Dopisi. Iz Gradca. (Deželni zbor) bo ae ta teden 87oje zboro7anje dokon8al, česar so poslanci sami uže pra7 željni. Liberalci pogrešajo nekdanje zaupanje 7 aam sebe, ko vidijo, da 7se slabo 7 deželi na njiho7 ro^as zareza^ajo, to pa ae po pravici; konser7ati7ni in Blo^enski poalanci pa ne morejo biti 7eseli, ker vidijo, da pri liberalnih nemških trmogla^cih niSesar ne opra^ijo. Par krati ao precej drug drugega 8eaali. Važnejsi dogodki bili so sledeči! V 11. seji je slo^enaki poslanec 6. g. dr. Šuc 7lado interpeliral radi jednakopra^nosti alo^enačine 7 uiadih in šolah; potem je liberalna 7e6ina prošnje kmetskih srenj, naj se tem do^oli ugo^arjati zoper ženito^anje nemani8e7, 7rgla pod klop, Brežicam je se do^olilo 1 fl. od hektolitra pi?e pobirati užitnine. V 12. seji obravnavali so o dragih meseanskih šolah. Za sedaj ae O8tanejo. Liberalci o njih nepotrebnosti niso prepriSani. Enez Alfred Liecbtenstein je grajal slabo reguliranje Mure; proanja ptujskib u8itelje7, naj 8e jim plača poz^iša, bila je odbita, ona Šostanj6anje7 pa uslišana tako, da bo trg Šoštanj za-se in ,,Okolica 8oatanj8ka" od trga odcepljena srenja. V 13. seji grajal je g. Sniderai8, ne8re8no reguliranje Sa7e; denar in 8as je zgubljen. Potem ae je pri8ela obra7na7a deželnega prora8una za 1. 1880 in 1881. Č. g. dr. Šuc je grajal nalaganje 7edno 7e8jih bremen itak uže onemoglim da^ko^cem iu po^darjal, da je 7rednost grunto7 uže za 24% propala, ker se iz Amerike 7edno 7e8 do^aža zrnja in mesa. G. dr. Dominkuš je se potegnil za Slo^ence, katerim 8e naj narodne pra^ice 7 aolah in uradih priznajo, da bodo mogli napredo7ati, iu da bo mir med slo^enskim in nemškim prebi^alst^om. Akora^no vsi pritrdijo, da je treba 7ar8neje goapodariti, je libeialna 7eSina z denarji pometala 7e6jidel po^sod po dosedanji na^adi. Malokde so kaj pri potroakih priakrcnili. Za popra^ljanje Aniže so dovolili zopet 30.000 fl. Mure 44.000 fl. Sarinje 16.270 fl. za štipendije 19.422 fl.; nekej nemakej nfrajli" 200 fl. da se gre 7 Berlin učit goati na gosli. Dalje so nemški ,,teater" 7 Gradci nekemu komedijantu na 2 leti brezplačno prepustili in tako 5500 fl. dosedanjega dohndka darovali, in še ob enem mu 5500 fl. iz deželne blagajnice letne dopla8e na^rgli ¦ okoli 22.000 fl. gi-e tako 7 zgubo. Veliko poslance^ je se temu upiraio pa brez uspeba. Složnoet med nemškinii konseiTati^ci in tudi med slo^enskimi poslanci pa v tej zade^i ni bila ra^no pre^elika. Nekateri izraed njib so pri glaso^anji 7 stran potegnili. Od sv. Jurija na Ščavnici. (Svečanost — smrt.) Eakor znano, so svitli cesar odliko^ali 8. g. dekana Jožefa Simoni8a z zlatim križem s krono. V nedeljo 27. junija smo radi tega imeli posebno S7e8anost. Odliko^ani goepod so služili slo^esno 87. meao ob 10. uri. Navzo8ih je bilo 7kljub alabemu 7iemenu 7 86. gg. dubo7no7, c. k. gla^ar plem. Piemerstein, razui dostojanst^eniki in 7eliko število ljudst^a. Pri^abilo jih je spoato^anje, ljubezen iu vdanoat do 6. g. dekana. Pobožno in lepo petje: „0 sladka uia ..." so spremljale tihe prošnje 7ernega Ijudst^a; 7se je Boga hvalilo in molilo za ljubega pastirja, da še ga jim mili Bog dolgo ohrani. Po sv. meai je zunaj cerk^e na odru po primernem nago^oru c. k. ljutomerski gla7ar g. 7itez plem. Premerstein, 7 imenu svitlega cesarja, med živijo klici, petjem cesarske himne in gromenjem možnarje^, pripel križ na blage persi, ki hranijo 7neto srce za božjo 8ast, za dom in cesarja. Solze ljubezni in 7eselja 80 se 7trinjale, ko 80 potem 8. g. dekan, ki 7že 42 let dajejo 7 a^ojej duho^st^enej službi Bogu, kar je božjega, in cesarju, kai- je cesarje^ega, in so celo ginjeni ljudat70 opominjali, naj ostane 7edno z^eato Bogu in cesarju. Bog ualiai! — Dne 26. junija smo spremili 7 bladno zemljo trudno truplo blagega rojaka in nepozablji^ega prijatelja, c. k. stotnika, goap. Jakoba Ferenca. Rajni je bil rojen 7 Erabonošu 1. 1825, iz^ršil pra7 7rlo gimnazijo, 78topil 7 bogoalo^je, pa 8ez leta dni si izvolil 7ojaški stan. Postal je bitro profesor 7 odgojenišnici 7ojaškej (kadeteninatitutu) in poznej je služil kot 8astnik pri s^ojem polku. Ni ga 807ražna kroglja zadela 7 bitvi pri Magenti in 7 Boki, temu8 bolehast je ael 7 pokoj in po 3dne7nej bolezni je celo 7dan 7 božjo 70IJ0 izdihnil 87ojo blago duao. E pogrebu je prialo lepo ate^ilo 7ojako7 iz Radgone; nosili so truplo podčastniki in spreniljalo je mnogo 8astniko7 svojega kamerada, bvalajim! Poleg s^ojega biatrega uma bi bil rajni zaslužil 7išjo častniško 7i-8to, pa ker je bil pie7e8 odkrito8r8en Slovenec, se je 78emu odrekel in ži^el rajši mirno med 870jimi rojaki. Nepozablji7 nam bo ostal. Zemlja mu "lehka! Iz Velenja. (To8a — slabe ceste.) Dne 18. p. m. je po Šaleski dolini to8a hrula in 7e8 kraje7 pra7 hudo potolkla. Od tega dae naprej imamo 7saki dan kaj dežja tako, da se 61o7ek po nekateiih mestib na cesti do kolena 7 blato pogrezne. Okrajni zaatop, kateri naa stane strašansko S7oto, naj bi se 7endar toliko ubogih potniko7 in splob pea hodečega — da^ke plačujočega ob6inst7a uamilil, da bi mu 7saj za njego^e peneze ceste 7 redu 7zdiža7al. Zlasti bi naj pri nasipa^anji cest rabil pravi ,,šodei", ne pa cele stene, da je 81ovek 7 nevarnosti si noge polomiti. Cudno, da se sla^no gla^arst^o za tako 7ažne reči 7e8 ne briga ; pra7 tako 8udno je tudi, da se kar tako meni ui8 tebi nič ži^ina kolje brez zdra^niko^ega ogledovanja, 7ino toči do čezposta^ne uie, kruh peče 7edno enake velikosti bodi si žito ceno ali drago, različno drugo blago prodajav brez 78ake koncesije, 6e je pra7 predpisana! Ce so pra7 enake stvari 7 delokrogu občinskih predatojnište7, vendar je glavarstvu naložena dolžnost strogo nadzorovati in ču^ati, da se zakoni tudi spolnujejo od strani poaameznih občin. Znan mi je slučaj, da je občina, oziroma ob8. piedstojniatiro, od glavaist7a naložene globe odpuščalo s^ojim ljubljencem rned tem ko so drugi za enake prestopke morali dotične zneske plačati. Iz Dobrne. (Edor želi S7oje ime videti tiskano), naj le preno8i 7 kakšnej imenitnejšej gostilnici kje 7 mestu; sledeči dan bo se po 6asnikib našel ,,6rno na belem". A po toplicah in ostalib zdiavilst^enih za^odih je navada, da od časa do 6asa imena gosto7 priobSujejo tiskana na posebnem Iisti8u, ki mu pia^imo nkui-iiste". Te imenike je zanimi^o pregledo^ati, ker oko naleti na zastopnike raznih narodo^ in jeziko^; obširni S7et ima človek pred seboj tako rekoč 7 majhnem ok^iru. Nekteri topličarji komaj eakajo priložnost, ko papir priroma iz tiskarne, da si ga kupijo kot spremlje^alca domu. Pri nas se takih listov na leto izdaje po 10 stevilk; na dosedanjih (3) beremo imeaa prialece? iz malo ne 7seh dežel mile nam drža^e avstrijske. Tudi nNova A7strija", t. j. Bosna in Hercego^ina, poslala nam je nekoliko 87ojib korenjako7. Iz iuozemstva je zastopan Paiiz, Carjigrad in ce!6 Afrika. Neka goapa, donia iz mesta Aleksandrije 7 Egiptu, slisala je pope^ati naše šoloe; to se jej je tako dopadlo, da jim je pri sladcičarji (Zuckerbacker) uaročila povitic ter jih cel ,,voz" dala odpeljati 7 aolo, da so učitelji razdelili med otroke. To bi I bilo znamenje, da Egip6ani imajo glaau za nežno petjc. Sicer pa: Bog plati! Iz Ptuja. (Slo7enskourado7anje7cerkvenih zade^ab). Pod predsednist7om milostivega proata ptujskega gospoda Matjaaa Modrinjaka se je po predlogu gosp. župnika Božidarja Raiča se vsenii glasi sprejela sledeča reaolucija: rVelečastna dubovniška skupščina, zbrana iz dekano^ine Ptujske, VelikonedelJ8ke in Za^rške 7 Ptuji dne 5. julija 1880 sklenola je, maboma poslati prosnjo na 7isoko c. kr. minieterst^o za bogo8astje in nauk, da odstrani protizakonito ministersko naredbo od doe 22. februarja 1872 7ele8o, ka pa8 nije vzroka odstopiti od dosedanje navade urado7anja, to je, ka se ne sme slovenski urado^ati, — in iata skupščiua zahte^a, da 7iaoka c. kr. vlada 7 soglaBJi z usta^o od dne 21. decembra 1867 §. 17 naročito izre8e: ka se sme, recimo počemai od l.januaija leta 1881, pri 7seh župnib uradib na Slo^enskem urado^ati 7 slo^enačini, kakor na Hro^atskem 7 bro7aščini". ČJ^rsto se nadamo, da ta radostna vest ne bode ostala osamIjena. Dodati ae imamo, ka 86 je tej veleznauieaitej skupščini zapisnik 7odil 7 elo^enskem jeziku in pri tem bo tudi od selej ostalo. Sla7a Vam 7elečastua domoljubna Gospoda! Bog Va8 poži^i na mnogaja leta! Iz Razkrižja v Medjimurji. (Najprej ncarta", zatem nlj udomo rstvo".) Pri nas imamo bišo Hajdinjako^o. Ži^ela je mnogo let sre8na in zado7oljna. Pred 40. leti dobili so roditelji sina Stefana, kojega so preve8 ljubili, in mu po78od prizanaaali. Dali ao 201etnemu Štefanu zapisati celi ,,grunt", da so ga 7ojaš8ine rešili. Le nekaj malega so si živeža in imetka izgovorili. Sin spravi sneho k biši in boče roditelje popolnem spodrinoti iz nje. Od tega ,,7remena" preminola je prejšnja Ijuba7. Sin i aneha, oče i mati, so se na 7ek kregali, prepirali, preklinjali in tožili. 08eta je sin celo 7 ,,rest" spra^il. Bode 2 leti, kar je oče od mrt7uda zadet na posteljo 7legel. Sin ga ni pohodil (obiskal) nikoli ne, 7kljub temu, da vsi pod enim kro^om stanujejo. Isti ni87redni sin je ob enem slabo gospodaril. Nikder ni imel blagoslova božjega. Popolneui je zagazil 7 dolgo^e. Dne 19. junija 1880 gre 7 Čako^ec k sodniji dolga pla8e7at. nNemajo8" dosta penez poiz^e, da ima njego7 pajdaš 163 fl. pri sebi. Sedaj 7zbudi se 7 njem crna misel, da bi pajdasa in soseda Antona Znpauca ubil. In ree 7 Čako^ci pri nekem kr8uarji, gori na krovu, kder sta skupaj apala, zatolče z jednim jakim udarcem pajdaaa in mu še 5 ran z nožem po gla^i da. Uže 21. junija ob poln«8i zgrabijo ga 7 njego^ej hiši pandurji in Z7eižejo. Po priliki zmekne roko, segne po brit70 in sam sebi trebub zareže, da mu čreva taki vun poiinola jeso. V 7elikej muki, od nikoga milo7an od 7seb ,,oapatanu umrje drugi dan proti 7e8eru. Deca, spostujte 4. božjo iapo7ed, roditelji nnucajte" za mlada leskovice in brezo^ice! J. S.