TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
Več pozornosti prašičjereji pri kmečke obdelovalnih zadrugah
Dipl. iag. ZOREC EGON
Vprašanje maščob je za nas vse pereče vprašanje. Naš' socialistični sektor pred-vsem naše kmetijsko obdelovalne za-druge so v pretekletn letu polagale vse premalo pažnje na to panogo kmetijstva odnosno živmoreje. Ob pregledu njiho-vih proizvodnih planov in njih realizaciji ob zaključku leta je bilo rnožno opaziti tako pri starih kakor pri novih zadru-gah, da so na prašičjerejo polagale bore malo pozornosti. Zadružniki so redili kakšno svinjo na oliišnici — to je bilo vse.
V letošnjem letu bodo morale kmetij-sko obdelovalne zadruge proizvodnjo v pogledu prašičjereje na vsak način po-večati ter temeljito razmisliti, kje bi se dalo kaj izbolj.šati, da bi tudi njihovo gospodarstvo v celot: bolje uspevalo ter donašalo večje pridelke tudi s strani te panoge živinoreie. Zadruga razpolagajo in bodo razpolagale s sredstvi za proiz-vodnjo — treba bo več volfe in zaveda-nja važnosti proizvodnje živinoreje. še posebei prašičjereje. Pred kratkim smo obravnavali v rubriki razna krmila ter njihovo vrednost za prašiče. Danes bo govora 5e 0 nekaterih činiteljih. ki imajo važen  vpliv  na  razvoi praSičjereje.
Sviniaki. Mnoga naši zadružniki. kot rnnogi ostali prašičjerejci, so še mišlje-nia. da ie za nTašiča vse dobTO. kar ie
seveda temeliito zgrešeno. Vedeti je ¦treba, da je prašič živo bitje, ki ima za svoi razvoj doiočene zahteve. Slabi svi-njaki so velika ovira uspešni prašičjereiL Pri tem seveda nikdo ne poudarja, da naj kmetijsko obdelovalne zadruge gra-de drage betonske hleve, ker ti mnogo-krat niso niti najboljši. razen tega, da je za takšne gradnje velika težava za ma-terial. Betonski hlevi so vlažni, hladni, posebno še, če nimajo propustnega poda. Tu se kaj rade naselijo tudi klice raz-nih bolezni, predvsem kuge. Hlevi so lahko leseni, hneti rnorajo primerno ve-likost, biti morajo svetli in primerni za Čiščenje. Pod naj bo.iz betona, boljši pa je še iz žgane opeke. Razumliivo je, da je hleve treba zračiti, da živali tie osta-jajo ve5 čas v sooari. Zelc primerne in praktične svinjake so zgradili v pre-teklem letu na državnih posestvih v Tur-nisču in v Zavrču.
Za rejo je največje važnosti plemen-ska žival: svinja in merjasec. Posebno pažnjo moratno polagati na izbiro mer-jasca, na njegove lastnosti. ki jih bo prenašal na potomstvo. Vsaka pasrna prašičev ima svoje dobre lastnosti. Zato moramo za svojo pasmo izbrati samo takšnega merjasca ki v sebi združuje najboljše lastnosti dotične pasme. Treba je tudi vedeti. kako merjasec svoje last-nosti prenaša  na svoje potomstvo. Ple-
menski merjasec mora biti popolnoma zdrav, ploden, imeti mora krepko telesno konstrukcijo, dobro mora izkoriščati hrano rn biti mime narave. Koža mer-Jasca ne sme biti groba, trda, ščetine morajo biti fine in mastne. Barva kože naj bo rdečkasta, prepletena s finimi krvnimi žilicami, ne pa bleda kot perga-ment, ker je takšna koža skoraj vedno znak bolezni. Zdravega merjasca opazimo že po njegovi hoji, prebavi in pogledu.
Veliko pozornost je treba posvetiti tudi plemepski svinji. Poleg ostalih last-nosti je treba pri njej paziti na to, ko-liko mladičev je lahko pričakovati od nje. V tem naj bo za kažipot to. da vza-memo plemensko svinjo iz močnega gnezda.
Za vsak svinjak je treba urediti leta-lišče. Najboljše je v tem pogledu, če imamo prostor za pašo. S pašo bomo sploh imeli pri prašičjereji mnogo večje uspehe, prirastek teže bo mnogo večji, prehrana cenejša, prištedil pa nam bo ta način reje tudi veliko časa. Plemenska svinja bo ob paši povrgla močnejše pra-sce in v večjem številu ki jih bo Jažje in bolje dojila, kar bo seveda vplivalo na to, da bo naraščaj tudi bolj zdrav. Ce pustimo 3 do 4 mesece starega pra-šiča na pašo, bo ta veliko bolj zdrav, kot če bi ga stalno imeli v hlevu. hitreje bo rastel. postajal bo močnejši na več-jem trupu se bo pri pitanju lažje nabrala večia. Take živali bodo v času intenziv-večja. Take žival ibodo v času intenziv nega pitanja požrle več htane in to tudi dobro izkoristile Paša je pa poles; tega najoenejša krma Posebno važna je pred-vsem v času pomanjkanja krme v prvih poletnih mesecih. ko živaii lahko na paš^
pričakajc prvih pridelkov okopavin Pri tern prištedsmo tudi na času, ki je po-treben za piipravo krme. Vsak priroden pašnik ali slabš' travnik lahko služi za pašnik za svinje, čeprav je tudi močno zapleveljen. Ni pa dober če je presuh ali prevlažen — ruša mora biti gosta ter vsebovati čim več sladkih trav in detelj. PaŠnik naj bo čim b!iže hlevu, ker pra-šiči ne morejo daleč hoditi. Treba je tudi, da je v bližini \^.[. /.& napajanje. 1 ha dobrega pašnika preživi v poletnih mesecih od 20 do 30 prašičev. za enega je potrebno torej 3 do 5 arov. . Pašnik moramo razdeliti z ozirom na število prašičev. Žival naj svoj prostor čisto po-pase, ne pa prenizko. Starejši praSiči, merjasci in svinje v začetku brejosti se prehranijo na paši brez dodatne lirane. Mladim prašičkom in močno brejim svi-njam dodajamo polovico krme, kot ty jo dobivali v hlevu. Svinjam, ki dojijo. je treba dodajati zrnja. Pri tem se moramo posluževati tehtnice, ki nam bo povedala, koliko krme je treba dodajati. Mladi pra-šiči in prvesnice morajo pridobiti na teži dnevno 300 do 400 gr, odrasle pa teden-sko 1 kg. Razumljivo je, da je treba pašnik negovati in gnojiiti, da bo zares pašnik.
Posebej pa skrbimo za prehrano brfr-iih in doječih svinj. 3 do 4 tedne predno bo svinja kotila, jo je treba ločiti od dru-gih in ji izboljšati hrano. V tem času ji je treba dati dnevno 2 kg niešane krme. ki naj bo iz 30% ječmena. 30% ovsa, 30% otrob in 10% krmnc moke ali rib-jega olja. Vsakemu kg primešamo še 30 gr klajnega apna. Dodamo §e 6 kg sveže pese. Svinjo, ki doji 6 do 8 ali celo vcč prašičkov, moramo razumljivo
izdatneje krmiti, da bo lahko mladičc prehranila in da se bodo ti pravilno raz-vijali. Teža mladičev se mora v prvili 10 dneh podvojiti.
Kotenje. V prvih 48 urah po kotenju dobi svinja samo tekoč napoj \z otrob, ječmenovega zdroba m ovsa. (0.5 kg na glavo). Poleti smemo svinjo izpustiti v prvem tednu enkrat. v drugem pa dva krat na dan na pašo. Pozimi jo dnevno puščamo na tekališče mesto paše aB druge zelene krme ji dajerno narezano peso, ki jo poniešamo z rezanico detelie a!i lucerne ter malo otrobov.
Prašički ostanejo pri materi okrog 10 tednov. Svinjo krmimo v tem času šceviln prascev ki njeni telesni teži primerno. Krma, ki je potrebna za vzdrževanje te-lesne teže živali, se im-enuie vzdrževalna hrana. Poleg te mora žival dobiti še hrano za tvorbo mleka, to ie produkcij-ska krma.
N. pr.: vzamemo za vzdrževalno krmo 0,25—1 kg mešanice ovsa, ječmena. otro-bov, koruze itd. 3—4 kg kromoirja (ku-hanega) in 10 kg z ovsenimi plevami po-mešane pese   Poleti je še paša.
Za produkcijo mleka dodamo: 0,25 kg zdroba žitaric na prašiča. Da ne bi pri-manjkovalo, dodamo še do 20 gr klaj-nega apna, kar se pa seveda ravna po krmi, ki jo dobiva mati. Če preračunamo krmo z oztrom na potrebe beljakovir, mora dobiti svinja dnevno 500 do 600 gr prebavljivih beljakovin. Prav lahko bo-mo po tabelj izbrali pnmerno vrsto in količino meSanice. Skrbno moramo za-sledovati razvoj prascev ter temu pri-merflo uravnavati krmlienje matere.