LISTEK ,,Pjpaag©r". (Januš Goleo.) Naravuo lepa in mifino prikupljiva je uaša rodovitna dolinica, ki je položena na lahno ob Sotlo od Rogatca do Save. Lepa je ta dol kpt kmetsko deviško dekle, ker ne opasuje n;enih Pdenj niti železniški pas. So nam lioteli posvetiti pred vojno v naše tilio mirne obsotelske kraje s tlečo tresko napredno dobnega prometa; uvedli so avtomobilno zvezo med \-ostajama Grobelno in Brežice. Upihnila je ta prometui larek sapa vojne, ki nam je rekvirirala samcdrč. Radi našeiga pradedno podedovanega sovraštva proti uvedbi vsakoršnih novodobnili novolarij se giblje tudi naše življenje na znotraj ter zunaj le bolj r obsegu sotelsko doline. Smo bolj revni, da ne rečem berafii. ka.r &e tifte six)mina vrednih dogodljajev, pa Še te, kar iirtm jih hrani ustno izročilo, rajše obdržimo za se. ne bahajo se z ujimi pred svetom. — Kranjsko /ajkotne MSn.iegore je raztrobil po poljih iavnosti z verigo priklenjoni polž: štajerske Lemberžane v stolp potegnjeni bik; mi ob Sotli pa Iiranimo ter ftuvamo se dandanes nekaj. kar ni ne polž, ne ,bik. ampak priprosto kamenit — ,,pranger." Ce se ne bom zameril prevefi na debelo svojim TOjakom, bom izpustil iz skrbno zaniaSene Noetov« barke sotlske doline našo tajno negovaao svetinjo, že iavno doigrano vojno povest: ..0 i.rangerju." Pozi- dana ter uprta je ta resnifina dogodba edino le na temelj ustnega izročila, ker smo se še \ naftili krajih otepali doslej i>reoe.i uspeS.no potomstvu aadl«žnili muh - ziuodovinskib razbrskavanj in zapiskov. Bili so časi in sicer v scednjera veku, ko nise sJ \^le naše krajine samo po žlahtni vinski kapljioi, Dmpak po mogočnih gradovin, ki svedooijo liki orlova gnezda, da je bila sotlska dolina v dobi graiskega kraljestva javnosti bolj dostopna kakor daridanos. Te stare, utrjene stavbe so bile tudi gotovo vir po imenu 7. ograjo tržkega naslova obdanemu Podč-etrtku in Podsredi". "Edini St. Peter. nekcfeinji kunSberSki suženj, se še vica in pokori \ prahu ponižnih vaSkili pravio. Po naravni legi, bogastvu, prnmetu m prebivaloih pravično sojeno, zavzema Sv. lJeter pod Sy. gorami, (>o naslovu sicer sarno vais, med, trgoraa Podčetrtek in Podsreda prvaško mesto, Sodil boia po clo\-eSko, če trdim, da se je pvolevil naS Podftetrtek, odkar mu je odvzet pas okra.ino ceste, v preoei dolgofiasni, v kot iiosjavlieni kraj. Potferedo odlikuje prehod okrajne oeste. ia veadar se raaogoteri obiskova1m; obotavljajoS vpraša: ..Ali je to selo ali je trg?" Ce se voziš po ccsti mimo Podčetrtka po z vasmi posejani sotlski doli, te pogladi prijetno po o5eh in arcu za strmim Srebemikom pogled na vas Sv. Peter ob vznožiu zaanih Sv. gor ia mogočaih kun§berških razvaliu. Sv. Peler ti že nazdravlja od daleft vsled lege in tržke razvrstitve LiS kot prijazeu trg: žalibog po pravicah samo — vas! Sv. Peter je posedaJ še v drugi polovici 17. stoletja kunSberški grad, ki je pa razpal v razvaline z vabljh-ira razgledom po vrtu zigornje sotlske doline. Primoraii pa sem priznati, da še ftuvata sedaj raz viflia na zunaj dobro ohraajeaa gradova naSa trya: PodCetrtek ia Podsreda, Na eni strani prav lepo ležefii Sv. Peter v kritju razvajin: na drugi strani b»lj samotaa Podčetrek ia Podsreda, a stražeaa o3 gradov, ki se ustavljata že skozi stoletja razpadjio naskakujo6i si^i Časa. Odtod tudi lepi Sv. Peter z probljami — vas; Podčetrtek in Podsreda s sokolsko poaosaimi grajskimi stavbami — trga. Ob oeli Sotli na štajer&ki straai je opazovati ž& od nekdaj na prebivaloih nerazumljivo samozav;6st, premnogokrat aeopravičen ponos in trmoglavost. Izs tega čuctaeigit. obsotlskega keliha ponosa so pocukaili v najdaljšib požirkih Šentpetrani. Poaosao samozavestni ]iki orli: na papirju pred javaostjo ia po paragivJih samo le — vaščani, to je že izza dobe ctavnih pradedov šeatpeterskih potoracev prirojena bolezea. Že jired davaimi leti ia daevi zavidajo in odrekajo vaški Sentpetrani Podsreeai'om tržke pravice z na zunaj ])rita.ieao, na zaotraj globoko žaraslo zavistjo. Iz sovražno zavistne vrzeli. ki Io6i vas od trga, se je užgal, vzplamtel ia Se tli v srcih vseh St. Petranov pohlep po fiosesti tržkopravnega BpranKerja." Prva potom spomina ter jezika izroCeua podlapa prangerske zgorlbe sega v davne oase, katerih ne oznaičuje nobena zabeležena SteviLka. V teli minulih daeh je še gospodoval nad ponosnim Št. Petrom — Irunšberški grad. Veadar za kuašberškega pospodstva baje ni igral St. Peter prve vloge, ampak vas o\i vznožju gradu, Ijeskovec po imenu. To selo je bilo po pravljici trg s prau vsemi pravicami, prednostmi ia vidnim tržkim znakira — prangerjera. Tedaj, ko sta še zastopala oko postave gra&čak in berifi, je bilo nekako zunanje znamenje sodne pravice sramotilni kamen ali pranger, da rabim strokovnjaški izraz. Bil je to. kaJcor se vidi še danes, iz kamna izldesan, štirivoglat steber, z verigo na sr»dini in postavljen na kamenit podstavek. Ob ta steber so privezovali navadmo gralaki berifii zasa^eae tatove ob nedeljah, praznikih in javnih ghodih, da so jih videli in spoznali vsi mimoidoCi. • To izpostavljenie ob prangerju je bilo za uzmoviče kaj zdiravilna kazen, M bi še imela v sed»njih 5asih feudežno mog za predolge prste, da ni odpravljena. Pranger ]e imel prvotno dokaj jednostaven pomen. Seve, postavllen ]e bil navadno &amo v vefijih krajih, na sredini trgov, M so »KiRanjali ob vznožju gradov. S fiasom se je pa rezvilo aeopravi8*no mnenje, 6eŽ: na poseat pitlu gerja je navezaa obenem tudi naslov ,.trg" « piavieami vred. Ustno Lzro&ilo pomaefii Sentpetraaii trde oelo sedaj, da je bilo selo Lesikovec trg, s sramotilnim prangerjem. stoiefiim tik ob že podrti cerkvi sv. Jakoba. V dobi, ko so uživali I^eskovčani težke pra\ioe, se Se niii sanjalo ni Podsreftanom, da bi si bili upali lastlti tržanstvo. Tedaj še vaško sfcromni Podsreftani so kcsili seno ob Sotli poct Kunšbergora. Pri košnji in suSenju krme so jih zbadali. dražili in psovali bahati Sentpetrani kot z grajsko peto teptan©,i slamnostrehe seljake. V po\Ta5iln za te lezifcne pike so odpeljali Podsrefiani v temni aofii s kimSberSkim senom vred todi leskovško tržkeca — prapgerja. Svojega zmaigovitega plena pa se niso upali posta,viti na javnem prngtom. ampafc so ga skrbno in varno poskrili i Po iKgubi praagerja se je prelevil tržko bahavi Ije^Kovec v priprosto vas, lca+era nfun Je danes znanft ; 1 imenom KunSberg. Po iigrabljenju leskovflkega prang«rja je zafedl hLrati in propadati celo kunSberSki grad, dokler s« ¦i razsnl v razraline. Za razpadlim gradom ]e pobejfBil fudi trSki patron sv. .Takob iz s^^tflftga ranldopo|)fcn*^a W^al1SPa, presftlil se !• na podt3tr«B'i« flrapts¦»SiSe, kjer S« ftaka danes v»s t s*|«li i« Irroffcclin n&n** r kal «Mloia«|Si fcra* U%\. - Kakor se je pogrezal Le^koveo v propad na itavbah, pravioah in ugledu, rasel je njegov sosed Sv. Pcter in se Šopiril brez prangerja in tržanstva. V letih razvalin kunšberškega gradu in lesko\'Ških tržkiih pravic so postavili Podarečani vj«tega prangerja na sredino svojega &ela in izprosili so si tudi tržke pravice. H kamenitemu prangerju jim je bilo dovoljeno in podarjeno še leseno, razaobarvno poslikano žezlo. Vsi ti papirju ter črkam zaupaai stavki so seve samo ljudska pripovedka, kateri maajka vsake zgodovinske podpore. Sera se paŁ drzail ziniti v javno«t, ker sem ulovil in pobral iz že ostarelih moških in ženskih ust. Dejansko dokazana resnica pa je: raesul s« je v sroblje |ionos Sotle — kuašberškigrad. Domnevanega trga I^eskovec s lirangerjem v-red ni v«č; pač pa je zaostala v preponosnih šeat-petersMh srcih klica zavesti: Bili smo nekdaj trža-ni, pa izgubili sino te pravice. Menda popelje kak Sealpetran Se svojega nedoraslega sinka na strmi&asl Haneo Stopefino, ka^aje mu v smeri proti Podsredi t. osveto obetajoCim opominom: ,.Siiik"o tnoj. Tiikaj v tem podsrečkem kotu Cakajo vstalenja naSe kradljivo pofatene tržke pravice." Odtod mržnja v mladih, moških in starih fteatpetersMh sroih do menda v prangerjevi zadevi res nedolžnih Po3sr©6anovk- Pravljioa brez resaifine podlage je rodila naslednji krvavi boj za posest kameniteiga prangerja! Prismehljala ge je pomlad leta 1882. Velikonpfni prazniki 9. in 10, aprila 82. leta so bili sporaladansko mehko topli in jasno lepi. S Stajerskih in sosedno hrvatakih rrrlCev so o'*nevali neSteti topiči, katerlli prom se Je valil in lomil po sotlsld dolini. V sroe sfigajo&e pritrkavanj« sedaj zaplenjenib corsjBh Evonov |e vabilo milo SepetaioBe in prosflfcp SentpeV rane k vstajenju. ki se je obhajalo pred vojno t ta|J •upnlji v mc*goŠn«m sprcvodu ob ovilo, ph#u ia IW6¦«¦)« tkmafe goctttt **, pldi 2» vatlHmolDO mteQ» P« »ae^ohrJb «m tog svečen tolikaaj službi božji, kakor pa zabavd v krogu prijateljev doma ali v krfimi, Ce kdaj v letu so polne tri šentpteterske gostiljne na vel^konoičrii i onedeljek. Tega popoldne in večera pač vidiš za glasno gostilniSko mizo ob žaru domade vinske Kaplje vse Sentpetrane od zadn.iega pastirja do samega g. žnpana, g* župnika s kaplanom, g. nadučitelja s podJožaim osobiem ter \se krilate gospioe slovensk«, vCasih pa tudi neroške besede. Dae 10. aprila so sedeli pi-i skupai mizi v St* Petru pri Gabronovem Karlu v posebni sobi mogoftnjaki pc dostojanstvii ter žepu in pismenki. Predsedoval je družbi obf-e spoštovano priljubljeni vašlti žuj^aa ob desni svojo desnioo — g. župnilfa, ob levi svojo levioo — /2. aadSkolnika. t)uša zabave poleg 5ebljajo6ih gospa ter gospio pomladne, letne, jesensi» in Se zimske dobe, je bil padar g. Lukeži*. Sentpetraai še tedaj niso posedali doma&iaa ovenSanega z naslovom: Dr. vsega zdravilstva! kot sedaj, ampak le bolj enostranskega padarja, kateremo so pa zaupali odkrito dnšno in telesno plat svojega Stoveškega bitja. Kristalni ,,šentj>etran" je nagnal proti Y«8eru na&i družbi nekaj kr\i po žilah in n|avctug©nos*i w. srce, ld si išče duSMa v rajanju in odmevu domafce pesmi. G. župnik je dvignil svojega rojstva i» dohovne izobrazbe dostojanstveae ude in napil Supanu. žujiaji je odgovoril vaško skromnih izrazOv duJSovae* nemu prvaku vasi in fare. Začele so frfeati io frlotati napitnioe v praslavo na ix>lju izobiazbfi se te»ode8emu školništvu, na kaplana in padarja, doklor s« n'iso porazgubdle v preglasnem krohotu žensfee ftntžbe,. ki je po aaših krajih bolj nedostopna ter nepotrpe&< ljiva pri preradodarnem besednem kadilu. Mtedobrki Solmošter, pevec-Baritonist, a ne govornifi* J© vmotm* oal nestrpno na aedežu, se krepko odkafflial fiptr m« krožil kar sam ˇ Sip» streBa|o*«m barifbnu fconipe* ¦•rsfo himno: PatlftpB si sottska OoUnft, 9r. P«trfl t iebt j« t*d. 5b4h» opasu|9 te. } mtfi twfi**r&m ¦» h gre n arr«.