KLJUČNE INFORMACIJE O VOLKU V SLOVENIJI INFORMACIJE, KI JIH NAJDEŠ V ZGIBANKI KLJUČNE INFORMACIJE VOLČJA OSEBNA IZKAZNICA 4 Informacije o telesnih in drugih bioloških značilnostih vrste. o volku v Sloveniji PREPOZNAVANJE ZNAKOV PRISOTNOSTI 6 Kako prepoznamo prisotnost volka v naravi? ŽIVLJENJSKI PROSTOR IN SPORAZUMEVANJE 7 Značilnosti volčjega teritorija, označevanje in sporazumevanje. PREHRANA VOLKA 9 Način plenjenja in najpogostejši plen volka. VOLČJI TROP 10 Kdo ga sestavlja? Strategije samouravnavanja številčnosti. ZGODOVINA PRISOTNOSTI V SLOVENIJI 11 Pregled prisotnosti vrste na območju Slovenije. Gradivo pripravljeno v sklopu projekta ZAVAROVANA VRSTA 12 LIFE WOLFALPS EU (LIFE18 NAT/IT/000972), Ali je volk zakonsko zaščiten? Možnosti upravljanja z vrsto. sofinancirano s strani Evropske komisije, preko finančnega mehanizma LIFE. KAKO PREUČUJEMO VRSTO? 13 Spremljanje gibanja, ocenjevanje številčnosti raziskave vedenja. IZZIVI ZA OHRANJANJE VRSTE 14 Dejavniki, ki najbolj vplivajo na dolgoročno ohranitev volka. 2 3 OSEBNA IZKAZNICA OSEBNA IZKAZNICA VOLK (Canis lupus) teža odraslega volka 45 - 75 cm 100 - 120 cm Samci so lahk o za tretjino večji od samic. 30-40 kg do 16 let Nosnice so daljše in imajo veliko vohalnega tkiva, ki volku omogoča zelo dober voh. Dolge noge, Kožuh je rumeno- Kot pri večini sesalcev je ki jim omogočajo rjave in sive barve, kožuh sestavljen iz dveh vztrajen tek. s temnejšimi plasti dlake: nadlanke in Značilnost je črna dlakami na podlanke. Slednja se v proga na podlakti hrbtnem delu in Rep je košat in zimskem času zgosti in s • 42 zob z izraženimi podočniki, s katerim prednjih nog. repu. Siva barva je sega preko pet. tem omogoči zadrževanje zagrabi in usmrti plen. bolj izražena pozimi. toplote. • Škarjast ugriz za trganje in razkosavanje večjih kosov mesa. 4 5 PREPOZNAVANJE ZNAKOV ŽIVLJENJSKI PROSTOR PRISOTNOSTI V NARAVI IN SPORAZUMEVANJE STOPINJA VOLKA Vidni 4 prsti in kremplji, ki jih ne vpotegne. cca 10 cm STOPINJA RISA SLEDI VOLKA Vidni 4 prsti, kremplji Volk je zelo prilagodljiva vrsta, ki se hitro navadi ne, ker jih vpotegne. na spremembe v človeka. V Evropi volk naseljuje predvsem gozdove, v Sloveniji so to najpogostejši gozdovi bukve in jelke. SPORAZUMEVANJE IN TERITORIALNOST • Volkovi so teritorialna vrsta, kar pomeni, da en trop živi na končno velikem območju. V Sloveniji je to v povprečju 400 km2. • Trop svoj teritorij aktivno brani in označuje s tuljenjem STOPINJA MEDVEDA in s kemičnim označevanjem (z iztrebljanjem, Hodi po celih podplatih, uriniranjem in praskanjem). vidnih 5 prstov s kremplji. • Na določenem območju se ne morejo »prenamnožiti«. Volkovi zelo dobro poznajo svoj teritorij, zato se po prostoru gibljejo usmerjeno Za razliko od pasje stopinje (sled je bolj ravna). Ob premikanju v snegu ima volčja blazinici 2. in 3. prsta varčujejo z energijo tudi tako, da stopajo pomaknjeni bolj naprej. v sledi volka pred sabo. 6 7 ŽIVLJENJSKI PROSTOR PREHRANA VOLKA IN SPORAZUMEVANJE NAJPOGOSTEJŠI NARAVNI PLEN VOLKA V SLOVENIJI SO PARKLJARJI, PREDVSEM JELENJAD, SRNJAD IN DIVJA SVINJA. • Volkovi so pri prehranjevanju zelo prilagodljivi; plenijo tudi lahko dostopen plen, kot so nezavarovane ali slabo zavarovane pašne živali. • Navadno plenijo v tropu, pri iskanju plena pa lahko prepotujejo tudi do 70 km. Ko plen najdejo, ga utrudijo s preganjanjem. • Volkovi lahko lovijo tudi samostojno. Čeprav volk dnevno potrebuje približno 3-5 kg mesa, navadno po ulovu zaužije veliko več, potem pa tudi nekaj dni ne je. VOLČJI IZTREBEK VOLČJI URIN V SNEGU Iztrebki so praviloma Način uriniranja izkazuje tudi klobasaste oblike in temne socialni položaj: z dvignjeno zadnjo barve, v njih pa so dobro taco navadno urinirata le vodilni Ali veš? vidne dlake plena, saj volkovi samec in samica, ostali pripadniki Volkovi lahko nagonsko ulovijo več plena, kot ga v tistem trenutku potrebujejo. zaužijejo meso skupaj s kožo. tropa pa čepe. Temu pojavu pravimo presežno plenjenje. Podobno vedenje se pojavlja tudi pri drugih živalskih vrstah, kot so kune, lisica, nekateri ptiči, itd. S tako strategijo si živali • Iztrebke puščajo na dobro vidnih mestih npr. na gozdnih cestah ali križiščih gozdnih nagonsko zagotavljajo hrano za daljše obdobje, saj se v naravi na plen vračajo, hkrati cest. Z uriniranjem in puščanjem iztrebkov drugim volkovom sporočajo svojo pa s tem uravnavanjo šlevilčnost plena. Ob takem načinu vedenja se mlajše živali prisotnost, kar lahko služi za obrambo območja preko sporazumevanja. učijo od starejših in izkušenejših, zagotavlja pa tudi dovolj hrane za večje število • Med kopanjem in praskanjem po tleh, volkovi v okolju pustijo vidne sledi, ob tem članov tropa. Tu velja poudariti, da se volk ob plenjenju pašnih živali navadno ne pa tudi kemična sporočila (izločke iz žlez med prsti), s čimer nakazujejo svojo vrača, saj ga prisotnost človeka odvrne. prisotnost v prostoru. 8 9 VOLČJI TROP ZGODOVINA PRISOTNOSTI V SLOVENIJI Za razliko od številnih evropskih držav, volkovi nikoli niso popolnoma izginili s slovenskega ozemlja. Volk je socialna vrsta, ki živi v tropih. Volk prisoten po celotnem 1700 območju Slovenije, tudi v Alpah in drugih območjih, kot sta Štajerska V 18. IN 19. STOLETJU in Koroška. Načrtno preganjanje in iztrebljanje, konec 19. stol. izgine iz alpskega dela (posamezni osebki se še pojavljajo). PO KONCU 1. IN 2. SVETOVNE VOJNE Populacija volkov se je za VODILNA SAMEC IN SAMICA NJUNI POTOMCI iz različnih generacij, kratek čas povečala, nato 1800 (reproduktivni par, ki se edini pari) redkeje drugi sorodniki zopet sledi zastrupljanje in V 70. letih 20. stoletja je volk sistematično preganjanje volkov z pred izginotjem. V Sloveniji sta nagrajevanjem odstrela. Obdobje parjenja poteka enkrat letno med Pot volka Slavca, ki je od Snežnika do prisotna le še dva volčja tropa. januarjem in marcem. Največ legel z navadno Verone prepotoval cca. 2000 km. 5-8 skotenimi mladiči je tako zabeleženih v aprilu. Volčji trop ima izrazito izdelano socialno strukturo V 90. LETIH z različnimi vlogami posameznih volkov: vloga pri LETA 2010 Številčnost populacije na območju lovu, pri prehranjevanju, skrbi za mladiče, ipd. Med Prvo sistematično spremljanje dinarskega gorstva naraste in seboj se sporazumevajo tako vizualno (različne volkov na podlagi genetskih prične se ponovno samostojno pozicije telesa, predvsem ušes in repa ter obrazne molekulskih analiz. V tem 1900 naseljevanje nekaterih preteklih mimike) kot akustično (z oglašanjem). času je bila velikost populacije habitatov. ocenjena na 40 osebkov. Aktivnim spopadom se volkovi načeloma izogibajo, saj predstavljajo preveliko tveganje za Volkovi lahko pri iskanju poškodbe ali celo smrt. novega teritorija prepotujejo V SEZONAH SPREMLJANJA velike razdalje. DANES 2018/2019 IN 2019/2020 Ali veš? V sezoni spremljanja 2022- Volk se ponovno razširi v Alpe, 23 je bilo v Sloveniji med 105 kjer se vzpostavijo trije tropi. Skoraj 50% mladičev pogine pred 1. letom starosti. Poleg tega velikost tropa in 123 volkov v 17 tropih omejuje tudi sposobnost zagotavljanja dovolj velikih količin hrane za vse člane. (pri čemer je 5 čezmejnih). 2000 Če je hrane premalo, odrasli mladiči iščejo novo območje. Populacija volka je v Sloveniji ocenjena kot stabilna. 2024 10 11 ZAVAROVANA VRSTA KAKO PREUČUJEMO VRSTO? V Sloveniji je volk pravno popolnoma zaščiten kot zavarovana vrsta, veljajo pa TELEMETRIJA določene izjeme – izredni odstreli, ki se uporabljajo za zmanjšanje večjih konfliktov v kmetijstvu. Raziskovanje volčjega vedenja, rabe prostora in velikosti teritorija poteka s pomočjo GPS • Odstrel posameznega volka ima lahko tako pozitivne kot negativne učinke. V izogib telemetrije. Odlov volkov je zelo zahteven proces, pojavu negativnih učinkov, mora biti vsak odstrel skrbno načrtovan. saj so volkovi zelo previdne živali, ki takoj zaznajo prisotnost človeka. Telemetrična ovratnica volka ne ovira pri vsakdanjem življenju. Pridobljeni IZJEMA 1: problematični volk IZJEMA 2: križanec podatki omogočajo natančen vpogled v gibanje posameznih volkov, kar omogoča razumevanje Dovoljen je izjemni odstrel volkov, ki Dovoljen je tudi izredni odstrel volkov, ki rabe prostora, dnevne aktivnosti, ter splošnega so opredeljeni kot problematični. To so križanci z domačimi psi. Le-ti ogrožajo boljšega poznavanja vrste. pomeni, da povzročajo ponavljajoče dolgoročno genetsko varstvo vrste. škode na določenem območju, plenijo večje pašne živali ali izjemoma FOTOPASTI predstavljajo nevarnost za človeka). Tu velja poudariti, da volk človeka ne Fotopasti ali avtomatske kamere se uporabljajo dojema kot plen in se ga praviloma predvsem za opazovanje vedenja volka ob izogiba. Volk človeka dojema kot grožnjo, pašnikih in za ugotavljanje učinkovitosti ki se ji aktivno izogiba. posameznega zaščitnega ukrepa (npr. ob obori iz visokih elektromrež). Metoda je uporabna tudi za potrjevanje prisotnosti vrste na določenem območju. GENETSKE ANALIZE V 70. LETIH lovci prvi omejijo lov na volka, nato ga tudi Sistematično spremljanje populacije volka se popolnoma zavarujejo z izvaja na podlagi molekulske analize zbranih internimi smernicami. neinvazivnih genetskih vzorcev (npr. sline, pridobljene s plena, iztrebkov, urina, dlak). S tem zanesljivo ocenimo število volkov in strukturo LETA 1993 postane vrsta tropov za posamezno sezono. popolnoma zavarovana na državni ravni. 12 13 IZZIVI ZA OHRANJANJE VRSTE KOLOFON Naslov: Ključne informacije o volku v SloveniJI Avtorji: Vesna Mihelič Oražem, Aleksander Trajbarič, Urša Fležar, Maja Sever, Tomaž Berce, Rok Černe, Bojana Lavrič, Tine Gotar, Maruša Prostor, Darja Slana, Matej Bartol Urednik: Vesna Mihelič Oražem Avtor fotografije na naslovnici: Miha Krofel Avtorji fotografij: arhiv ZGS, Lan Hočevar, Miha Krofel, Aleksander Trajbarič, Hubert Potočnik, Maja Sever, Kawka production Založil in izdal: Zavod za gozdove Slovenije Oblikovanje in prelom: Agena d.o.o. 1. ELEKTRONSKA IZDAJA Ljubljana, februar 2024 Gradivo pripravljeno v sklopu projekta LIFE WOLFALPS EU (LIFE18 NAT/IT/000972), sofinancirano s strani Evropske komisije, preko finančnega mehanizma LIFE. www.volkovi.si (vse o volku) www.varna-pasa.si (vse o konfliktih in soobstoju z vrsto) Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Poleg nezakonitega ubijanja je kot pomembna nevarnost varstvu vrste tudi na območju Slovenije prepoznano križanje volka s psom. COBISS.SI-ID 208439811 Ključen dejavnik, ki lahko omogoči ohranjanje vrste na dolgi rok, pa ISBN 978-961-6605-56-4 (PDF) je sprejemanje s strani ljudi, zato je nujno, da ves čas iščemo nove in posodabljamo obstoječe ukrepe, ki lajšajo naš soobstoj z volkom. 14 15 Projektni partnerji OFB Ce fichier est un document OFB_19_13429_LogoHoriz_CMJN d’exécution créé sur Illustrator JFB version CS6. 30-34 Rue du Chemin Vert 75011 Paris Date : 03/10/2019 +33 (0)1 85 56 97 00 www.carrenoir.com TONS RECOMMANDÉS (4) ÉCHELLE 1/1 CYAN MAGENTA JAUNE NOIR 0 1 2 Sofinancerji www.lifewolfalps.eu • info@lifewolfalps.eu   