Okrajni zastopi. Ker so se naši deželni poslanci zadnja leta ogibali deželnega zbora, začela je rasti drznost nemškonarodne večine vedno bolj in bolj. Sai se ji ni trebalo bati, da bi ji kdo izpraSeval slabo vest. Da nemška deželnozborska večina tudi v bodoče ne bode mirovala z uničevalnim bojem proti Slovencem, naznanjajo že sedaj njeni pristaši. Prvi smrtni udarec hočejo zadati Nemci v deželnem zboru okrajnim zastopom, ker s tem upajo vsekati tudi Slovencem nove rane. Ze v zadnjem zasedanju deželnega zbora je stavil celjski poslanec Stallner predlog, s katerim bi se upliv trgov in mest pri volitvah v okrajni zastop razširil na škorto kmetskih občin. Ako bi njegov predlog bil potrjen za postavo, izgubili bi Slovenci skoro vse okrajne zastope na nemške tržane in meSčane. Toda presvitli cesar Stallnerjevega predloga ni potrdil. Opomniti pa moramo, da Nemci na Spodnjem Štajerskem največ zaradi tega hrepenijo po vladi v okrajnih zastopih, ker bi radi dobili po njih okrajne Solske svete v svoje roke. Okrajni zastop voli namreč člane okrajnega šolskega sveta. Ko pa bi imeli Nemci okrajne šolske svete v rokah, nastavljali bi po naših šolah le nemčurske učiteljske moči, slovenske Sole bi preustrojali v nemške šole, in tako bi imeli najboljše sredstvo, da ponemčijo v kratkem celi Spodnji Štajer. Ker cesar ni potrdil Slovencem Skodljivega Stallnerjevega predloga, tuhtajo sedaj Nemci, kako bi mogli na drug način dobiti okrajne šolske svete v svoje grabežljive roke. Zastopnik ptujskega mesta dr. Kokoschinegg je bil tako nepreviden ter na volilnem shodu v Ljutomeru, 5. t. m. razkril nemške nakane. Rekel je, da po dosedanjih določbah ni mogoče veft nekaterih spodnještajerskih okrajnih zastopov, n. pr. celjskega, dobiti v nemško last. Zato nameravaio staviti nemski poslanci spodnještaierskih mest in trgov predlog, naj se okrajni zastopi odpravijo. Na njih mesto pa naj stopijo cestni odbori, ki bodo skrbeli za ceste, kakor sedaj okrajni zastopi. A kaj bo z okrajnimi Solskimi sveti? Tudi ti se bodo odpravili in učitelji se bodo nastavljali od nemškega deželnega šolskega sveta v Gradcu. Na ta način se bo doseglo, kar se s Stallnerjevim predlogom ni doseglo: Slovenske Sole in ž njimi slovenski narod bodo izročeni na milost in nemilost Nemcev. Ako bi se ta nemška nakanr- posrečila: položili so nas Nemci s tem na smrtno posteljo! Ta nemSka nakana pa ni samo proti Slovencem naperjena, ampak tudi proti pravicam ljudstva. Ljudstvu se hoče pri šoli vzeti z a d n j a beseda! Nadalje bi imelo Ijudstvo pač pravico vse plačevati pri šoli, a nič govoriti. Proti taki nemški pohlepnosti se mora vzdigniti vse ljudstvo, ki še ima kaj ponosa v sebi, ter slovesno ugovarjati! Nemški poslanci vse poskušajo, da bi škodovali Slovencem in jih kmalu ponemčili. Pri tako nevarnih nasprotnikih bi morali biti naši deželni poslanci s podvojeno skrbjo čuječi. Ako bi mirno ostali Se nadalje doma ter si niti upali med ljudstvo niti v deželni zbor, da odkrivajo nemSke hudobne nakane pred celo javnostjo, ne bi slovenski stvari ničesar koristili.