški podjetij za vse potrebne materiale.
Sama struktura vesoljske postaje bo veljala 14,6 milijard dolarjev, tehtala pa bo več kot 320 ton. Z ostalimi milijardami pa bodo krili stroške kar 19 poletov shuttla (vesoljskega trajekta), ki bo prenašal v vesolje posamezne dele postaje. Kdo pa bo naredil te dele? Podjetje McDonnel Douglas bo zgradilo ogrodje vesoljske postaje, v katero bodo vgrajeni vsi komunikacijski ter varnostni sistemi. Drugo podjetje, in sicer Rockwell bo poskrbelo za zapleten sistem sončnih baterij. General Electric bo načrtala in izvedla
popolnoma avtonomno vesoljsko vozilo. To bodo upravljali roboti in bo namenjeno izključno znanstvenim raziskavam. Podjetje Boeing pa bo opremilo notranjost vesoljske postaje, kjer bo lahko udobno živelo celih šest mesecev kar osem astronavtov.
Ta novi projekt bo po mnenju izvedencev ustvaril v naslednjih treh letih kar 12 tisoč novih delovnih mest, saj bo vsako podjetje naknadno razdelilo delo še med ducat drugih tvrdk. NASA meni, da bo vesoljska postaja nared do polovice 90. let. Ameriška civilna ustanova za vesoljske raziskave bo v kratkem sklenila delovne pogodbe, vendar še ni prav jasno, kako bodo krili te ogromne stroške. Ameriški zvezni primanjkljaj namreč hudo ogroža uresničitev projekta, Nasin administrator James Fletcher, pa je v intervjuju dejal, da zaradi pomanjkanja denarja ne bodo vrgli puške v koruzo.
V ZRN so ekološki škandali že kar na dnevnem redu
BONN — Ekološka vprašanja že več let tarejo Zahodne Nemce, ki jim očitno hi mar, da narava, v kateri živijo, počasi umira. Že neštetokrat je bil govor o kislem dežju, ki uničuje prostrana gozdnata področja. Nekoč legendarni gozd Schwarzwald je že močno ogrožen, večine Nemcev pa to preveč ne razburja.
Včeraj je Tanjug poročal o novem ekološkem škandalu. V Buschhausu že več let obratuje termoelektrarna na premog. Ker so dimniki pošiljali v zrak črne strupene oblake ter na tone pepela, so 25. junija letos vgradili čistilno napravo. Zgradilo jo jepodjetje Davy McKee in je po mnenju izvedencev ena najmodernejših do danes de-
lujočih čistilnih naprav. Tudi cena objekta je bila temu primerna, saj je država zanj izplačala celih 370 milijonov mark, medtem ko je celotna termoelektrarna stala 600 milijonov mark.
Žal pa čistilna naprava slabo deluje, saj so po neuradnih vesteh dimniki termoelektrarne poslali v zrak v zadnjih šestih mesecih kar 20 tisoč ton žveplenega dioksida. Zanimivo pa je, da direkcija elektrarne o tem ni obvestila nikogar in je termoelektrarna nemoteno nadaljevala z obratovanjem. Sedaj pa se je le razvedelo o nepravilnem delovanju čistilnih naprav. Podjetje Davy McKee pa je ugotovilo, da ne bo moglo kmalu odpraviti hude okvare.
Izredno financiranje za
TRINAJSTO
plačo
^llede na ugoden sprejem, ki ga je bila vTdeležna operacija »Trinajsta plača«, se je Tržaška hranilnica — Cassa di Eisparmio di Trieste tudi letos odločila, da nudi možnost posojila, ki ho podjetjem omogočalo lažje izplačilo 13. plače.
Koristniki:
srednja in velika industrija, obrtniška, trgovska in storitvena podjetja, ki zaposlujejo največ 150 delavcev.
Višina
posojila:
v sorazmerju s številom zaposlenih.
Vračilni pogoji:
5 mesečnih obrokov od februarja 1988 dalje.
Vlaganje
prošenj:
najkasneje do 18. decembra^ 1987
na osrednjem sedežu, podružnicah in agencijah Tržaške hranilnice ali pa preko združenj posameznih kategorij.
Izplačilo
posojil:
od 9. decembra 1987 dalje.
Kot dokazilo za točno število zaposlenih morajo podjetja podati izjavo, M jo potrdi združenje kategorije ali pa priložiti fotokopijo seznama, ki so ga predstavili zavodu TNPS.
ort
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
'ZuAjt&h'
MTM2NVJE OBNOVLJENO TR<SOWN0 V VUCI cmvca 20 DANES OB 'ft URI
TO JE NAJVEČJI DOGODEK ZA TVOJ DOM