DR.LOVRU SUNIKU V SPOMIN kofja I.oka je bila \ letih pred drugo svetovno vojno mesto profesorjev. Noben drug stan z visokoolsko izobrazbo ni bil v tistem asu na ozemlju nekdanjega frei- sinkoga gospostva tako tevilno zastopan kakor profesorski. Natejmo samo nekaj znanih imen: zgodovinar dr. Pavle lilaz- nik. pesnik in slovstveni zgodovinar dr. Tine Debeljak. gledaliki kritik in ko mentator del ve slovenskih pesnikov in pisateljev dr. France koblar. geograf in naravoslovec France Planina, naravoslo vec dr. Anton Polenec. organizator izdaje klasinih slovenskih itank za nijo gim nazijo in slovniar Jakob olar, dva kratni doktor in pisec obsene, temeljite zgodovine Kranja dr. Josip Zontar. umrli uitelj risanja in slikar Kratice Koir in drugi. Zato morebiti ni samo sluaj, da je ozemlje s tolikim tevilom profesorjev dalo tudi dr. I.ovra Sunika. Dr.Lovro Sunik se je rodil ".avgusta 1887 v vasi Breznica pri kofji l.oki kot sin zelo naprednega kmeta, ki je zgradil ob potoku Sopotnici, na katerega meji njegovo lepo posestvo, prvi dve agi in s tem dvignil vrednost lesa v vsej okolici. Ljudsko olo je napravil v kofji l.oki. gimnazijo \ Kranju z. odliko. Zelo so ga mikali slovanski jeziki. Zato je po maturi el sluit enoletni vojaki rok \ Prago, da bi se seznanil z jezikom in kulturo C'eho\. Nato se je vpisal na dunajski uni verzi za tudij francoine in nemine. Oba predmeta sta bila za Slovenca po sebej teka: francoine na gimnaziji sploh niso obvezno pouevali in je bil dijak navezan torej na lastni tudij, nem ina je pa veljala tudi pri Nemcih za izredno teak predmet. Obiskoval je tudi predavanja iz. slavistike. Kot v isokoolee je bil nekaj asa ob poitnicah domai uitelj pri neki poljski plemenitaki dru ini, ki je ivela na Ruskem. Obseno disertacijo je napisa] iz. francoine: nje gov profesor Maver-l.iibke je poskrbel, da je izla tudi v tisku. Med tudijem ga je zatekla prva sve tovna vojna. Na ruskem bojiu je bil tako hudo ranjen, da je vse ivljenje ostal invalid. Po vojni je najprej sluboval v Kranju, nato na klasini gimnaziji v Ljubljani. celih 14 let l|i)22 1 <>^(>> pa na II. dravni gimnaziji v Ljubljani, prav do takrat, ko je postal naelnik prosvetnega oddelka banske uprave. Oddelek je vodil tudi v najtejem asu - med drugo svetovno vojno - in je skozi osem let branil ko risti slovenskega olstva s tako spret nostjo in neutrudno delavnostjo, da je bil edini naelnik, ki je tako dolgo vztrajal v tej koljivi in teavni slubi. Pri tem mu je dobro sluilo njegovo izredno ob seno jezikovno znanje. Poleg slovanskih jezikov, nemine in francoine je ob vladal tudi italijanino, angleino in panino. V slovstvu se je marljivo udejstvoval. Njegovi prevodi, zlasti iz francoine, in izvirni spisi so izli deloma v knjini obliki, veinoma pa v asopisih Doni in svet. Cas, Glasnik jugoslovanskega profe sorskega drutva. Mentor in Slovenec. Ne bomo tu navajali vseh njegovih spisov (prostor za to naj bi bil v Slovenskem biografskem leksikonu), vendar dveh nje govih spisov ne moremo prezreti. Najprej njegovega lahko reemo - ivljenj skega dela Akademski poklici, ki je izlo leta 1932 in je bila prva izdaja v nekaj tednih razprodana. Knjiga naj bi poka- 115 zala dijakom po maturi vsa pota. ki so jim odprta, in opozarja na lastnosti, ki so potrebne za posamezne poklice. Veliko skrb dr. Sunika za razvoj olstva pa do kazuje zlasti vrsta lanov \ asu. kjer opisuje tedanje stanje olstva pri vseli kulturnih narodih. Po upokojitvi se je dr. Sunik zael znova intenzivneje poglabljati v jeziko slovna vpraanja in bil obasno tudi zu nanji sodelavec intituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. V zadnjih letih se je vkljuil med sodelavce Lokih razgledov, kjer je Svojim rojakom in slovenski znanosti raz jasnil marsikatero zanimivo in teavno jezikoslovno \ praanje. Dr. l.ovro Sunik je umrl 28. oktobra I%4 za pljunico. In e nekaj besed o njegovi osebnosti. Bil je kavalir v najlepem pomenu be sede: vedno prijazen, stvaren, objektiven, skromen pa tako. da bi nihe ne slutil \ njem uenjaka izrednega znanja. Bil je dragocen lovek, kakrni so v vsakem poklicu redki. Ne mogel bi ga bolje ozna iti, kakor je to storil v zasebnem pismu dr. France Koblar. Takole je pisal o njem: Zame je bil najbolj iv zgled loveka istega srca in samih dobrih dejanj odkar sem ga spoznal na Dunaju in me je njegova navzonost spremljala kot tova ria na gimnaziji na Poljanah in ko sem zadnja leta videl njegovo svetniko osam ljenost: bridkosti svojega ivljenja pa je nosil tako. da jih ni bilo nikoli utiti, eprav je vsak izmed nas vedel zanje. loveka je sram samega sebe ob takih 116 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi