Lah*> ilu« to. la» v .m t rj{« i u««a. UraduiSlvu tu upra viiUl vo v (Joriei, Vi« C 1'avettl t Tlaka Nnr.i4*a Tlakaiaa - Izdajatelj im t>4go* a red:. M: hrumo TodSarii« -- C .V na oglasom: I luiliniilor viaocm« a fcirUii eiu-jfa stolpa 1. tiO. tigovakc reklame. Kanina »liveatlla. poslana, oimrtai« va. •ju. oHiliUjiilj :!,! . vs.tka »r.sti I I. 1'rlolotiiu naročnina L. — Z« ino/i-inntvo L. (iOHICA, din- JO. ninrcn I02 J Ima tramvajski abonma, igra imenitno -trentami- in -Irc-sette- pršeča -Kino Edison-in jc izobražen pešec. Nosi pete iz gumija, mwt dekle, ki zna igrati na citve, vinije sc vsako Soboto, l«»«K cigarete -liso Egizia;to>. 8. Jaka l/inopivec Dve krasotici, ki bosta izborno sredstvo za purgiranje parlamenta. Kadar spila, molčita. Če dobita besedo kot prve, bosta nehali govoriti, ko neba zasedanje. Zmaj, Iti bodi okrog in išče, koga bi požrl. Vsako leto enkrat da nvenarediti obleko po novi modi. s-cii 6. Sbel/uoii Pikapok. Prva žena v rimskem parlamentu, ako bo izvoljena ; za zdaj jc na listi in to jc mnogo. Kar se tiče mode jo moramo imenovati na prvem mestu ; pozna vse krojače in modiste v deželi. Loči vipavsko vino od brhkega, spat bodi zgodaj (ob 1. uri zjutraj), jc v sorodu z^neča-kom Musolinijevc perice; pro-roktijejo mu lepo bodočnost. Nosi hlače, ključ o I hiše in listnice brani ona. moža pretepe vsak pondcljek. ozmerja ga vsak dan Upanje je, da obvlada situacijo. Vitez železne metle; njegova žena ga visoko čisla, rad je pečenko. Nekoč je skladal ver-ze, ki jih je posvetil svoji ženi. Cukova kandidatska Sss3a le tista: i. Peter Strocin. 1 3 Pe;;a in Gina ' :> Roža Brožest 7. Sotronij Osironos. \ Gorica. I O. marca 1924. \ olitve so pred kljunom (ne morem reči pred nosom, ker bi lo ne bilo res), w*e liste so vložene, tudi čuko\>a. Znak: Cuk na palci. Mislite, da bt bil jat slab poslanec. Nikakor ne. Vse vidim in vse vem, zato bi mi ne bilo treba nič praviti. Kar sam od sebe bi posredoval pri ministrih. J udi bi vedel X* odgovor, preden bi ga preiti, namreč dve veliki ničli, kot nad lokali, ki niso zato tu, da bi r«vrio dišali. Ker znam iz* borno klepetati, bi se t ako t v iivel na Monlecitorio. Ker sem sme\cn še posebno spadam v parlatitent, saj vo bili do zdaj vsi parlamenti smešni Morda bi poslal ra »A/uts« Ae predsed' nik zbornice. Potem bi zborni> ca počila od smeha in delo bi bilo lahko. Če me pa ne pošlje» jo r parlanient, bom pa vseeno prišel vanj, vsaj tekom zase* danja. Vtaknil se bom v žep kake An poslanca in frk! bom ie notri! Ko me z robcem po* tegne iz žepa, že pridem do be* sede, če me poslanec preje o-sramočen ne potlači nazaj v žep. 'I'ako smo pravi pust končali in začenja srečno volit nI pred-puSt. Maš ker oda je velika , In volilni pustni korzo Je narav* rtost velikanski, maske so pr* vo\'rstne, vse zaslužijo prvo darilo. Upajmo, da pusti votli» na pepelnica velikanskega mač ka. da bo solnce zatemnelo in ploh bo vleklo toliko kandida» tov, da bo ropotalo kot na sod* nI dan. Poleg tega lahko nastane Se vojna med Trstom ln Vidmom Vidmu namreč ni povšeči, da se je tržaški perfekt nekako pomirljivo izrazil nasproti mm* stopnikom Slovencev, to se pravi premalo po >videm* »ko«. Trstu ni povšeči, da se Videm vtika v stvari, ki ni tre« ba, da ga srhe. Baje je Videm zahteval od tržaškega perfek-ta, naj ta javno izja%n: I. Da Slovencev sploh ni. 2. Če so, da so sami oporniki. 3. Dm nimajo pravice svobodno voliti. 4. Da nimajo pravice dihati. — Ta preklic še ni bil objavljen. Ne ve se, če je imelo to značaj uiti matu ma; na vsak način pa so bili izstreljeni debeli časni* karskj streli iz \~ehkih oklopnic vidrmskega tiska, a so slabe granate padle v Trstu v vodo in k sreči niso eksplodirale. Kar tiče domače goriške politike, to se prtnn, pustnih priredite\> v Trgovskem domu, smo bili od prizadetih oseb dir skretno naprošeni, naj molči« mo. čuk se je naredil, da vse ve. in jo proti plačilu enega hvaležnega pogleda in stare raztrgane lire res obljubil, ds bo molčal. Na uho povem, da bom molčal le zato, ker nič nc vem. Čuk na palci ČUKOV KOLEDAR — NAPOL ZASTONJ Kje ja Sankat? Oj preljubi brulcc fluka, če zu mul nc ti ne /.di. tvoje naj oko pokului, kje paglavce ma! tiči. Sankal se jc vam po snegu, šlo je / bliskom kot vihar. Bobby. Nekega lepega dne mi moja soproga kratktirnalo pove, d« tako ims more iti dalje. — O* t rok nimava, to je glavno je bilo njeno mnenje, — in žal, da ji jaz nisem mogel ugovar« iati v tem, nišem ji mogel do* kazati; da iihava otroke, — Trditi. jejcla naprej, da je naše . veda.lahko dokazal, da sc na« hajajo v istem razen pohištva še živi ljudje in da so tudi nje« na prerckovanja in kregi z deklo večinoma ie celo prav za« bavni. — A zdelo se je, da mi tega sploh ne verjame. — Sploh pa si je prepovedala vsa« ko razgovarjanje o kaki drugi stvari — Torej, — malo živalico bi si morala nabaviti Ah kake grozne misli so te« daj bliskovito Švigale po moji trudni glavi — V duhu sem že videl našo japonsko oprcmlje« no teraso oživljeno s tropo do« mačih zajčkov, — slišal sem žc vpitje pisanih papagajev, — zagledal sem žc po kotih do« mačega ježa na lovu, — želvi« cc, mačke in pse, ki sc lovijo in grizejo. Ali vsega tega ni mislila mo. ja draga ženka. — Tudi si ni želela opice. — Ali nekaj ta« kega, podobnega — Malo, dra-žestno veverico. — — Maycr-jevi so prinesli tako ljubko ži« valico iz letovišča-- Kako naj bi nam veverica nadomeščala otroke, mi sicer nikakor ni bilo jasno. — Ali moja soproga jc bila drugega mnenja — Saj jc sploh ni bolj ljubke živalicc, kot jo vevcrl. ca, mi jc užaljeno rekla. »Leteči solnčni Jarek«, jo jc imenovala ali vsaj tako pob« no in mi razodela. da jo jc celo slavni pesnik Hcbbcl opeval v verzih. Rudoči kožuh vcvcrlec jo snomni na slavnega slik ar j a Tiziano, ki je slovel ra sedaj | zdaj sani so same v bregu, , kje sankač je nudi mar? Cc najdeš, pošlješ Čuku. zraven pa še liri dve, boš dobil po pošti čukov-koledar takoj sc vč. pač im> svoji ticijanovi rude« či barvi las. — Pa spominja jo tudi na kožuh, ki ji ga še ni« sem kupil, v kljub njenim že« Ijom.; Seveda sem to zadnjo opazko preslišal, nakar ie pa ona takoj vesalo vzkliknila, da jc pač takoj vedela, da jaz sploh nc bom imel piič zoper veverico. — In čez dva dni jc bila ljubka živalica ▼ Bog aam ve« di kje Jo ie iztaknSa in kako je tfrišla' do tega, kako naj se zovfc. — Na vsak način — tu je bila in ostala — naša »Bob« by«. — Pričetkoma je sedela v svoji kletki ki smo jo prav na« laŠč napravili ah niti ganila se ni notri. — Melanholično je glodala vso opravo in mirno sedela v kletki. — Zdelo se mi je, da sem že slišal, da so ve> vcrice prav živahne živalicc in. če se ne motim, sem to celo bral v neki prirodopisni knjigi. — Moja ženka je bila mne« nja, da jc šc nekako boječa, da si nc upa niti ganiti se. — Meni pa sc je zdelo, da v svoji veveričji glavi kuje pogubonosne naklepe. — In izkazalo sc jc, žal, da sem imel prav s svojo bojaznijo. — AK to sem šele pozneje spo» znal, ko sem že nekoliko skusil s tem »letečim sol nč nim žar* kom.« — Začasno je skušala moja ženka. da si pridobi nje« no naklonjenost, — in to z vz. trajnostjo vdanostjo in potrpe« žljivostjo, ki je bila naravnost čudovita in jaz se nisem mogel dovolj načuditi tem do tedaj neznanim dobrim lastnostim moje soproge. — Žal da je iste kazala le Bobby.ju, —- proti meni pa žal----ali naj bo, ostanimo pri stvari. Nekega dne naj bi Bobby sama prosto po sobi skakala — Ali presenečen jo ---ic v noči preje jc sama Sla iz kletke - no čisto na preprost način prcgloda« la |e leseno zaporo, skozi kate« ro sc jc dcvnlo *jVcž v kletko. J*/ srrn hil jezen, a mojo ženko je ti vztrajnost inaleua glodavca kar presenetil« m <>. čarala. — . Bobby pa je sedela medtem na glavi Dantejevega kipa in sc nama ikodoželjno sinciaU — Seveda j<> moja ženka ni smatrala za tako podlo in nt/. kotno. — Vabila je ljubko h. valico z najlepšimi orehi, zaman, seveda. — Le svoj i>m> stor je premeuila, — s kipa \r skočila na Stojalo 8 knjigami ter se tam čisto udobno vm-dlu v lep šopek vrtnic, ki je l.il v cvetlični vazi — Naši klici m, ga pustili čisto mirnega in n< moteno Je začel grizti popke nerazcvelih rož. — Nekaj i«> sobno dobrega in okusnega jr moralo biti v njih. — M.»ju ženka je vzklikala z vsem ml«, dostnim umetniškem navdu.ir. njem: »Ah — glej jo vendar, naša Bobby r oni akupiui z vrtnicami--- Te barve*, u krasota!« -1--- Jaz pa sem le mislil, k.iko sem to cvetlično vazo iz op« liziranega stekla kupil v Hcm-i. kah za celih 96 lir in jo z /iv ljensko ncvamoatjo prckmi trabandiral čez vae meje. In vodel sem tudi, da jc v va/i voda — in -«■ vsalulo ve. y s svojo vrtn i n ostjo uničila. — Moja ženka je pač vedel* da bom jaz dobre volje vse h< tro zopet popravfl. — Njer> zaupanje mi je laskalo Vendar pa se nwtm čutil Iuk temu zaupanju in le s trudom sem ji dopovedal, da se ne ino re popraviti prtgiiicni ži ca hipnega telefona, — da »e n« da zašiti starodavno vezeni« tobačnega mehurja in pa gta\ mojih šahonrih fiffur si p«č nc morem sam napraviti — Seveda, ženld moji je l»l<> vso skrajno draiostno na kar sem ji jax jezno odvrnil, da jc meni sploh popolnoma vsejedno, ali sq moje reči rni. Čijo z veverično dražestjo ah da so na kak drag način srečno »kaput«. — Ona mi jr na-to odvrnila, da sem pravi nu-rovež, — ki je popolnoma bccr ? >rcA. — —r -jr Sicer, p« jc ona sla le .za liip iz sobe, le en sam hip. -r* Ko se je vrnila je bilo že vse pri kraju. — In kaj sem hotel .storiti? --Pisal sem tclefoničnemu uradu za novo žico^PusUI sem popraviti od specijalista moj tobačni mehur in kupil sem si novo šahovo desko z novimi figurami. Jaz mu že od začetka nisem bil naklonjen, - opazil sem ga namreč, kako je neopaženo. smuknil v jedilnico ter iz kom* jx>tnc sklede na bufetu vzela IcpoČešpIjo in odbežala z njo na zastor pri oknu. — Kose mi je zdelo, da jo moram radi tega karati, — mi je mehko maso čcšpljo padlo na glavo, seveda, za Bobby je le kost imela okuu in vrednost. — V redovitih presledkih se je vzbudil v naši veverici nagon, du si pripravi gnezdeče. Ob takih priložnostih je Bobby postala še bolj živahna in drvela ie med šivalno košjrico moje soproge in drogom od zastorja pri oknu, semtertja, da je bilo j res nekaj posebnega. — Razprostrt rep je mahal za njo, -no — prav kakor kaka revoJu-cijonarna zastava. — Ko nas je bila veverica Bob* by zapustila, je dobila Ana nafta služkinja — to gnezdeče, o priložnosti generalnega sna-žtmja stanovanja. — Prav gori na drogu od zastora.---- Obstojalo je to HČno gnezdeče iz treh poedinih nogavic moje soprotfc, — iz jedne mojih svi* lenih nogavic, ki jo nekoč sicrtvnostno izginila in iz treh klopčokov volne, — (ostanki iz mirnih časov pred vojsko.) Tudi razvaline gobice, ki se jo nu bi pri krpanju nogavic, so sc našle.--- Moja soproga je skoraj jo* kal*, tako jo je ganila ta skrb za gnezdeče. - »Pomisli ven« dar, gnezdeče si je hotela na-praviti, - kako dražestno in ganljivo«, — je vzklikala. — Ko sem se. ji jaz smejal,' je postala resno huda. — Sploh ni mogla razumeti, zakaj ne inorem trpeti te ljubke živali« ce, katere dražest je opeval že pesnik Hebbel Priporanil sem, da je najbrž HobMova veverica pripadala kakemu bolj civilizovanem ro* du, — naša je bila vsekakor iz prav vničujočega in potratnega rodu-----Na to sem slišal opazko, da ji sploh nisem nikoli privoščil niti najmanjega veselja in zabave. Odvrnil sem dokazom, da som p<»vetil uničenju v zabavo ljubke Bob-by — svoj najboljši Koh»i* noor/svinčnik, za katerega sem dal celi dve liri, — in to velikodušno, brez ugovora. — Ko je Bobby ta svinčnik uničila, raz-glodala, jc sicer izgledala kot kak Siona-lndijanec, s čisto vojno » pobarvanem obrazom, gobčkom, ki je vsakrat,- ko jc prišla k mleku, je postala Sc bolj vojnovita. Soda i nas je draga Bobby zapustila, prosti smo njene dražestne družbe. - - - In povzročil je ta odhod le m al kos žice..---— To je celo mojo soprogo spravilo v jezo. —---Saj je na ti žici viselo njeno ogledalo iz benečanske-ga stekla. — Bobby p« je rabila žico za. brusilo svojih zobčkov, ki so znali tako mojstersko glodati. No. seveda — žica ni Vzdržala in - ogledalo je šlo. In prijtravljena je bila moja draga ženka, da se* loči od »le^ tečega solnčnega žarka«. — Odnesla sva ga v zoofogični vrt. Z dobrohotno besedo se je pustil oskrbnik prepričati, da nama ga jo spoda Čuka na palci, njegove veličastne soproge Sove na »ombreli« v spremstvu vseh Cukovih ministrov in članov Cukovc vladarske hiše poleg zastopnikov tujih oblasti, raz« nih kukavic in Kakadujev. (J-soda vseh ugankariev je bila izročena globini starega klobu* ka, nakar ie eden izmed članov številne Cukovc rodbine dvig-nd s kljunom tri listke (kot vidimo papige na sejmih), ki jih je potem Cuk na palci svečano prečital zbrani družini in diplomatom. Bral je sledeče: Prvo darilo: um budilko st« 'dobila gospoda Brata Tivan v Kranju, SI IS. Drugo darilo: pisalno garnituro dobil g. France Kievi* šar. Nova (Jora pri M al. Stat* niku, pošta Novomesto, Sil S. Tretje darilo: Slika S. Gregorčiču je dobil llanžič Ferdo, Ljubljana, ('elovška centa (O. Obdarovani nai sc blagovole potruditi, da darila v roke dobe. Cuk na palci je izrazil soža' Ije zastopnikom Julijske Bera-čije, ker pri nagrndah niti v po* štev niso prišli,... KshaesovCem pa je častital v upanju, da tudi to dejstvo pripomore do ljur bežni med bratskima nartfcfo* m a. Vsem onim v tolažbo, ki ni« so bili izžrebani, pa sc priobčijo njih imena po vrsti kot so hiše v Trsti, da jim bo še enkrat hudo žal. Dano v Cukovem glavnem stanu v drugam letu Mussolini« jervega vladanja. __Čuk I. r. DRUGIČ. »Lepa je tvoja nova hišica; samo drevesa v vrtu so nekoliko premajhna.« »Nič ne dč; ko me drugič o-biščeš, bodo žc velika in de* bela.« LISTEK. Honfazelj v Benetkah. Ponatis 1* 6orkc 1906. Mi, navadni umrjoči, ai ne morp mo.« Zdajci obrne njegovo pozornost na-oe nekaj dragega. Cehi so namreč zaigrali »Kde domov moj.« Konfuzlja ie to tako elektriziralo, da je pozabil na palico in navdušeno začel vpiti na vae grlo: »Živili Cehi. bratje Slovanll« Ko ao doigrali, ae je naravnost drl: ■Biu, Ae, joi. duplikat« itd.; zraven je bil z nogama po tleh kakor besen. Toda v tistem trenutku mu prileti tudi taka zaušnica, da ae zvrne vznak-Pri padcu jo zadel z glavo neko gospodično ▼ naročje tako hudo, da jo padla tudi ona a stolom vred, na katerem je aedela. Nekaj časa se je al' cer rer« borila, ali dosegla ni a tem dnigega. kako* da »e je nesrečno zgrabila za namizni' prt in vsled tega prevrnila sk!ediqo črne kave svojemu spremljevalcu na snežnobele volnene hlače. Padajo je dvignil Konfuzclj no ge tako visoko, da je pokazal poplate in prevrnil Se mizo, pri katefrej ata sedela z Angležem. Neznansko vpitje je nastalo po dvorani. Cehi »o prenehali igrati. Vae je skočilo po koncu in se rinilo na lice mesta, kjer se jc pohiral Konfuzclj roteč onega, ki ga je udaril, na dno pekla, četudi ni šc niti vedel, kdo ga jc prav za prav. Grozil sc jc, da inu razbije glavo, samo naj mu ga pokažejo. Toda v prvem hipu ni bilo nikomur niti toliko znano, da bi vsaj vedeli, za kaj se gre. Največja uganka pa je bil vsem Anglež, ki jo rjul kakor obstreljen medved in skakal po eni nogi po dvo-rani. drugo pa krčevito vlekel in stisk«! prav tja gor do kotletov. »Aueee, aueee,« je tulil. Slednjič se VSede na tla kar sredi dvorane, vzaijic nož in izrežo čevelj raz nogo, katero je ravnokar vzdigo-val tako silno visoko. Konfuzclj se mu približa in ga vpra« Sa, ali jc bil tepen tudi on. Ni pa Se dobro izgovoril, že je Anglež pograbil zopet svojo gtvjačo in lopnil bi ga bil po glavi do smrti, če bi se mu nc bil nitro izognil. »Aha, ti iščeš pretep, čakaj, krota anglcSka, sedaj vem tudi, kdo me je udaril,« sc razjari Konfuzelj in hoče zgrabiti lorda za Vrat. Vendfr tega ni mogel storiti, ker so ga natakarji So pravočasno zgrabili in ga potisnili na stran, zagroccivSi mu. da gt dajo «reti< rati, ako nc bo miroval. V tem ai jc lord Wilaon sezul tudi nogavico. Vse je gledalo, kaj pride sedaj, celo Konfuzelj jc bil radoveden. 1'riSlo pa ni nič, ampak pokazala ae jc samo koščcna> lordova noga, polna kurjih očes in suha, kakor trlica; lo palec na njej jc bil ves črn in silno zatekel iri noht je žugal, da demiaijo« iiira v najklrajSem času. Stokajo in javka je jc sedaj Anglež povedal zvedavim gledalcem, kazaje na Konfuzlja, kako ga jc onole budalo, ko jc rjovelo proti Cehom »hi*. duplikat« — in tolklo z nogama po tleh, zadčlo s svojim »kopitom« tako strašno ob njegovo nogo, da bi mu jo bilo kmalu zdrobilo. Natakarji šo na 19 pojasnili Koo- fuzlju ves položaj in pravi vzrok zaušnice, katero mu jc prisolil Anglež. Svetovali so mu 00 enem, naj se takoj in natihoma pobere iz dvorane, da nc prouzroči zopet kakih preglavio sebi in drugim. Konfuzelj jih je sicer slušal, a za- Kdrnjal jim je tudi v obraz, da so ne ji deset takih«le angleških longinov, četudi ho lordi; in da on ga ni udaril namenoma, pač pa je to storil tisti kotletar londonski, prismojeni. S temi besedami si je nekoliko ohl*> dil svojo jezo', stopil 1 zopet na parnik ter se vrnil v mesto. Vsled zaušnico mu jc brenčalo po glavi, kakor da je imel v njej cel roj čmrljev. Pri vrtu »Giardini puhlici« jc izstopil. Bila jc žc peta ura po Lotilo so ga jc otožje, j do na neko klop in preinii usodo zadnjih dni. Precej hladno jc bilo 1 vrtu, kar je sne vročine, ki jc 1. delo j po mestu, > kli-če pet infermirju, an jin kuaže, dc naj gredo z možan po ncurn* nega Lukeža tjc na kareti. Tje gredč jc naš Lukcž dau zosto* pjt infermirjian, de tist' Lukež I jo na kareti je furjozast, de | naj ga nanaglin prijmojo an hi« tro zvežejo, kjer če ne jih use razluČe an dc on ga jc mogu parpejal sam, kjer mu je stuo« ni ilat' dormjolo (zaspanko). Infennirj so mu vjerval an za« tuo so šli inučc do karete an uši lmado zagrabil buozoga La* ha an ga začel vezat z varcam an kjetnami. Buogi Lah sc je takuo prestrašu an ne-lc začeu r jut ku ti neumni, ma tudi se zvijat an cabat, kakor ti furjo. zasti, kjer nje vjedu, no kje je, nekaduo, ne zaki ga vežejo. Infermirji so ga lebuj vezal, kjer so mislili, de djela takuo, kjer jc furjozasl. Kadar so ga spravli dol z ka« retei se je naš Lukcž lepuo u* sednu goru u njo, jc obarnu konja an se lepuo peju ku an grof pruot duomu z kareto ti* stega, ki je bju z norcu, kjer jc pametnega Slovjcnja uožu dol n malinkonjo. Pet ur M uhlju rac. TO J K SE HUJŠI«, »Moj Bog, kako lu otrok vpi« jc« u Počakaj; zapela mu bom, pa bo zaspal.« »Ncl pusti gu raje kričati.« . PREVIDNO. »Čemu si eno stran avtMao> bila pobarval rdeče, a arugo stran črno?« »Hm — tako. Boš videl, k«, ko se bodo ^izvajanja prič, ako koga povozim, nasprotoval, Edcii bo trdit da je b« Cm, , drugi, da je bil rdeč avtomobil. BERAČ, ' »Tu imate palanko. čujte, noša soseda ravno fabi nekoga, da ji razkoljc drva.« »Hvala, gospa, za svarilo« V TRGOVINI. »Vi ste nosili ta klobuk dve leti.« »Da; dvakrat sem ga dal tu čistiti, dvakrat sem ga Pa za, menjal v restavraciji za afcoruj popolnoma nove klobuke.« NI RES! »Čujte, gospod žlobudra mi jc rekel, da sem star noree « »To ne more biti res, še 1 40 let nimate.« Ne dobi ga, - kdor ga itfe - vse je drlo na vollšte. Dolg je nos, volilčev nos, kdaj,mu zrastel je lako? Lahko pel bi ž njim kot kos, še bi bridko ne bil6. Strgan čevelj, iz kolen pa vrzola mu cvetč, zdaj verjel ne bo noben, da kaj boljše naredč. Če naj dan volitev se Ire volišče od ljudi, lreba jih bo vlečf Ije, da vsak čilo naredi. »Nič prijetnega nisem šc vžil do danes na svojem potovanju. Kadar sem najbolj vesel in zadovoljen, pa skoči kakšen vrag vmes, da mi skali v»c veselje. Kar so mi jc zgodilo v Višku in 1.utišani, naj bi žc bilo, kaj takega se lahko -pripeti vsakemu; toda, da me gre ta proklcti Anglež tcpsti_ko mu vendar nisem hotel storiti nič lalcga, to jc nezaslišano. Bog daj, da bi »e kmalu kje zopet srečala, mu žc pokažem. da bo pomnil.' Sicer pa. kmalu bi bil pozabil, mo. i al jioin iti v cerkev Sv. Marka, da plačam tisto mašo. I'boga moj^ Lojrka, da bi ti vede« la. kako sem to opeharili l'a kaj sc hoče: kdor želi imeti pri hiši mir in kam priti, mora delati tako. Saj ni alnha ta moja žena. Bog ml jo ohra. ni Sc veliko let. Ic tako skopa da bi nc bila in da bl mc nekoliko bolj spoštovala; pa naj bo. kar jc, to jc, Rog mi nc pohujšaj, vsaka kača ima svoj strup«; modroval jc Konfuzclj in žena sc mu jc začela naposled Sc smiliti. Sklenil jc. da ji vse pove, ka» dar pride domov, četudi se no hudo« vala, bo vsaj imel čisto vest. Med tem sc mu jc dvakrat zahli« palo. »Bog vc. kdo mc ima v mislih,« jc zdihnil.. v Slednjič sč otrese -vseh takih in onakih premišljevanj ter hoče vstati, da odide, kamor sc jc bil namenil. Ali... »vraga, kaj pa zopet« za. vpije. Nekaj ga jc namreč vleklo od zadaj zopet na klop. Konfuzclj sc vjezi, skoči energično pokonci in po< gleda nazaj, kdo ga jc držal. Videl pa ni nikogar. Ic zadnja plat njegovih tenkih kolesarskih hlač Jc ostala na klopi, kjer sc jc sprijela. ker jc bila klop na. novo pobarvana in šc nc dovolj posušena. »Krucihangl,« zakolnc Konfuzclj, »sedaj vem,, zakaj jc naredilo vfilc, kaditr sem vstal. Prcklcnnkc šcmc vrtnarske, zakaj nc zapišejo takih stvari, da bo človek vsaj vedel, kam naj sc v sede in kam nc. Lep mož sem sedaj. Cc sc niso zarotili prav vsi pcklcnščckl zoper mc, pa nič no. čem. Komu sc jc še kedaj godilo na potovanju tako kakor meni!« Toda z zabavljanjem in jezo mu ni bilo pomagnno mČ, moral jc pač pre trpeti tudi to in poiskati si drug od» pomoček. No. Koiifuzclj jc bil zvita buča. zato ga je tudi prcccj našel. »Druge ni. kakor da si kupim nove hlače«, jc rekel, »dotlej pa skrijem tisto odprto »vrzel« zadaj takole«. Snel jc namreč kapo z glavo in 6c delal, kakoi da mu je silno vroče ter jo tiščal z levo roko na tazpara* no h Lično stran, z desno pa se jc brisal z robccm po čelu in obrazu, da nc vzbudi med šolajočim občin, stvom prevelike pozornosti. Tako pride do (.'aribaldijevcga spomenika. Ni si mogel kaj, kakor da sc jc ustavil in »i natančno ogledal od vseh strani. »Sicuro un patriotu triestino« (go. tovo domačin iz Trsta) ko opazili nekateri Benečani, videči Konfuzlja' tako spoštljivo odkrilega pred spo. monikom. »M...«, za^odrnja Konfuzclj za» tcgi/jcno in odhiti v neko bližnjo prodajnliuco narejenih oblek po druge hlače. Neizrečeno ga je jezilo, d« sc ni mogel takrat pokriti. Hlače jc sicer dohil po svoji misli toda plačati jih je tudi moral tako, da bi si hil s tem denarom kupit ti o. jc takih doma. Nato se odpravi po alici »Riva Schiavoni« na t!rg Sv. Marka, kjer i n krene naravnost v cerkev. Čudil sc je krasoti tega božjcgi hrama. Ogledal si ga je od zunaj iu 7n<" traj. celo na galerije ie ic bH podal ter motril slike in mozaike a *»eda vim očesom; zraven pa je acveda pazil, kje bi našel kakega duhovnika, da naioči tisto mašo za poks4*eg« strica. Ali našel ni nobenega. Nspo«l«lju*a?« »Ehe... mhm... tako... tako.. Joffpa, zadeva je...« Doktor ni noi nič pametnega spraviti z aebe. »Ab sem zelo bolna? Ali je e varno?« »Ni tako zelo nevarno. Spo-oifco sem mislil, da bo mnogo Pnijae.« >» »Kaj naj storim?« »V prvi vrsti se morate zdra IviH Lahko prihajate k meni. ■Popoldne, zakaj dopoldne sem premo na sodniji.« Na sodniji? Kaj pa Vi dc-flnfce na sodniji?« »Kaj naj delam. Kar delajo vsi odvetniki in doktorji juris. Hranim svoje klijente.« Fika Polonca je skoraj omc-IleV. »VI niste zdravnik?« »Nc; zdravnik jfc nadstropje vi A je.« Zdaj jc v resnici omedlela OD PETJA. Dama: »Ne. vem, kaj je to. Kadar pojem, mi stopijo solze oči.« - Gospod: »Zamašite si ušeja^ to pomaga.« ' VZROK. »Zakaj nima tvoj pes ime* na?« »f'emu bi imel imel Saj pride itak le, kadar se njemu poljubi in *a nekliččm nikoli.« Tri fevlle merim •• palcev » (Vojaška s sHtamd.) 1. Budnica. x livo, to Je prava spak a, na vso zgodaj glasno kvaka, da zbudi iz sanj lenuha: Brž na kavo. košček kruha. 2. V vrstet > To je krasna melodija, na vse kraje vam.se zvija, Jure moško v trombo piha, da vse skupaj prisopiha. 3. Al&rm. Ko so oglasi, vse skače in išče puško, kapo, hlače. Kaj more neki biti, da so pričeli vpiti? | 4. Menaia. »Zupa di kan; zupa di kan«, t romba vpije vsaki nam dan. Pašte dolge za kosilo res ne manjka nam obilo. 5. Prost izljod: T romba svobode, glejte vojaka, že je na nogah, venkaj koraka, to mu diši, se kadi cigareta, , mlado dekle mu ljubezen obeta. 6. Počitek. Deveta una je odbile, vojake spat je napodila. Vsa kasarna že počiva, vojak o domu svojem sniva. Avtonomist piše. PISMO IZ S H H. .Dragi Čuk! Čujem, da si se začel močno zanimati za našo avtonomijo, zato ne bo odveč, ako Ti od časa do časa poročam o našem gibanju. Mi se sicer še imepujemo avtonomisti, v resnici smo pa mi slovenski avtonomisti žc davilo postali neodvisni republikanci, zaenkrat hrvatski, in nočemo imeti z Balkanom ničesar več skupnega, ker nas loči tak prepad, du bi noben inženir nc mogel napraviti čezenj mostu. Predvsem nas loči slovenska kultura, tako imenitna, tako visoka nad ono tam doli, dn ie j ni mogoče zadosti povišati. In kultura spridit, kakor veš, med tiste delikutne stvari, kakor ie n. pr. fajfa, ki se jih ne sme posojati. Zato naj vsak drži, ka? ima, in naj po nauku sv. pisma Boga hvali, da ni tak kakor drugi. Sicer se lahko prepričaš, da slovensko časo* pisje z malimi sramotnimi izjemami pridno izkorišča kuh turni motiv, pa vendar Še vse premalo, kajti Ti, Čuk, gotovo še ne veš to se pravi, neko* liko že menda veš iz lastne skušnje — kaj se vse lahko o* praviči in doseže z višjo kuh turo. Pobožno legenda o skupnem pokolenju, ki so jo bili iznašli nekateri razgreti sanjači, ni mogla obstati pred solncem resne znanosti, in smo io mo* rali na podlagi najnovejših raziskovanj, zlasti hrvatskih pismoukov, pokopati za večne čase. Povdariti hočem samo najvažnejše znake, po katerih se obe rasi že po zunanjosti med seboj ločita. Tu čevlji — tam opanke, tu hlače — tam hlač oni i. t. d„ od nog do glave nepretrgana razlika. Če bi se primerjali brez obleke, bi bile razlike še bolj očitne, saj se govori celo, da je še možganska pokrajina pri njih nekom dru* gače prištimana. In potem nasprotje v narodnem značaju! Oni tam doli se že od nekdaj ravsujo s svojimi sosedi za vsak prazen nič, mi pa smo sicer pogumno, toda mirno ljudstvo, ki se' dvigne le, kadar mu drugi ukaže jo, drugače pa zvesto služi svojemu gospodarju, ki pa mora biti tujec, sicer ne prija našemu narodne* mu značaju. Dalje ta velikansku razlika v obeh jezikih, katerima sta imeni santi tako različni, da imata komaj začetno črko skupno, kar bi kazalo, da izvire žlaf\tu kvečjem od Adama. Mi govpcimo, oni pa sploh ne go* vorijo ampak kažejo, kakor nekdaj, ko bojda ljudje ie nO so vedeli, čemu jim je Bog Je* zik ustvaril- • Preidem k gospodarskemu nasprotju/ Naša dežefa je predvsem industrijalna, (radi krajšega omenim samo ribnii* ko industrijo, ki je najbolj svetovnoznana) dočim se je tam doti komaj razvilo pastir* stvo. Sploh smo v vseh gospo* darskili panogah ne ta stole* t jo, za par vekov pred njimi. Naši živinorejci n. pr. so že davno pogruntali, (Ja krava pri gobcu molze, doli Upa iščejo mleko še vedno na misprotnem koncu. Pa ša drugi bolj tehtni raz* logi ivts naravnost odbijajo od njih. Kakor veš. Je bila onu dežela od vojske tuko približno povsod, od kraljeve puloČc pa do zadnje bajte, tako nekako nudo poškodovana, in sedaj ti ljudje zahtevajo, naj bi j bit d i ml j davki pomagali zidati njih brloge, kot da bl biti mi vsega krivi. Sicer ne morem ravno Izključiti, da ni tudi kak slovenski rekrut kje podkuril kako njih kolibo (kako naj bt se bit revček drugače ogrel, ko ga je oblival mrzel pot preft četašlf), ampak to nas nič ne briga, saj mi vino le ubogali, ne UKuzoyuH! Nekul bi žo dali miloščino kot vsukerpu pogo* rclcu. ali samo majhen delček od tistega denarja, ki so nam ga onj dali v zameno za ov* stfijsko listje, ki nam je bflm še ostalo od raznih domoljubnih posojil in le pod pogojem, da tudi oni plačajo našim hrab* rirp pvstrijskim invalidom v gotpvint (skoraj bi bil zapirat: z leskovo mastjo), kar so po* šieno zaslužili. Dalje zahtevajo ti ljudje, 4e bi morali naši bolj učeni otro* C i vsa i tuko malo od daleč po* znati njih jezik. Slišal sem, da tudi vaši gospodarji zahtevajo tako nekaj stičnega, toda vaši gospodarji so vam vsaj nalogo kolikor mogoče olajšali. Posla* li so vaš jezik lepo na spreliod iz šol in uradov, poslali so vam svojih učiteljev, uradnikov, fr* govccv, obrtnikov in delavcev in vam tako dali lepo priliko in zlasti dosti prostega časa, da se lahko priučite državnega jezika. Vsega tega pri nas ni, še celo mi jim moramo posojati gori našteto blago, p* vkljub temu nas hočejo pre* plaviti s svoiim jezikom in po možnosti iztrebiti našega. Sploh Jih j c v našo nesrečo vrag prinesel ravno ob nepravem času. Da so nas pustili pri miru, bi bila morda tudi nas doletela sreča, da bi bili morali plačali kako vojno odškotinl. nico kakor drugi premagani narodi. V tem slučaju bi bili, podobno kakor pri Nemcih, mnogi izmed nas skoro gotovo biljarderji, čet tuli niso še vide= li biljarda, vsi pa gotovo mi-Ijarderji in bi sc hodili A meri' kanci k nam ženit. Tako je pn šlo vse po vodi! Koroško bi bili lahko tudi mi sami Izgubili, šc celo brez glasova n Ja. pred drugimi sosedi bi se bili pa že sa; mi kako ubranili, v najboljšem miučmju bi se Jim bit podali, n—gnn brez avtonomije, in ta> ko ostali zvesti svojim zftodo* vinskim tradicijam. Se tisti lon> danski faki so preobrnili, moda so iz nagajivoati priitw Mii Hrvatom tisto kamenje ob morju, kjer Ue pelin noče rasti, m tako naprtili Hrvatom še stroški- zo vojsko na mofcram, kot da bi ne imeli zadoati NtrtKŠknv 2 vojsko na suhem. In za tisto gnezdo z vodenim tm trnom. kako so se puliti celih pet let, dmsirMvno Jih m nič brigalo. namesto da bi m postu li nmm izgubiti ie prvo leto! Vutiš torej, dm me ti ljudje praskaj" tudi tmm, kjer jih nk: nr srhi. urfojM jrmslmiijo svoje trne » polni mer«. Dm me tudi mi ne naferemo kake srbečice. /e nujno potrebno, dm me čimprej ločimo. Zrn sedm] pmsdrav. prihod-nfič kmi več.' ^ Glmvjustmn. 1. imu 19M. b* Kar k iaUo več praznih scdciev, je in mi šotor jc otepal *daj gospoda, zdaj dumo V* k postajalo ver. neki go* šaljiva vpra&Mia. Kje vlada največji nered? (V knjižili založbi, kjer knjige »zalagajo«.) Kateri srp ne iapje? (Lunin srp.) Kaj beži brez nog in ae več nc vrne? (Ca*J Kakšen razloček jc mod de* kleti in mod trdnjavami? (Nobenega. Oboje npoen« mo še le tedaj, ko smo dobiiij Leti po zraka, seda na drevje in na hiše, a nima poroti — kaj je to? (Snet) Katero leto traja samo en t dan? (No-vo leto,) Zakaj violinisti v Godci ne igrajo na (Zato ker Zak^j so kot zdravniki? {Ko tatovi grado : natančno vedo, kmi kom manjka, zdravniki pa lo* Oa nc vadt> vnofej.) Zakaj so berači najprijaz* nc^^udjc? ^ U^jZfač"^ ZU*'itSUTdo niriiM? Bst od ii. (Natančno erfau do KhO Kje (V ve poižro s fciatmi vrad.) Zakaj vojik tudi ie defc vendar enkrat v knt Vašo barako aK»eW Na« kar kmet: »To »c povsem mo-te » dober dežnik« Neka gospodična je namrd« aAa in dejak jvm>djivu »Mor mislite nocoj pod mflim nebom prenočiti, da ste primat v me« streho Vi Neki drogi J kam«, odgovori kmet »K moikn odjemalcem. ""Moj san pride z vozom za menoj, ki to. si slanino, maslo, krompir in drugo v mesto*. Ko so gospodje to čufi, so kar izbuHE oči ln ko bi trenil ve kd kmet od vsdi naslove z •nnafi. Neika gospodična je dejala: -Ta dežnik je zelo močan in praktičen«^ ln nekdo drogi: »Jako lepe barve ima«:. Eleganten gospod z očali v kotu: »Dežni, katerih je ma« ki. močan, praktičen in nad v« krasen«. Tramvaj je ustavil in kmet je izstopil Pustil je pa svoj krasni dežnik ~v vozu. Nek namestniŠfcj svetnik je ur« no stopil za njim in mu ga ulju dno izročil Kmet pa je šel dalje in mrmral: »Da bi se vsi zvrnili, škrici SLABA TOVARIŠU A. »Mama, jaz se nc bom s Pe» trekom več igraL« »Zakaj pa ne?« »Neki deček je ubil šipo in an se jc hudobno smejal.« »Kdo je bil deček, ki je ubil šipo?« Tikotakc, tfe-take, punce so povsod enake: se šopirijo ko srake, krilce kratko čevlji z »lake«, oče ima vrvee z »boke«, jopič kaze strašne znake. Mati jc brez lire vsake, hči zapravi deseta kc. V Vrtojbi puncc so vam take. kdo vc, če so kje enake, upamo, da stvari take se uredč brez graje vsake: tike-tak®, tike-take... NahU titn ktlrtr n mM!: J. Trfcman, Podkrai; P l "dovlč. Guardlcfta; R. Sket. Goric«. R Ri*> ♦ak. Poatojna; J Rontffar. Tomovo; M. Ttnta. I.»ubl|ant. S. M S. M Karha. L|utomnr, S. H. P Rratkifi, Ravne; 1. RraHna. Gorica; SflUflo) A.. Gori« ca: P. Vulmu, Loiacc; L. fetko. to> ■tojaa, A TJ. Ma&Jje; F. fcm. Ubclaku. A. Kxr*ii*. Cd Milani 0.. Gorica. Vidmar I.. Puatojna; ho vin K . Srednje; N. K*mjcdic. 1*U. »e; LMu V, O/riK: KoajcJ* E. Gorica; B. Vižintiu. Kcotc: B. Žar. Ko ritnica, J. Maurič. Cm« fac valje S H. S.. Gamr M, P n rt »Ar tin; L. Hočevar, Gorica; Ji- Micka*. Čopov an. S DJvarec. Radovljica; L. Kriimč, Ljubljana. S. H. S.: M. Li*. črni. Dol Kal. M. Kaviar, Zm%a. V. Podpornik. G one«. 1. -ftt»Mi. GaJ. na; N. lA>vtačck. Kuki Slukar Lu kavče. F B«>ak. Poaiojn*. F htm. tok. Kuzaričc. Klcva V, Sctlore; A. Ituit. Sturjc. A. Briuanik. B«*iča S. H. Su 1 Paliic, Maribor. S H S^ A. Bencdctič. Martin Vrh. S H 1; IV rib F. Lukov« 33. F Ko«. H Am S Ji. S.; F. Vcamiek. Ročic« S. H. S; ŠL Lmaoit. Metka b H. S.j V. fikm-bar. Vitojagor. S H X.. i SarOamf* Bidicr S H S.. l>uriui J _ Kaže. 1. itupiua. Mm- r*U S H S.. CWk» man lg . Tupubčr S H S.: Mit T . Zmrdmr S H S.; C JodLa. >>wr.; M. Sovn. l.jutraci S H S K TaAc. Rakek S. H S.. 1 i-ubk. Ganm; K Makuc, Tmivu. J Uoicna«. Gafec S. H. S.. I". Braiul. Idrija: C«dh>ti M„ Kanal. Vidmar A ■■ Mil i i, BurdM, O Skoti« Loka S 1L S.; darič M . Kortr V 11 Jll IL>W. Kj^to L. Talnim. 1-fcar A_ OoUc S. H S . S S«c. CmOoI Maa; F iiodj«. Joek. & H. S.. (Mvaa£ J, Sv M Maedaka«. B. lakfca. S«. aOa. 1 rt*. SL. i f' <■ i . Sptd-I NumaO« S B k; »I i.al I . Kote. (mc i, T i 1 1 . Viite M_ l.iubl^M« i H S: P Mc. bp-blfaaa S H S.; TI ■■ i L. Bari, ■ M Hračai. IhAg S H. T. i 1 n i A, Ptuj « S.. Jok. L| K H S Miku. M, Hn^mc. S H S 1 Zivu.. Maribor S H S.. M iek. Maribor S. H. 1L: iUt. Tka. Kranj S H. &_; S T«a,. latMan . Stiirni 1.. ScaniMac: C. Ctjaa. Maifci I S H S O * > ;Vitc 3. Kod rež. M. "Rac, 1 ifkii S. H S.; J fžič. B» S. H I; L CJi#a. O^ft «. S.. S BOM. Vi ■ ■ E. H V. 1. Vak. "V- 'li K«. S. H1;T -li i. lo. r I ahi i Kiji bčn ^-a: C tLlhfarlt SL; F l'li .a«. Nm GMSILI: M TI L. lifagir; F. f ■■haji. r. —I: Fmt-ik A, Idrija L "f* iH I. Uriva. Fttptč M.. Tomi. F SridtM. »ofca; Perk-v«c A, IjJiim s. H. ^ TBd. Gorjup. Twj. Fn-afc» A_ VA; Arcon Renče: Hudič T. ■i 11) i S. H. s.: V. Grrt Podnčc. Bain Bojan Raijer. P. A VMfc^oapMCM. CM je S. H. S.: L^ik L. Mda* S H. S.. Treba knicm. H. S.; F. N^ Rabo. S. H. S.; Goikač P, Vrtejba; h La&e S. H. s.: L. ^.ail. S. H. S.; F. Sorte. Mar&or S H S.; F. TJ. HenJjc: Baia AJh . 2aWc. Fr. VotJ. Di . S. H. S.; K. Bele. n. Biatan. ShBfcč sar^ Gor**. P-bor Mflka. Mekmye S. H i; k »term. Koeia: T K«aubč. Mbn S H S^ Mar Starm. Leace S H S., br Kmžsm, Dne; Hm. Nftkw; Doc. hr.RJc, Lokovec; ^parapan St^ Oaa. Ijaa; Berti Wiakier. Lakote. Vr» imr Stepuja »m S H S.: Va. ko Roje. Ljubljana S. H S.; Mar. JZb dOTič. Praprot, Marv Fugma. Kra«j S H S.; STktoi Bača; Sa«elo Ai^ Gorica; Fr. fera&a. Maribor S R S.: Vodopi^c AL. Omx Fl^ilnjjL. Maribor S. H S.; Mira Pir. Oel^: S H S.; Fr Zopaa. Sv Ana S. fl. S.; Kinkela Mir, Bobovac Fantte ic Solkana; Mih. StraeL Man. bor S -H S.; Sobač Lo,*. Maribor S. H. S.; Rom Pahor. Renče; Fi iOanj. MA. Gotica Vič, Lokeiič, Gorica. Jak« fitibOj. Renže, Otilia Skeit. Pro-furt. \'iki Pctro^čič, Vipava. Aat Gnintar. Tolmin; Slavko 2*hi. Toi. min; PodgornA K, Lokovec. K. Dn. cu. Trst; Alh Drnlc. Gorica; Podfov. nik Pr. Lokovec; Rratui Ral, Gorica Rog Klaviar. Grahovo; Blraa Roj«&! Carica; Ror Rooc. Hcrncljc. Grabri. |an Frld«. Gorica. Grahrllan Anica Ajdovščina. Praw*>. da ao Ločkl »«tje n« p«, nabrali velik ko* kur)ih jaje la dve P«llcl »peha, a ker )lm ni bilo Ipoba dovolj, ao na pcpclnlco » mutlko vc hirali olje po vaai in potom »o napr*. vili »tra % Nima. bao^o ^aOi kar Trojoc vrat l pe ob kS^jtOL* ^ in )n«ilb> kri oa ; / Pravijo, da te Birlunjjiailda gaorlnan?« zelo dopade voziti ae v t«kaametru. PVavlIo pa tudi/ da ao ac vozile ta karneval toliko v njem. da sktfraj - ne ,*talma več. Seveda taksametor. ne kanMval_ . Pravijo, da je v lom^aski republiki mesto". ki ae imenuje Tuzla in da je r tem raeatu klub katerih jezičnih oseb. Odbor obstoji ia 15. pešpolka a tremi klukaatimi oaami. Pravijo, da ao pri obiranju naleteli na tako trd aad, da ac jim )f jezik skrhal. Poklicali so na. pomoč bruaa&c, da Jim nemudoma po« i jejo bruse, da jezike zojiet aabra* «jO. r . ) Pravijo, da so Rozentalke na puat izpile -vao' vodo pri Mori; gotovo niso imele ficka pri aebi; fantje so bili men da tudi r. »tlaki? Pravijo, da jq Drcjče a kamijonom pripeljal hrastove plohe rozentalkam, da Jih bodo vlačile, krt nobena ai hila tako »rečna ta puat, da bi si fanta pridobila in njega kot mola vlačila. Pravijo, da noaijo razdrške frajlc lat z njo. ker jč zelo občutljiva in ao ji vsaka atvar precej »fržmaga« tudi »voičurljiva« jc. Pa vas prosim botra ■ni treba nobenemu praviti, kar sem vam .povedala.« Pravijo, da. Novosuiiški fantje ne inprcjo v Pristavo vasovat v »led stro. gc zimo in ledu. Zato komaj čakajo pomladi. PESEM IZ JEČE. <11. Bistrica. Iz Dol. Zcmona) Mi nedolžni smo zaprti. i žalostjo smo vsi potrti. -So nas zaprli v hišo vražjo in nam vzeli vso korajžo. Sam Cuk sc jc prijel za. glavo, ker nas pač ni Še na razpravo. Sc vsaka prišla jc do konca, čc ravno pust kna dva zvonca. Upamo, da bo še ta, če se pust poprej ne vda. CUK NAD STUDENEM. Povod pred pustom bilo je zabava, zakaj tedaj pri nas bi nove spale, še na Studanam bilo je zabave prave, na grame ne, bilo jo Je kvintate. Par parov se pri nas je poročilo, po novem amo jih skup zvezdi i, pol fare ar je lega veselilo, samo da.nismo potlej ploh peljali. Rea ples pri nas z veseljem napreduje, ie solz na lihe se pri nas po I oči, dekleta, fantje vse kar urno poskakuje, da godcem trudnim zadnja struna poči. Vesele so od nas * kaj ne? > novica, zdaj vidite, na spimo tu na grenel. Toloiba njim, ki ie ostale so device, •to Jim želimo iz srca — Studenci. PREDLOŠKA DEKLETA Dekleta naša so pa taka, krilo kratko, kjer koraka, okrog gredo vam gologlave, to so res devojke prave. Rade bi ženine dobile, bi sc ž njimi poročile, a nobeden ženit se noče ui premlad postati oče. Samo Cuk vas potolaži; s potrpljenjem se pomaži, ta najboljša res je mast, 'Je poskusi, ni oblast. Pismo- Izvoli sprejeti mnogo arčaih po« zdravov od slovenskih fantov iz Ju« -lijake Benečije; zapustili amo rodni kiaj, napotili sc čres Široko morje v bije daljne kraje. Na parniku Atlan> da društva Coaullch se nam godi do« hro. — Skrinjar Franc, Sežana; Mole Ivan, Sežana; Taučor Franc, Sežana; Ggoj Punc, Berje; Ferion Avgust. Berjc; Prankič Jožef. Berje; Mihclj Alojz, Rlhenberk; Pečenko Alojz. Kihenberk: Pečenko Janko, Rihcn-bork; Kodrič Jožef. Riheaberk; Per« iič Andi e j, Cerniče; Lojk Anccla, Cerniče: Leban Frane, Cerniče; Loj k Joief, Cerniče; Užaj Leopold, Cerni* če; Volčič Franc, Cerni fco; Mezgec Joief, Kovčičc; Mavrifi Joicla, Vipob že; Gctgič Rozallia. Pliakovica; Mate Franc. Branica; llatt Bmll, Branica; Balt Cirila. Branica; Budci AloJ*. Branica; Curk Rudolf. Branica. IZ ROŽNE DOLINE. Konec je veselja, slave, Pust je yzol od nas slovo. Prazno mošnje, težke glave Danes vsi občutimo. Vse povsod obrazi kisli, Vse jx»trto danes je, Vsak si sam pri sebi misli, da na svetu mine vse. Cas jc zdaj da se pokori Grešni in hudobni svet. Glas doni: Metncnto morit Prah si bil in prah bo& spet. SLAP PRI VIPAVI. Podpisano uredništvo rade volje potrjuje, da Člani rodbin ne Ambrožič £t. 88 na Slapu pri Vipavi niso v nobeni zvezi s »pravijo« v 5. štev. naš«ga lista, zato se nam le čudno zdi, da moro kdo — gotovo jc sit no zabit in ima mnogo masla na glavi — dolžiti koga nevte* meljeno ip se celo poizkušnti maščevati, prej kot je prepiri/ čan o krivdi dotičnega. Ce bi uredništvo vedelo za njegov naslov, bi mu poslalo red veli« kega osla. — Uredništvo »Cu* ka na palci«. PO CENI. »Za pet lir prodajate te uro?« Saj vas gotovo toliko stane; jo.« »Saj me tudi.« »Kje pa jc potem zaslužek?« »Tega dobim, ko popravljam ure.« DOBRO SREDSTVO. »Ne morem razumeti, kako da ti hodiš vedno s tako ozki« mi čevlji okrog.« »Ah. veš kaj, pri teh boleči* nah pozabim na vse druge, skrbi« RAD AU NERAD. »No, Karlčck, ali rad hodiš v šolo?« »V šolo grem rad, tudi iz šo* lc domov grem rad, lc kar jc vmes mi ni prav po volji.« TAKO JE Z RAČUNI. »Kaj jc dejal tvoj mož, ko je videl račun za rokavice?« »Zabavljal je kot norec.« »In potem?« »Pokazala sem mu račun od krojača, da jc utihnil.« DVOJČKA »Ali naša dvojčka zeto kriči* ta po noči?« »Hvala Bogu, eden od njih kriči tako zelo, da sc drugega ne sliši.« NERODNO. Mladi soprog jc imel nerodno napako, da je po noči v sa* njah govoril. Njegova boljša polovica ga jc čula večkrat, ko je vzdihoval v sanjah: »Irena, Irena!« Nekoč ga vpraša, »kaj to ime pomeni.« On je dejal, da je imel konja n tem imenom. Ko se je nekega dne vrnil domov, mu reče žena: »Ti; konj je danes dopoldne dva« krat vprašal po tebi in jc dejal, da pride pozneje,« SLAB ZAVOD. Gospod Prcčnik zavaroval* i u,-mu agentu; »Zc deset let sem pri vaši družbi zavarovan a sc mi ni še nič pripetilo; vc sto kaj; zdej se z*varujem dru« gje.« OSEBO SO DOflIU. Kni no pisali, da ao i šlvnln slroj, sc oiii i v dflii uinrlitrtju v* /iiiijn |»re/|ilni"ii«, dokler ni popolne prnkse Poslužite se pri njemu in ne bosle se Iteiidli, U.tUor sc njegovi slo ril ocllj«*-mnic] j>rfltožii- J«»Jo, temveč pričajo o točni in solidni postrežbi. VELIKE ZALOOE PO ZNIŽANIH CENAH Izrcdiui iirodajti na rticun lovarnarjev VIDEM - la Savorgnana št. 5 - VIDEM Vse se podrazuje, tene se slučajno nižajo le onemu blagu, katero nudimo mi in ima res konkurenčne cene. Navajamo nekatere predmete, da bodo imeli naši cenj. odjemalci pravo sliko o našem hlapi in cenah, katere nudimo. *-:-:--m TBS Obrobljene rute...... . L 0.75 Jajčasto blago meter...... . „ 3.98 Povoji za otroke meter .... • .. 1-70 Moške maje......... . .. 4.5t CJobasto sukno....... . „ 1.75 Obpostcljna reklamna preproga . . . .. 4.90 Moške nogavice....... . .. 1.75 Kazni tepihi (I.auftepich) meter Ciobastc brisače....... .. 1.95 Cvirnasto blago....... . „ 2.25 Obposteljni tepihi Smirnu .... . .. 8.50 Švicarsko vezenje meter . . . . .. 2.50 . 8.90 Obrobljeni prti ..... .....2J>0 Spodnje krilo vezano...... . 9.90 Ženske nogavice...... „ 2.50 . 14.90 Madapolam meter...... .....2.75 . „ 14.90 Pisane moške nogavice .... .....2.75 Vezano pogrinjalo za postelje . . . 29.9« Nogavice z dvojnato peto . . . .....2.90 Pogrinjnlo za postelje piquct . . . „ 35.— Brisače Nidc Apc...... .....2.90 Blazin« iz žime k«» J4 .. 49- H/astičnc naramnice .... .....3.50 Preprogo vezane na 2 straneh . . . „ 49.90 Vezane podsuknjice..... .....3.50 Trapuntc iz hclejja platna .... . 64.96 Velika zaloga platna za mo&kc in ženske — F.legautni paleto. — Lovsko blago. Izdelano perilo Platno. - Gobasto blago za gospe. — Platneno blago iz lana v vseh visotfnah. Prti. — llrisače in ^ervieli ■ Kiandrn«. --- Maje iz volne in bornhcževine. Te|:ihi. — Zavese.— lllago za inohiiijo — Preproge in kuverte v vseh merah. Opreme za neveste. - Celolnr u|,nme za hotele, zavode in samostane Itlazine izdelane iz zime in volne. POSEBNOST: BLA60 ZA DUHOVNIKE. — DIREKTNI UVOZ VOLNE ZA BLAZINE. VSAKO BLA60, KI NE UčIAJA BODISI PO KVALITETI BOPISI PO CENI SE VZAME NAZAJ. Na debelo in drobno! Posebni popusti za razprodajalee, STALNE CENE Stalna izložba z zaznamovanimi cenami. d