Za tako vlado bo že dober
Iz Italije prihajajo poročila, cla se bo sedanji italijanski kralj Viktor Emanuel v nekaj dneh odpovedal prestolu. Nato bo razglašen za kralja njegov 6 letni vnuk. Podpora! Tako dobrot kot je vladal sedanji kralj, lahko vlada vsak otrok, če ne celo boljše.
Hoban iz Clevelanda in James A. McFadden iz Youngstowna. Druga dva ohijska škofa sta bila John T. McNichols iz Cincin-natija in Karl J. Altar iz Toledo.
Drugi škofje so bili iz vseh krajev Zed. držav, ki so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri ur-girajo Zed. države naj požanjejo ves pridelek bodoče zmage s pra. vičnim mirom. "Ako nimamo pred očmi dobrega miru in volje istega zahtevati, bo zmaga prazna, celo tragična," govoril resolucija škofov.
Škofje so tudi svarili pred preveliko oblastjo kake države ter pokazali za zgled druge države, kjer ima vso besedo in vlado v rokah en sam diktator ali pa ena sama stranka.
Lepo je praznovala podružnica št. 25 SŽZ 15-letnico svojega obstanka
Poslanska zbornica dobi davčno predlogo na mizo
Washington.—Odsek poslanske zbornice, ki mora najti sredstva, da dobi vlada denar, je odobril $2,142,000,000 v novih davkih, d o č i m je vlada vprašala za $10,500,000,000.
Načelnik odseka, poslanec Doughton, je izjavil,, da se "ovco lahko striže vsako leto, toda ,iz kože se jo more deti samo enkrat." S tem je hotel reči, da se naroda ne more obdavčiti do zadnjega centa.
Predlog odseka pride v zbornico na debato in odsek trdi, da bo zbornica to vsoto odobrila.
Za partizane
Včeraj popoldne je bil shod v SND na St. Clair Ave. Glavni govornik je bil pisatelj Louis Adamič, ki je govoril za partizane, in poudarjal, da partizani niso orodje niti iznajdba Rusije. Ljudje na shodu so zbrali za po. moč partizanom $1,335.. Drugi govorniki so bili: Sava Kosano-vich, bivši jugoslovanski minister, Etbin Kristan, predsednik Sansa in Josip Zalar, gl. blagajnik Sansa.
Ameriški letalci so ]j napadali Bremen pri 50 stopinjah pod ničlo H
London, 13. nov. — Ameriške zračne t r d n j a v e, katere so j spremljala bojna letala, so se ri zrinile skozi roje nemških boj- šl nih letal v temperaturi 50 sto- n pinj pod ničlo in bombardirale b važno nemško pristanišče Bre- t< men.	Š1
Bombe so razdejale kolodvo- n re, prekope, ceste, mostove in pristaniške naprave v tem naj-' si boljšem nemškem pristanišču.1 k Amerikanci so pri tem napadu n sklatili tudi 33 nemških letal, J b ki so jih hotela prestreči. Ame-j č; rikanci so pa izgubli 15 bombni- j kov in devet bojnih letal.	I z
Nemci so poslali proti ameri-1 k škim bombnikom 100 bojnih le-! d tal. Koliko Amerikancev je le-: telo na Bremen, ni povedano.! Za obrat kraja so Amerikanci j-napravili 800 milj poti.	=
To je bil prvi napad na Bremen od 8. oktobra. Takrat so j ga napadli Amerikanci pri be- j lem dnevu,, Angleži pa takoj j nastopno noč.
To, da so Amerikanci poleteli j k napadu v gosti megli in sil- ^ nem mrazu, kaže, da napadajo j zdaj ob vsakem vremenu. Do- u slej so ostali Amerikanci ob ta- 1 kem vremenu doma. g -o--j
NOVI GROBOVI
a
Frank Znbukovic	^
V soboto ob desetih dopoldne je smrt rešila trpljenja Frank , Zabukovica, star 71 let, stanu-,r joč na 6214 Glass Ave., ki je 11! let bolehal na mrtvoudu. Doma c je bil iz Dvora pri Žužemberku, v Ameriki se je nahajal 37 let.1 * Po poklicu je bil kovač. Zapu- c šča soprogo Rozalijo, sina 'x Franka in hčer Rose poročeno 1 Krome. Svoje čase je bil Član,' društva sv. Vida, toda vsled po- j manjkanja je moral društvo 1 pustiti. Pogreb bo danes dopol- ( dne ob devetih v cerkev sv. Vi-' da in na Kalvarijo iz Grdinove- i / ga pogrebnega zavoda. Naj po- ] i čiva v miru, preostalim sožalje. : i
Frederick Zaman
Umrl je Frederick Zaman I Sr., ki zapušča žalujočo soprogo Ano ter sledeče otroke: Mary j Sobota, Anne Nimrichter, Fred i Jr., Steve, Mollie, Julia Annj _ Wheeler in Matthew ter vnuke.' k Pogreb bo v sredo ob 9:30 iz po-j. grebnega zavoda Corrigan, Lorain Ave. in W. 148. St. v cerkev Marije Vnebovzete na West Parku in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
-o-
Poškodovan rojak Peter Jalovec iz 1044 E. 61. St. je dobil v tovarni težke poškodbe na nogah. Odpeljali so ga v bolnišnico._
Sredstvo proti morski bolezni je iznajdeno
Ottawa, Kanada.—Kanadska I mornarica naznanja, da je v svojih laboratorijih iznašla posebno zdravilo, ki prepreči znano morsko bolezen. Sredstvo deluje tudi uspešno proti vrto- . glavosti in bolezni v zračnih vi- 'J šavah.
Ta iznajdba bo velikega po- | mena v tej vojni tako za pomor-1 sko kot za zračno silo. Vojaki ] bodo zdaj prišli čez morje zdra-1 in sposobni za boj, dočim so bi-1 r li dozdaj oslabljeni po morski^ bolezni.	i
Ena sama kapsula zadostuje^ za osem ur. Potem pa lahko ^ vzame drugo. Iznajdba boosta-j^ la tajna do konca vojne, da jej . ne dobi v roke sovražnik. Po ' j vojni bo pa na razpolago tudi i civilistom, katerih se mnogi ni- ^ so upali na morje samo radi bo- , jazni pred morsko boleznijo. (
BOJNA FRONTA i
RUSIJA — Berlinski radijo je poročal, da so se Nemci izvili ^ iz ruskih klešč v ovinku reke . Dnjeper. S tem priznajo, da ( so na splošnem umiku iz Ukrajine.	i PACIFIK — Ameriške podmor- J nice so potopile Japoncem se- j dem prevoznih ladij, ameriški letalci so pa bombardirali japonske postojanke na Novi Gvineji in Rabaul. ITALIJA — Nemško vrhovno poveljstvo je poslalo ojačenja na italijansko fronto ter z več-, jim topniškim ognjem obstreljevalo zavezniške pozicije. 1 Toda ameriške in angleške če-' te so svoje postojanke kljub temu izboljšale. — Maršal in premier Badoglio je izjavil, da 5 se bo odpovedal vladi, čim bo-} do zavezniki vzeli Rim Nemcem.
" BOLGARIJA — Radio iz Budimpešte je poročal, da so zavezniški bombniki v nedeljo opoldne bombardirali Sofijo, glavno mesto Bolgarske. Zavezniške oblasti ne omenjajo tega napada.
-o-
i Japonska podmornica je ] izkrcala diplomate
London.—Reuterjeva depeša 3 poroča iz Španije, da je dospe-- la v p r i s t a n i š če Bordeaux, Francija, japonska podmornica, ki je pripeljala 20 diplomatov iz raznih evropskih prista-v nišč. Ako je to res, potem se a je morala izmuzniti skozi ožino l0 pri Gibraltarju na nepojasnjen i. način.
Važen sestanek . Uradnice vseh lokalnih podružnic Slovenske ženske zveze naj pridejo nocoj ob osmih v uredništvo Zarje, 6117 St. Clair Ave., zgorej na sestanek z glavno predsednico Mrs. Marie Prisland.
Vrana tudi vrani izkluje oči, če se izplača
London. — Radio iz Pariza je poročal, da je Benito Mussolini zaplenil premoženje kralja Ema-nuela, ki znaša $40,000,000. Mussolini je prenesel denar v blagajno fašistične vlade, ki ima sedež v Florenci.
^ ženski koledar za racioniranje
:^WHVE - Plave znamke X, Y in Z v knjigi 2 so velja-
i^braZelene Znamke A' B in C iz knjige 4 S° V6ljaVne
JX7*. «rovo maslo itd — Rujave znamke G, H, J in K C Od J 4- decembra. Znamka L bo veljavna od 21. novem-Nj novembra, N od 5. decembra, P od 12. decembra.
MS 40 l- januarja. k — Znamka 29 iz knjige 4 je veljavna do 15.
J3 sta r7.Znamka 18 iz knjige 1 in znamka 1 "airplane" iz
Vni do PrekHca-V & in p Znamka 8 iz knjige A je veljavna do 21. no-
^A " ^ na kn'ii£i označeno. A*. Knjiga A mora dati pregledati kolesa do 31. S ^ R,?0 29> februarja; C do 30. novembra. S' <}( 0r hoče kupiti novo peč za gretje ali kuho, mora od svojega odbora za racioniranje.
PET MILJ DOLGA VRSTA AVTOV JE VOZILO LOVCE NA SRNJAKE
Pobiranje asesmenta
Tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev.
Dvanajsta obletnica V torek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Ignac Luznarja v spomin 12. obletnice njegove smrti.
AMERIŠKA flf DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^	'	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1943	LET0 XLVI. — VOL. XLVI.
* «1.269
!usi zasedli Žitomir po hudem boju
jim padle ogromne zaloge orožja in I vojnih potrebščin. Presekali so Nemcem S Kdnjo progo v Ukrajini med severom in
S jugom.
KUSl DRVE PROTI POLJSKI ZDAJ
italijanski ? baje ubit !
5(lon n
šlii eneral Mario Ro-	s
< je na zahtevo jugo-	i
I ostavil maršal	]
.kot načelnika gene-	£
V7ba' J'e bil ubit pri	s :1V ' Tak0 Poroča ra-
atta je hn . , .
:;Wi načelnik gene- i
^alijanske arma-	i
:iiije Uss°linijem in v istem	a
lana° al tudi Potem, ko je	š
]. 'Pravila premirje z za-	c
fe^a vlada v Lon-ikoj oa,htevala, da se Roat- ]
Post ker -'e izredn0 !
Itijj 0pal v okupirani Ju- : fekoj ngliJ'a in Amerika i ladeZafteVaU od Badogli- ]
I ^^Roatta^odstavi.
družbe zahtevne za premog
j 'Cen . —Urad za kon-e stJe apeliral na direk-
V	abllizacijo cen, Fred
Sžb	premogov-
''Vli^k Zvišati ceno Pre_ ''^^oljšanih plač pre-
lNšrad Priporoča 60 m toni Premo-\0 ne smejo zvišati ce-'	d°kler Vinston te-
V
■t 0^Vno j v,
. 'Jeent0, druzbe zahteva-
No. ;poviška
1 ri toni za ' \ehaVn 45 centov pri to-K Premog.
•1 b lOr^	r, aK
^AhbT dio iz Rusije
0	V zrak vlak,
da i tanki. Radio1 i5 ,e bil to prvi direk-|
a nemške vlake v y %	--
^raciji
^raciJo je srečno pre-
es Novak iz P°"
H n AVp6S 0ražmove druži-1;Siani Nahaja se v Cha V'1 >n obiski so
že do-
Ij-^on, 14. nov. — V zadnjih sedmih dneh so Rusi pro-zapadno od Kijeva ter okupirali važno železni- 11 MSče žjtomir. S tem so presekali zadnjo železniško s ^^li^m v Ukrajini, Ruske armade hite nevzdrže-
ma naprej proti poljski meji. 1 Rusi so vdrli v žitomir, ker 1 pelje železniška proga med Le- t ningradom in Odeso, od treh strani ter ga zavzeli po silovitih z bojih v noči od sobote na nede- ^ ljo. Druge ruske edinice so za- 1 sedle to .železniško progo 13 milj r severno od Žitomira.	x
žitomir je štel pred vojno c 95,000 prebivalstva. Skozi to s mesto pelje glavna deželna cesta J iz Kijeva v južno Poljsko. Zavzetje žitomira je naznanil maršal Stalin natančno en teden po okupaciji Kijeva, 85 milj vzhod. -no.
Po ulicah žitomira so se vršili hudi boji med ruskimi in nemškimi četami. Končno so naciji zbežali ter pustili v mestu ogromne zaloge municije, živil, orožja in trukov.
Med četami, ki so okupirala-žitomir so bile tri divizije konjenice. žitomir leži na pol poti med Stalingradom in Berlinom, še pred enim letom so Nemci na-skakovali Stalingrad, danes so jih pa Rusi zapodili že 700 milj daleč nazaj.
Rusi imajo zdaj samo še 60 milj do predvojne poljske meje in 120 milj do Besarabije oziroma do Romunske meje.
Nemško vrhovno poveljstvo se zdaj izgovarja, da ni moglo ubraniti žitomira radi zapadlega snega. Pri tem pa pozabljajo, da je bil sneg tudi ovira Rusom, ki se ga pa niso ustrašili.
-o-
Zdaj imajo dovolj gazo-linskih kuponov Racine, Wis. — Neznani zli-kovci so ponoči vdrli v urad od-| bora za racioniranje gasolina lin odnesli za 1,809,076 galon C kuponov. V uradu sta bila av-ditor in nočni paznik, katera so zvezali, odprli blagajno in odnesli kupone.
--o--T—
Seja mladinskega zbora
Nocoj ob 7:30 bo seja staršev . mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Ukrepalo . se bo radi plesne veselice v nede-lio 21. novembra.	_
Spor s premogarji se ni poravnan radi zaostale plače
Washington. — Tajnik notranjih zadev, Harold Ickes, ki je prevzel v zadnji stavki premo-garjev vse premogokope v imenu vlade Zed. držav, je urgiral I vladni delavski odbor, naj pre-1 mogarske družbe takoj ustreže-[ jo zahtevi premogarjev. Ta zahteva je plača za čas, ki ga porabijo premogarji od vhoda rova do kraja dela in zopet nazaj. Zato zahtevajo premogarji okroglo vsoto $40 od 1. aprila do 20. junija, naprej pa po dogovoru.
Ickes je rekel, da premogarji ne bodo zadovoljni in da ne bodo producirali premoga v zahtevani količini, dokler ne bodo dobili zahtevanega priboljška.
Naši
vojaki
Na dopust sta prišla vojaka! Henry in Stanley Zupančič, sinova poznane družine Mr. in j Mrs. Ignatius Zupančič iz 6708 Bonna Ave. Stanley se vrne nazaj v garnizijo 18. novembra, Henry pa 28. novembra. Prijatelji ju lahko obiščejo na gornjem naslovu.
Spomnite se vojakov s kako( božično kartico. Toplo jim bo pri srcu, če bodo dobili za božič kako besedo od doma, ali od pri- j jatelje^ in znancev. Lažje bodo' prenašali vojne težave, ko bodo videli, da neprestano mislimo do. ma nanje.
Katoliški škofje dvomijo, da je moskovska konferenca iskrena
Šolska dvorana sv. Vida je 1 bila sinoči natrpana naroda, ki I je prišel k proslavi 15-letnice l ustanovitve največje podružni- j ce pri Slovenski ženski zvezi št. I 25. Program je vzorno vodila ] urednica Zarje Mrs. Albina No- j vak, precteednica podružnice, 1 Mrs. Mary Peterlin je s toplimi ] besedami izrekla dobrodošlico glavni predsednici, Mrs. Marie ] Prisland, vsem glavnim odbor- ] 1 nicam in občinstvu.	i
I Program so pričele deklice ; od mladinskega krožka št. 25, ; ki so izvajale nekaj ljubkih vaj. i Frances Cerar in Millie Bran-cel sta zapeli nekaj mičnih slo-,venskih pesmi, spremljal ju je na glasovir'brat John. Zeli so 1 topel aplavz občinstva, j Zelo pomenljiv je bil prizor 1 na odru v spomin umrlim članicam, katerih je že preko sto.
Glavna predsednica Mrs. Prisland in prva podpredsednica Mrs. Rupert sta v znešenih besedah čestitali podružnici ob njeni proslavi ter članice navduševali še za nadaljno delo v ' korist podružnice in vse Slovenske ženske zveze.
Potem je bila podana na j odru vesela enodejanka, pri ka-1 j teri so imeli vloge sledeči: Mrs. ■ | Fr. Brancel, Mary Lach, Mary ' Marinko, Frances Bogovich,| " Margaret Tomažin in Damjani ' Tomažin. Zelo dobro so vsi po-" godili svoje vloge.
Zatem so bili izročeni šopki, ' narejeni iz vojnih- znamk, sledečim: Mrs. Dorothy Strniša, ki je blagajničarka podružnice • vseh 15 let; Mrs. Frances Po-i- nikvar, kot predsednici 10 let; o Mrs. Margaret Tomažin kot predsednici dve leti; Mrs. Pe-= terlin kot sedanji predsednici;
Washington. — Tukaj je zborovalo več kot 100 katoliških škofov, ki so apelirali na Zedi-njene države, naj podpišejo "dober mir" za družabno preosnovi-tev, ki naj netemelji na sovraštvu in maščevanju, ampak na resnici in pravici.
Dočim so škofje priznali, da so zaključki konference v Moskvi odprli pot k mednarodnem miru, pa izjavljajo dvom, da bi bili v videku ideali Atlantskega čarterja. Moskovski pakt potrjuje nekaj te bojazni, še bolj značilen je pa molk o zaključkih, kar vzbuja nemir v naših srcih, da je v delu res pravičen mir, so izjavili škofje.
Konference sta se udeležila tudi ohijska škofa Edward F.
Mrs. Otoničar, kot tajnici; Mrs. Marv Milavec, v katere hiši je, bila podružnica organizirana pred 15 leti, ter Mrs. Albini Novak, urednici Zarje. Miss Lach je pa v imenu mladinskega krožka izročila šopek svoji ljubljeni glavni predsednici Marie Prisland. • Nato je bila podana Se ena komedija, katero so dobro igra- » li: John Brancel, Damjan Tomažin, Frank Kuret, Mrs. Brancel, Margaret Tomažin in Frances Bogovich. S tem je bil program končan, nakar se je razvila prijetna domača zabava, polna živahnosti in domačnosti. Ljudje so bili zelo zadovoljni s prireditvijo, za kar gre vsa čast odboru in vsem, ki so pomagali.
--o-
V Milanu je razglašeno obsedno stanje Bern, Švica. — Nemške oblasti sto razglasile v Milanu, Italija, obsedno stanje in določile, da bo vsaka oseba na mestu ustreljena, ki se pokaže nfi ulici po osmih zvečer. Vzrok so ponovne sabotaže in napadi na nem-, ške vojake.
-o-
Obisk iz Minnesote V soboto je dospela v Cleve-, j land Mrs. Frances Lukanič iz t j Chisholm, Minn. Do srede bo -! ostala pri družini Jack Jane na 473 E. 142. St., kjer jo njeni , prijatelji in znanci lahko obi-
-	ščejo. Njeno dekliško ime je , Grivec in doma je iz Srednjega 2 Lipovca, fara Ajdovec. Name-
-	rava obiskati tudi Vido Poni-; kvar v Washingtonu, D. C., ki t je v službi pri mornariškem od-
delku. Dobrodošla v naši me-; tropoli!_
Detroit, Mich.—Pred brodpm v Mackinac Straits je bila pet milj dolga vrsta avtov, v njih pa lovci, ki so se vozili proti severnem delu države Michigan na lov na srnjake. Brod je bil v službi neprestano 24 ur, da je prepeljal vse lovce preko ožine. Lov na srnjake se odpre v Michiganu danes.
Pravijo, da ni šlo še nikoli toliko lovcev na srnjake kot za to sezijo in to kljub temu, da ni
gazolina. Urad za kontrolo cen pravi, da bo čekiral kršenje ga-zolinske postave. Brodar je prepeljal v 24 urah najmanj
2,500 avtov, polnih lovcev. * * *
Madison, Wis.—V državi-Wis-consin bo letos prvič od 1919 odprt lov na srne in srnjake. Državni oddelek za ohranitev divjačine sodi, da je v Wiscon-sinu 500,000 te divjačine in da jo je treba nekoliko zredčiti.
Komu se zdaj ne bo jasno!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0G28	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
5a Ameriko in Kanado na leto $8.50. Za Cleveland po poitl, celo leto >7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta 64.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta »3.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcih: celo leto $0.50, pol leta $3.50,
četrt leta $3.00 _Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $0.50 D*r pear. Cleveland by mall $7.60 per year O. S. and Canada $3.60 lor 8 mouths. Cleveland by mail $4.00 for 6 month* 0. s. and Canada $3.00 for S month«. Cleveland by mall $3.35 for S months Cleveland and Euclid by carrier $0.50 per year, »3,50 for • months, $3 GO for 9 months
__Single copies. 3c_
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
-•.;'. 83
No. 269 Mon., Nov. 15, 1943
Moč nacizma bo strta na Balkanu
. Nedavno je govoril dr. Miha Krek po radiju v Londonu slovenskemu narodu v domovino sledeče pomembne besede:
"Te dni so se tu v Londonu kar naenkrat pojavili naši slovenski vojaki. Mladi fantje so bifi, stari komaj po 19»let. Koncem minulega in v začetku tekočega leta so jih mobilizirali naši sovražniki in vtaknili v svoje vojaške suknje. Nekaj jih je bilo iz Štajerske, nekaj iz Primorske. Mogli so nam torej povedati zelo veliko zanimivega o vsem, kako naši ljudje žive pod nemško okupacijo. Zvedeli smo za nove žrtve, ki so jih Nemci postrelili takoj ob prihodu, a zvedeli tudi za nova junaška dejanja naših mož in fantov.
Njihovo živahno pripovedovanje nam je v to begunstvo prineslo košček domačije, toplote domovine in sliko domačega življenja. Ogrela so se nam srca in razjasnile oči, ko smo poslušali, kako ti mladi ljudje nosijo čisto vero v osvo-bojenje in bodočnost naroda in države in s kakim navdušenjem govore o vseh uspehih Slovencev proti okupatorju in o svoji težki poti skozi nemške in italijanske vojašnice na bojno fronto in o svojem begu preko bojnih črtk zaveznikom.
M'Jadi fantje so nam potrdili-z nepokvarjeno in. neprikrito resnostjo, da ves naš narod sovraži okupatorje, da nezlomljivo veruje v zfnago zaveznikov in v obnovo svobodne domovine. Rekli so nam, da naši ljudje pričakujejo kot popolnoma priroden sad te svetovne vojne osvobojenje vseh slovenskih ljudi in vse slovenske zemJje. Potrdili so nas, da delamo tudi v tujini popolnoma v soglasju z mišljenjem našega naroda, ko se borimo za zedinjenje in osvobojenje vseh Slovencev v okviru federativne Jugoslavije. Odšli so veseli in navdušeni na Srednji Vzhod, da se pridružijo kot novi prostovoljci jugoslovanskim bojnim edinicam. Vsem svojim domačim in vsem Slovencem pa pošiljajo svoje tople pozdrave v upanju, da se kmalu srečajo ž njimi ponovno v svojih svooodnih domovih.
Videli so ogromne vojne priprave zaveznikov za glavni napad na Hitlerjevo Evropo, ki bo stedil. Bežen pogled na organizirane bojne sile zaveznikov je fante, ki so prepotovali Nemčijo in Italijo z odprtimi očmi, takoj prepričal, da je naš narod ne samo na strani onih, ki se bore za sveto in pravično stvar in svobodo, ampak tudi, da je navezal bodočnost na nepremagljivo silo, ki daleč prekaša vse, kar ima in kar zmore Hitlerjeva Nemčija. Odšli so samozavestno veseli, zavedajoč se, da gredo na zmagoslavno pot domov.
Zavezniki so že pomaknili svoje strateške cilje na jugoslovanska tla. Zgodovina se ponavlja. Po moravski in var-darski dolini so leta 1941 drveli naciji, da uničijo Jugoslavi-
P. Bernard Ambrožič JOSIP VIDMAR, PREDSEDNIK OSVOBODILNE FRONTE, PRIČA, DA JE KOMUNISTIČNA PARTIJA USTANOVILA OSVOBODILNO FRONTO IN JO VODI!
Josip Vidmar je eden tistih "novih voditeljev" v Sloveniji, ki jih opisuje Louis Adamič v svoji knjigi.
Dobili smo v roke njegov govor, ki ga je imel dne 27. aprila 1943 o delu Osvobodilne Fronte. Govor je izšel tudi v tisku, litografirani brošuri, ki
tem smo trdno prepričani, to naklonjenost čutili pri mirovnih pogajanjih, pri katerih se bo' naša usoda urejevala za dolgo, dolgo bodočnost.
Poleg sedanjosti pa je treba naposled pri presojanju deleža Komunistične Partije v našem osvobodilnem boju upoštevati tudi bodočnost. Predsednik čehoslovaške vlade dr. Beneš je lansko leto dejal po londonskem radiu, da bodo Evropo po tej vojni pretresale socialne revolucije, v primeri s katerimi so bile revolucije po prvi svetovni vojni prave malenkosti.
ima na naslovni strani v ozadju Triglav, spredaj pa slovensko zastavo s peterokrako zvezdo.
Govor je dolg, pa nas zanima zlasti njegov tretji del, ki se takole glasi dobesedno:
"Ko prehajam k tretji osnovi Osvobodilne Fronte, k njeni tezi o demokratični suvereno-
Kdor gleda malo dalje, bo sprevidel, da morajo imeti taki strahoviti dogodki, kakor je sedanja vojna, mogočen vpliv na socialno zgradbo evropske družbe.
Kaj naj slovenski narod v tej bodoči nevihti privede do zaže-ljenega cilja? Zakaj slovenski
sti slovenskega naroda, moram spregovoriti o nekem dejstvu, ki je značilno za zgradbo Osvobodilne Fronte. To dejstvo pojasnjuje marsikaj v njeni zgodovini in je bistveno vplivalo i na njeno vsenarodnost i na njeno miselnost in zaradi njega je tudi misel o demokratični suverenosti našega naroda povsem jasna in verodostojna.
Značilnost, ki jo imam v mislih, bi na kratko lahko označil z besedami: Vloga Komunistične Partije v Osvobodilni Fronti. Že prvi, ustanovi sestanek, je bil sklican na pobudo Komunistične Partije. Ravno tako se je Komunistična Partija po
narod bo moral svojo svobodo uveljaviti m graditi sredi evropskega pretresa, kar bo mogel storiti le, če bo tudi za bodoče čase ohranil skupnost, ki je pod vodstvom Komunistične Partije nastala v sedanji Osvobodilni Fronti. Jaz, ki sam nisem partijec, to lahko mirno izrečem, ne da bi se bil kdaj odrekel samostojni politični presoji. Toda ravno ta mi za slovensko bodočnost zmeraj znova kaže samo tisto pot, ki jo sevtuje in ubira Komunistična Partija. Naša prednja straža je naša udarna četa v boju za svobodo. Z njeno ljudsko miselnostjo pa nam je dokončno
jo in Grčijo. Ta strateška dolina je sedaj glavna žila, po kateri se pretaka Hitlerjeva moč na jugovzhod Evrope. Ta vojaška linija mora biti presekana, kolikor mogoče pogosto in temeljito, da bi bila čim bolj ovirana in oslabljena nacistična obramba Dodekanezov in vseh drugih otokov med Egiptom, Malo Azijo in Balkanom ter grške obale.
S tem delom so zavezniki že začeli. Bombardirali so železniške naprave v prestolnici Povardarja, Skoplje in v glavnem mestu Moravske doline, Nišu.
Naše ljudstvo in okupatorji dobro vedo, da pomeni to bombardiranje pričakovano borbo za Balkan in da bo po Povardarju in Pomoravju v bližnji bodočnosti, a prav gotovo v naslednjem letu odmevala bojna pesem osvobojenja. Ponovila se bo zgodovina in v teh dolinah, zibelkah bratskega srbskega naroda, se bo zlomila moč nacizma v jugovzhodni Evropi in na celem Balkanu.
Maršal v novi uniformi
svojem zastopniku ne le udeleževala vseh sestankov in pogajanj, marveč je večidel te sestanke tudi vodila. Dala je Osvobodilni Fronti na razpolago vso svojo organizacijsko izkušenost in vso svojo organizacijo samo, vso svojo tehniko in vse svoje znanje glede ilegalnega in korporativnega političnega delovanja.
Toda dala mu je še mnogo več! Osvobodilna Fronta, kakor je nastala, je bila nazorsko zelo pisana družba, dasi jo je vso prešinjala osvobodilna volja. V ta ideološko tako pisani sestav je mogla samo Komunistična Partija s svojo ostro začrtano, na sociološki znanosti temelječo, napredno politično miselnostjo, vnesti jasno enotnost. Njena miselnost je v narodnostnem pogledu najbolj svobodoljubna in revolucionarna. Primer Sovjetske Zveze, o kateri je ameriški državnik Har-riman dejal, da je vzorno rešila vprašanje sožitja tolikih narodov, nam je to nazorno dokazal. Sovjetsko dejstvo je meščanstvu in izobraženstvu odprlo oči, proletariat je pa ravno tako pridobilo za narodno ^osvobodilni boj, ga zaposlilo z narodnostnimi težnjami ter vzbudilo v njem zaupanje do našega novega nacionalizma, čeprav je bil nacionalizem vse doslej vedno samo eno izmed sredstev vladajočih v razrednem boju zoper delovne množice. '
A vloga Komunistične Partije med nami ni bila samo notranjepolitična, temveč je imela tudi zunanje politični pomen. Komunistična Partija Slovenije je stranka z enakim programom, kakor ga ima vladajoča stranka v Sovjetski Zvezi. Naravno je, da je njeno delo med nami vzbudilo v vladajoči stranki SSSR veliko pozornost in s tem tudi v državnem vodstvu Sovjetske Zveze. In kaj pomeni za nas naklonjenost in celo zanfmanje največje vojaške velesile, ki že dve leti sko-ro sama nosi vse breme velikega spopada med osjo in zavezniki, čutimo ž'e danes po zanimanju in priznanju vsega sveta, a še vse drugače bomo, o
zajamčena tudi resnično demokratična suverenost slovenskega naroda."
Jožef Stalin je bil v mirnem času samo poglavar komu nistične stranke. V začetku vojne in tekom prvih porazov, i ki jih je doživela ruska armada od nemške bojne sile, je no-j sil Stalin naslov premierja ali ministrskega predsednika. Ko so pa začele ruske armade zmagovati, se je oblekel Stalin v sijajno uniformo in si privzel ime maršala, vrhovnega poveljnika vse ruske bojne sile.
Na 6. novembra, ko je govoril ob priliki 26 letnice rusks revolucije, ni govoril komunist Stalin, niti ni govoril premier Stalin, ampak maršal Stalin, vrhovni poveljnik zmagoslavnih ruskih armad. V 40 minut trajajočem govoru je naštel zmagoslavne čine ruske armade, od Stalingrada pa do zavzetja Kijeva, matere ruskih mest. Stalin je povedal ruskemu narodu, da je ruska armada vzela riacijem v zadnjih 12 mesecih dve tretjini ugrabljenega ozemlja.
Kot je Stalin rad omenjal v svojih govorih leta 1941 in 1942, je tudi sedaj omenil, da druge fronte še ni v zapadni Evropi. Toda ob tej priliki je vendar dal nekaj kredita zaveznikom oziroma njih vojnemu naporu, ko je izjavil: "Sedanji boji zavezniških armad v južni Evropi se ne morejo smatrati kot druga fronta, vendar je to nekaj temu s?ičriega."
Stalin je nameril nekaj svojih pikrih opazk na Hitlerjeve satelite, Finsko, Madžarsko in Romunsko. Izjavil je, da voditelji teh vazalskih držav zdaj skušajo najti ugoden trenutek, da se izmuznejo neopaženo od svojega roparskega poglavarja. Kar se tiče Finske je Stalin omenil, da bo vsak
Preberite gornji odlomek Vidmar j evega govora dvakrat. In potem ga premislite—trikrat!
--o-
Priznanje na uvodniku
Tem potom želim izraziti priznanje Ameriški Domovini na lepem uvodniku v soboto 6. novembra, v katerem priporočate mestnega odbornika E d w a r d a Pucla za predsednika mestne zbornice. Vse, kar ste zapisali o Mr. Puclu in njegovih zmožnostih je resnica in povedali ste jako dobro.
Skoro vsakdo se bo strinjal z vami, da mož, ki si je znal pridobiti tako spoštovanje pri svojih volivcih s tem, da so ga petkrat, to je za 10 let, zaporedoma izvolili kot svojega zastopnika v mestno zbornico, zasluži še večjo čast, pri čemer bi mesto kot celota imelo korist od njegove sposobnosti in izjemne delavnosti.
Zato jaz tem potom odobravam vaše stališče ter vas zagotavljam, da bom storil vse, kar je v moji moči ter pomagal Mr. Puclu doseči čast predsednika mestne zbornice. Ostajam vdani Edward J. Kovačič, councilman 23. varde. -o-
Kaj zmore slovenska mati
V naslednjemu dopisu naj pojasnim, kaj vse zmore in doseže, verna slovenska mati.
Še ko sem kazal premične slike v domu na Recher Ave. je pristopila k meni neka mati vdova in mi sporočila, da nekaj pripravlja za v pomoč revnim v stari domovini, ter me prosi* la, če bi ji hotel iti na roko, da bi se to dalo narodu, da bi z malim drobižem pripomogel k podpori za revne v starem kraju. Povedala mi je, da ima na rokah ročno delo, ki bo precejšne vrednosti, ko bo izdelano. Ko sem bil že nekoliko pozabil na ta razgovor, me je poklicala zopet in mi sporočila, da je delo izvršeno, da naj pridem ponj.
Kdo je ta vrla žena, mati, vdova Mrs.' Jennie Sintič stanujoča na 910 E. 222. St.
Najin razgovor
Kadar se razgovarjate z osebo, ki na sebe ne misli, o sebi ničesar ne sodi, pač pa se samo sebe prezira in le poudarja, kako da želi, da bi mogla kaj doprinesti za narod in za druge, ki so v pomanjkanju—ob taki priliki se človeku odpira pogled v srce take osebe, v katerem vidi iskrenost, dobro voljo in gorečnost za dobra dela. To sem opazil v njenem srcu, ko mi je tako zaupljivo pripovedovala o delu, ki ga je izvršila—večkrat tudi že poprej v drugih namene in ko je poudarjala, da bo zopet pozneje nadaljevala s takim delom in to radi tega, ker se čuti dolžna narodu in domovini, da doprina-ša dobra dela.
Prosim razložite mi vaš položaj!
"Oh, Vi se boste spomnil nazaj več let, ko mi je umrl soprog, to je bilo pred 25 leti. Takrat niso bili taki časi kot sedaj. Ob času njegove smrti nismo imeli niti za pogreb, da bi ga pokopali, moji bratje in sestre so mi prihiteli na pomoč, bilo pa je 6 otrok, 2 sina in 4 hčere, izmed katerih je bil najstarejši star 10 let. Potem si lahko predstavljajte naš položaj, moglo je pač biti tako, ko bi človek ne imel vero v Boga, bi obupoval, toda, tega pa nisem nikoli pozabila. Kar si štejem največjo v dolžnost je to, da sem hvaležna Bogu in pa dobrim ljudem, ki so mi stali ob strani v teh težkih dneh."
Tako nekako mi je pripovedovala ta vzorna mati-vdova s šestimi malimi otročiči, katera je zaupala popolnoma po tistem tako častnem izreku: "Moli in delaj!"
Marsikatera druga mati bi omagovala v takem položaju, toda slovenska mati je močna, je junaška, je neustrašena, močnejša kot vojska je, kajti vojska ukroti sovražnika, da podleže, se uda; slovenska mati se ne uda, samo da si ohrani živlenje, potem si bo na noge že sama pomagala. Ljubezen do svojih otrok premaga vse druge težkoče, zaupala je, kakor je rekla "v Boga in nit? svoje roke." In s tem je premagala vse, vzgojila je družino, vseh 6 otrok odgojila častno, ki so si, kakor mi je povedala ustanovili svoje družine in svoje domove, do nje pa imajo veliko spoštovanje in ji skazujejo vso ljubezen in naklonjenost.
V teh besedah je zapopadeno veliko lepega, za vsako družino častnega. Taka mati in žnjo vsa družina je srečna, najbogatejša, kajti, vzgojiti družino iz takega položaja in tako dostojno družino, je za res delo, ki se ne nfore dovolj oceniti. Bogate družine se ne mo-. rejo s kaj sličnim zakladom ponašati. Vse to je delo požrtvovalne matere. Dokler bo naš narod imel vernih, junaških mater, bo živel in se množil in znjim tudi dobrodelnost, ki je vsajena v srce vsake slovenske matere, posebno pa še verne matere.
Ročni izdelek
. Tedaj mi pokaže kaj je ta izdelek, za katerega se gre in ki ga je namenila narodu v dar. Pred me razgrne krasno posteljno pregrinjalo, vsestransko dovolj veliko za vsako, še tako veliko posteljo. Ta predmet je pleten na roke v sivo-modri barvi, v katerega je vpo-rabila, 12 špul cvirna, (če ga tako imenujemo) v vsaki špuli je pa 800 jardov dolga nit. V pregrinjalu je 240 zvezd, ki vsaka meri med 6 in 8 palcev. Cel izdelek tehta 6 funtov in je kras za vsako posteljo.
To ročno delo je ona delala ob poznih večerih več mesecev. Delala je to iz čistega namena, da vse to žrtvuje, kakor že zgoraj, omenjeno, pri tem je pa rekla, da bo šla tudi sama od hiše
do hiše prodajati listke, da bo skupiček večji.
Listki za to so v delu in bodo v par dneh narejeni. To ročno delo je izročeno v oskrbo žena in deklet kluba Narodnih noš, nahaja se v prostorih Mr. in Mrs. Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., tam si ga lahko vsakdo ogleda in se prijavi, za slučaj da hoče prodajati listke in dobiti nadaljne podatke.
Mrs. Jennie Sintič je doma iz Horjula nad Vrhniko, doma poznana kot "Oblakova šivilja." Ko je dospela v Ameriko pred 35 leti, je dobila prvo delo pri John Grdini kot šivilja. Moj mož, tako pripoveduje, je bil John Sintič, doma iz Kostanjevice na Dolenjskem.
Kedaj boste lahko kupili listke za v pomoč domovini, bo naznanil klub Narodnih noš. Tedaj naj bi se vsak potrudil, da pomaga razpečati kar največ teh listkov za to veljavno ročno delo, ki je dokaz, kako požrtvovalne, pridne in blagega srca so naše matere-Sloven-ke!
Poročevalec A. G.
VESTI IZ SLOVENIJE
Zborovanja po Štajerskem.— Ljubljanski Slovenec z dnem 5. marca 1£)43 prinaša naslednjo vest: "V zvezi s propagando za občo mobilizacijo, je bilo po vsej Spodnji Štajerski organiziranih mnogo ljudskih shodov. V teku zadnjega tedna je bilo 150 shodov v celjskem okraju. Prvi so bili v Logarski dolini in v Solčavi, od januarja sem pa so bili shodi v Savinjski dolini prav do Celja. V Celju samem in v okolici je bilo v teku meseca februarja 79 shodov. Mnogo sestankov je bilo tudi v Mariboru, kjer je bilo med 3. in 4. marcem 41 večjih shodov.
*
Zaradi neprestanega bombardiranja Porurja so Kruppove orožarne sklenile premestiti nekaj svojih obratov v Zagreb.
Najbrže pa jih bodo tudi tukaj dosegle zavezniške bombe.
*
No Pohorju delujejo četniki. — "Tagespost" poroča na dolgo in široko o velikih "očiščevalnih, akcijah" nemških SS oddelkov na Pohorju proti slovenskim upornikom. Po tem poročilu izgleda, da je delovanje četnikov v tem predelu okupirane Slovenije še vedno zelo živahno. Isti list se tudi pritožuje nad pasivnostjo slovenskega prebivalstva v Halozah. Dopisnik pravi med drugim, da se Jugoslavija ne bo več vrnila in če bi se tudi vrnila, ne bo našla na tem področju več slovenskega prebivalstva.
*
Nemško nasilje na Gorenjskem. — Vsi gorenjski obrato-vodje so bili klicani na zborovanje v Dom stranke v Kranju. Prvi je govoril deželni social ni skrbnik Berg'er iz Celovca,, ki je rekel: Totalna vojna zahteva od vsakogar v domovini, naj bo obratovodja ali navaden delavec, da zastavi vse svoje sile. • Gorenjsko, ki ima na razpolago še vse moške delovne sile, mora še posebno prispevati. Usodni boj nemškega naroda sili v to, da se ni mogoče odreči nobenemu človeku. Vsak obratovodja ima naročilo od vsega naroda in je zato vsemu narodu odgovoren za delovne uspehe svojega obrata. Nato je govoril okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice, ki je rekel, da so se že pojasnila vprašanja, ki so za nemški narod odločilnega pomena. Ostro je nastopil proti tistim, ki rušijo mir. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo Gorenjci radevolje stopnjevali svoje delo. V imenu prisotn'ih obrato-vodij je zagotovil njih okrožni načelnik, da bodo gorenjski obratovodje s svojimi nameščenci zvesto sodelovali v sedanjem boju.
čas zapustila Hitlerjevo taborišče. Finski diplomat dr. Paasikivi je pripravljen, da odide v Moskvo k mirovnim pogajanjem.
zr um............
\ &
•/yerjarf -il...... i
Kje sem že zadnjič Aha, že vem. PriP^ffJ?
o blaženih trenutkih kambri ob jutranjih sladkih besedah, ki si J« , vedujeva z nažo Johano,* me spravlja
podobna oni, kot se ^ tam v Afriki s veste, spravijo kamelo .. kolena, kadar jih na ajo ■, kel tovor. Vse gre lepo, bro, dokler ne P«de ' mora kamela vstati s Tedaj je pa- tak stoj, L
nje in pomilovanje, a" veku kar srce trga. . „,
Kamela skuša z brid sovi dokazati g08?0^ ji je preveč naložil in ;J zlomil hrbet, če bo z w ^ la. Toda ker se je ^, ponavlja in gMP«^0 hoče kamela igrati sai p
no vlogo, ji P»f 5icopofe kretnih dokazov s v {e£e ži. Kamela se nato ^ ^ zadnjemu sredstvu > s,> kretnjo hlastne po 1 da bjs jega gospodarja & $ dosti ozirala nato čah tudi noga.
redno'dogaja vsato^i
spodar tudi priP^V J rit»S in gleda, da je ta** 0
ni oddaljenosti oa
gobca.	da ne P01* k
Ko kamela vidi, <£ # sr< ga nič, še enkrat	e
zastoka, POtem ,S J>tc' kvišku. Potem je P ladja "puščave, * ^ kameli, je zatem hlevna živalica na < & i
Ker smo že pri^o
ko še z
pripomnimo, ka*" ,el v |
ker ji je Stvarn* y kar sedem f^^M si lahko nalozi PU . ^JL den. Maricka ti ® « kako bi bilo-prf1" ed^l če bi imel tudi člov^ ^ lodcev, kamor W st» kako dobro PiJaC" aVnO. & Kako bi bilo Pr P'a g3„i0 šel lahko v
krat na teden mj, fj teden nacehal. ^ * e h
bi trpeli pozimi, * r8v
možičld tako ^ ^J,
če je poleg predat'11 «
vselej fuinez v e . fc pak in menda ja.	(j
pri tem je to, d» tffi takrat tako nagaJ*' kaj v sodu.	t k0. 14 i
Torej nekako
Pr*raV,ja TI > £
spravlja	jutro, J
je Pri »a,S VS1ii" £ i
jaz vstajam. ^ ^ t da je to kaka * W « sem se glede t* ^
zdravnika. laJt> t o F J pravem času P^ ^ No, tudi zdrav^geVe M nejo ta pravo, k*
Spomnim s** K<ti
di pri naS Vp kada1' V,
dobne, težave, K* c^,. li spraviti vole P
jim nasul re^<>
takrat jih m bi 0	& * » J
liti, naj vstaji ; 0«f ^
in brez ban**' ^ ^ ral pa *»*» P^V
zbežal na -t P^ „ ^ konca saj vo ^ gI c bita živa , ]ih k j H' prvi PO^V1*11 dobro ve,	p
va huda	Jutr«; * J,
Ampak ^V^i
se priprav^1; čuf ; cati čudež. P°	> ,,
poštene J» tf0f K« t H ,, detelje. Pf soSed<> fpl-eP l>
srsys^i
srsSr^. j
ste že sedeli
Trebušnik na dunajski lovski razstavi
Spisal Janko Mlakar
s®o skoraj noter do i pilaga. Trebušnik se i ii| Vzbudil zadnji, ker je
ti V Tudi se nekoliko I f'k0 Je zapazil, da ima 1
j na' Ker Ivanke ni	\
Ten- ga je zato skušal	{
r«ati, da si je zve- i
l^avezal "gofljo," ker	i
boleli. Nato sem mu	j
'opisal nočne dogodke,	g
jjJJ* smej al na vse grlo
| lste "živine" mi ni	£
iS- ^s je na kolo- \ ,.'^Kovala vsem dobro 1
^ h IVanka' "Bivala *
lijj J;krat na počitnicah r it etl; ki ima na Dunaju \ Komaj je za- s
^4rikovega strica> j
|i2akaj pa niste raje 1 C marogasti rujav- š C ga je zlobno. o
WaiPravim' komaj si c
in, j Pa me že dražiš. \
4	h°češ, da ostaneva t
llikar več ne zi- r Vf^i kupčiji." c !j j e zamerite, stric!" j
Sv Ka tolažiti, "vsaj z Hi! Ia iz na^ajivo-^'idim ga — sočutja. s
^tudi ' da 0 tem neradi ^
Jaz ne bom več go- 't !ist0 1 1Z roke ukradeni, z
^anPi°b1arvani in dva" ž ^ l kobilici. Prišla t
^J^edat, da jeteta t ; Beatrix stanovanje v j j
. imat!a- Vi>	^
feL fv°j° sobo, stric	s
Pa skupaj."	r
|tel peljemo vsi sku-	g
|v '! Pospravimo svo-	r
ije i6 se očistimo r e Smo se na"
S\\i l% Potem mo se	g
ako bi najlažje	j
ltedil iavo. Slednjič em	j
tisti d ko"le: Ker sem	j
%tekan obiskati neke-	1
^n ,- naPr°sil sem	(
:le m°ja tovariša	1
kJJU- Za drugi dan	£
^ ~~~ sem pa dolo-	s
° takoj zjutraj v	j
C VK°ltanemo v nji do
CSiku,in <*<** <
a vSeh ablCal. da naj se ,
;.|t»i lzgredov, ker i \ ni dobro
S^ Nat0 odide Ivan- . |J|J,]a varovancema po M Pak prijatelju.
er v hotel, ni Se8]rniku in Grogi X ha- Ker sem bil
feVJ\nisem čakal>
V °dpravil kmalu t'^m, ? sem tako že ^la^odeta vzbudila, Jfbo poleg mene.
5	lTh krog po1-
Nti ** Ju še nekaj S. ' tem sem pa za-t .
;> Pobudi zopet iS gl dniku. Nekdo
tf>i jeatn? PrePiral, i"
'sNikn kor bi bil sli-^	Nato se
H e8el' in Pasovi so l»Nj * Se Pripravljal, 5et . Potrgano de-!>, k'8llšim pritajeno \\ ? Je bližalo mo-1NiEnkrat nekdo
k )6">'i
iS,	se.
^	gospod
%, Sfiju ' lrebušnik." Cf tistisP°2nal, da je % Si ' ki moti nočni e iz sladkega
v je
^ mo> da
ga da bi spa-"■>. p? Voljno.
P°seb"
'V* ^.'Pravim, m že vse čum-
nate, pa le ne najdem prave; iz dveh so me celo ven vrgli." g
"No, ta je pa lepa; zakaj si v pa niste zapomnili številke? Takoj tukaj na levo odprite prva k vrata, pa ste v svoji sobi. Potem t pa mirujte!"
"Pravim, pravim, hvala le- š pa!" zagodrnja Trebušnik in se g poda zopet na iskanje svojega gnezda.
Toda, je li ta hotel začaran ali kaj ? Toliko da sem malo zadremal, že me zbudi glasen prepir v sosedni sobi na desni. Takoj nato zaloputne nekdo H vrata, in zopet se oglasi Trebuš- ^ nik na hodniku: "Pravim, pra- v vim, že zopet sem zašel v tujo g sobo; kamor pridem, me vrže- ^ jo ven."	g
Njegovega nadaljnjega mo- v ledovanja pa nisem več poslu- v šal. Urno sem vstal, šel ven ter v ga peljal v njegovo,, sobo prav d do postelje, da ni mogel zaiti s v "tuje sobe" in ga ni bilo tre- p ba "ven metati." Trebušnik je d najprej zbudil Grogo, da ga je k oštel, ker se mu ni oglasil, ko š je sobo iskal, potem je pa lepo n zasmrčal.	n
Pozneje sem od drugih go- h stov natančneje zvedel, kako je r Trebušnik tisto noč potoval po hotelu ter preiskoval sobe. Po- 11 zabil je namreč številko svoje- lj ga prenočišča ter ni vedel, ka- b tera vrata so prava. Naredil je J torej tako, kakor takrat, ko se " je v Trstu kopal. Začel je ta- d ko j pri prvih vratih ter jih po- v skušal odpreti. To prizadeva- s nje mu je doneslo nekaj la- ^ ških psovk, ki ga pa niso prav nič razburile, ker jih ni razumel.
Pri drugi sobi je imel že več sreče. Ker so se vrata odprla, je mislil, da je prišel prav. Stopi torej noter in leze v temi k postelji. Na tem potu pa prekucne stol, ki se mu je bil brezobzirno postavil nasproti. Takoj nato se vzdigne iz dveh postelj vpitje in kletvina, iz česar je revež spoznal, da je zašel v tuj brlog. V par trenutkih je bil zopet zunaj na hodniku; ta naglica je bila seveda posebna zasluga stanovalcev dotične-ga brloga, ki sta drage volje porrijagala nepoklicanemu gostu na prosto.
Nato se poda Trebušnik naprej. Naslednje tri sobe je zastonj poskušal odpreti. Zato je pa zvedel, da je tepec in gum-pec, in nekdo mu je celo svetoval kar pri zaprtih vratih, da nsj se pobere k vragu. Trebušnik ga pa ni ubogal, marveč je še naprej poskušal svojo srečo.
In res jo je našel; kajti takoj naslednja vrata so se mu odprla. Prišel je tudi srečno do postelje, ki je pa imela dve za Trebušnika neprijetni lastnosti. Najprej ni bila prazna, kakor bi bilo pričakovati, poleg tega pa tisti, ki'je v nji ležal, ni bil ne Trebušnik in ne Groga, marveč čisto navaden boječ člo-1 vek. Ko je namreč Trebušnik ■ lezel k njemu v posteljo, začel
•	je prav brez potrebe na ves 1 glas kričati, kakor bi bil ne-
•	dolžni stric iz Žirovnice kak 1 razbojnik. Vsaj bi mu bil lahko na tihem povedal, da v njegovi postelji ni zanj prostora.
I Tako je pa njegovo klicanje na pomaganje privabilo več go-
•	stov iz sosednjih sob, ki so pri-i šli reševat, kar sploh v nevar-1 nosti ni bilo.
Dalje prihodnjič i i
Da se ne 'polenijo." — Mornarji na bojnih ladjah nikdar ne lenarijo, karti tudi v času, ko ni bojev se vedno vežbajo, da ostanejo gibčni in pripravljeni za akcijo. Moštvo te bojne ladje se je bilo udeležilo bojev pri Wake otoku, kjer so razbili japonske baze.

Britrlci inženirski oddelki so kuj hitro zgradili most čez roko Volturno v Italiji v bližini Castello Volturno. Po tem mostu so zdrvele mehanizirane čete z vsem potrebnim orožjem in municijo in živežem preko reke za sovražnikom.
1943 NOV. 1943
niM®®!!] tSiMfflffiiii IMIDIIOI Blllšp®! HlMoQDnj
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
NOVEMBER
20.	— Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND.
21.—Mladinski	zbor SDD koncert in ples v SDD na Waterloo Rd.
21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND.
-o
Hrana v borbi za svobodo
Office of War Information Washington, D. C.
živež je ena od najbistvenejših vrst vojnega materijala. Njegova važnost je ravno tako velika, kot važnost jekla, kau-čuka ali bencina. Za našo moderno strategijo je hrana zma-gonosno orožje — zato da naši vojaki ohranijo svoje sile na višku, da podpiramo svoje zaveznike, da pre'hranimo narode, katere osvobodimo izpod sovražnega jarma. Nikakor ni pretirano reči, da bo smer in dolgost vojne, kakor tudi cena, katero bomo plačali v ameriških življenjih, morda v veliki meri odvisna od tega, da-li bomo znali uspešno proizvajati hrano in ali bomo spretno uporabili ono, kar imamo
Vsega onega, kar si zabelimo, ne moremo imeti Pač pa bomo brez težkoč dosegli, da bomo razpolagali z vsem, kar je zares potrebno za zdravje in moč,, in da nam bo preostalo še dovolj živeža za vojaške potrebe — ako bomo razumeli kakšna je danes situacija prehrane in storili vse, kar je v naših močeh, da hrano izkoristimo v boju za svobodo.
Amerikanci prav lahko pro-
27.—Društvo	sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND.
28.—Blaue	Donau koncert v SND.
DECEMBER
31.—Pevski zbor Jadran — praznuje Silvestrovo v SDD na
Waterloo Rd.
'
izvajajo več hrane, lahko je več prihranijo, in bolj pametno jedo, lahko se izognejo zapravljanju in prilagode svoje obede novim razmeram. Na podlagi racioniranja bodo delili svoje zaloge z drugimi, cene morejo držati na njihovem sedanjem nivoju, ako ne plačujejo višjih cen od uradno priznanih maksimalnih cen ter vrhu tega podpirati vladne in občinske načrte za prehrano. Vse to je na kratko izraženo v sloganu PROIZVAJATI in KONZERVIRATI, DELITI in RAVNATI POŠTENO. Uspeh tega, programa je seveda v veliki meri odvisen od tega, v koliko bomo znali vsi presoditi ogromno važnost, katera pripada živežu v tej vojni, in ste naučili vedno misliti o hrani kot o oro- j žju največje važnosti za zmago.
V teku tekočega meseca bodo dobili Amerikanci poziv, da store določeno število stvari, ki so potrebne, da se bo mogla naša hrana zares podati v boj za zmago. To so svobodno sprejeti, odločeni sklepi vsakega Amerikanca, da bo proizvajal več hrane, da bo hranil in se ogibal vsega zapravljanja, da bo delil svoje zaloge in ravnal pošteno z živežem, s tem,
da fte bo plačal višjih od mak-' simalnih cen ter da ne bo niti oddajal niti sprejemal od drugih živežnih znamk.
Rdeči križ juniorjev "Junior Red Cross," mladoletno članstvo ameriškega Rdečega križa je začelo svoje nabiranje novih članov dne 1. novembra 1943. Lani se je vpisalo v juniorski Rdeči križ, ki zdaj posveča vse svoje sile sedanji vojni, 17 milijonov fantov in deklet. Ker se člani vsako leto vpisujejo le za dobo enega leta, se začne vpisovanje pri ničli. Cilj je, pridobiti vse dijake v osnovnih razredih in v višjih šolah, da se vpišejo v Junior Red Cross. Vsi šolski otroci, ne glede na vero ali raso, od otroškega vrtca pa do višje šole, se morejo vpisati. Dijaki bi morali zahtevati od svojih učiteljev, da organizirajo delo v prid Rdečemu križu v vseh razredih, tako da bodo mogli postati vsi brez izjeme člani Junior Red Cross-a. Ostanite v svojih vojnih poslih Mnogo delavcev ravno zdaj, v teh težkih vojnih razmerah, zapušča svoje stare službe in si išče novih, in sicer iz vseh mogočih vžrokov — to neprestano menjavanje poslov pa zavlačuje in otežkočuje delo v vojnih industrijah, kajti težko ali pa nemogoče je najti in izuriti nadomestne delavske sile. Delavci imajo dandanes mnogo težkoč, razmere pri delu so cesto nepovoljne, prevoz in pot na delo je neprimerna, s stanovanji je težko, za otroke ni primernega varuštva, itd. Vlada, delavsko vodstvo, industrija in občine vse te težkoče poznajo in priznavajo, ter delajo kar morejo, da jih odstranijo. Obenem pa je potrebno, da vsakdo pozna svojo lastno odgovornost, in se drži svojega vojni koristnega posla. Amerikanci in Amerikanke bi se morali zavedati tega, da imajo vsi osebno dolžnost, da pomagajo premagati ta problem — da mora vsakdo, ki dela v vojni korist-
nih industrijah, ali pa takih, ki pomagajo v občinskih ali tovarniških poslih, — OSTATI NA -SVOJEM MESTU IN POMAGATI VSEM DRUGIM, DA STORE ISTO.
-o-
Dober odgovor Tik pred Napoleonovim pohodom nad Moskvo je bil ruski minister policije Balašev povabljen na obed k francoskemu cesarju. Napoleon se je vedel jc napram svojemu gostu precej oholo, obenem pa je hotel od st njega dobiti razne informacije ^ o Rusiji.
Ker pa Balašev ni hotel povedati nič določnega, ga je Na-poleon vprašal kar naravnost, d' po kateri poti še pride naj laž- _ je v Moskvo. "Vaše Veličanstvo," je dejal Balašev, "mene je postavilo v zelo neprijeten položaj. Francoski pregovor pravi, da vsa pota vodijo v Rim in takisto je z Moskvo. Tudi tja drži vse polno cest. Karl XII. se je napotil preko Poltave."
Napoleona je silno razdražil ta odgovor, ki je vseboval jasno namigavanje na por*& švedskega kralja.
-o-
Kupujte vojne bonde!
PELO DOBIJO ~
Ženske
za	I;
Pastry peko	J
Drugi šiht. Plača od ure ° Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (274)
MALfOGLASI
RAZPIS SLUŽBE ]
Odbor kluba društev SND na St. Clair Ave. razpisuje službo
strežnice F
za klubove prostore SND.
I
Ako katero veseli in se počuti zmožna za to delo, naj se zglasi pismeno ali osebno v uradu klu- j ba društev SND, 6409 St. Clair Ave. najkasneje do četrtka 18. novembra 1943.
Odbor Kluba dr. SND.
£
Umetne cvetlice
Kdor bi rad lepe umetne cvetlice, naj jih pride iskat na 997 c E. 63. St.
Bicikelj naprodaj n
Proda se deški bicikelj v do-brem stanju, nova kolesa. Cena $25. Zglasite se na 18906 Neff Rd. ali pokličite KE 0957. (269)
Dve sobi v najem
Odda se kuhinja in spalnica. Zglasite se samo dopoldne na 1604 E. 41. St., spodaj. (269)
Stanovanja v najem
Odda se v najem stanovanje 5 sob zgorej, s kopalnico in v kleti je prostor za pranje. Vprašajte na 1010 E. 70. St., ' zgorej. Odda se samo pošteni in mirni družini.	(269)
Hiša v najem
V najem se odda hiša za eno družino, 5 sob, kopalnica, fur-nez in garaža, velik lot s sadnim drevjem; v kuhinji je lino-j lej in pri hiši zimska okna. Ce-' na je $40 na mesec. Hiša se nahaja na 942 E. 209. St. v Eucli-du, O. Vprašajte na 18611 Mohawk Ave.	(269)
Soba se odda
Odda se lepo opremljena soba poštenemu dekletu ali ženi; na razpolago tudi kuhinja. Vprašajte na 18611 Mohawk Ave. •	(269)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogral St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
DELO DOBIJO
AKO STE
NEIZVEDENI
VAS BOMO MI IZURILI
HOTEL STATLER
je kot malo mesto, ki ima odprto vse vrste zaposlitve za skoro vsako uro, ki joželite delati delno ali ves čas.
Zastonj zdravniška postrežba; zastonj zavarovalnina; jedilnica za slu-žabništvo; prijetne sobe za odpočitek; plača.
Hrana — odvisna od dela.
Zglasite se v sobi 335, vhod za slu-žabništvo na 12. cesti od 9. dopoldne do 5 popoldne.	(271)
Moške in ženske
splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77^0 na uro
Ženske 62V^c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(270)
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wayne Rd., Rocky River.
Tri ure na dan, 6 dni v tednu.
Plača $9.90 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu.
se ne priglasite.
Employment Office odprt
od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan,
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co
700 Prosrpect Ave.. Soba 901
(274)
TAPC0
potrebuje
MOŠKE IN ŽENSKE
Ne glede na vaše preteklo znanje vas lahko namestimo v j ako važno vojno delo. Visoka plača od ure in bonus Zglasite se dnevno od 8 z j. do
5:30 pop. v soboto in nedeljo do opoldne
Thompson Aircraft Products Co.
23555 Euclid Ave. (£72)
Ženske in moški
ZA SNAŽENJE TERMINAL TOWER BLDG. i 48-urni tednik; plača od ure; bonus • Izvrstne delovne razmere - DRŽAVLJANSTVA SE NE :	ZAHTEVA
Zglasite se po 9. zjutraj 4	na
)	1508 Terminal Tower
(274)
Delo dobi
Ženska, ki bi skrbela bolnika; b dobra plača. Za informacije pokličite POtomac 7834. (x)
. MISTERIJA
ROMAN
Lionel je zadrževal sapo in se ni ganil. Vsak trenutek je pričakoval, da ga sirovo zagrabijo in na mestu pobijejo. Toda to se ni zgodilo. Azteki so se dolgo posvetovali, nato so se porazgubili po drugih dvoranah svetišča, ne da bi preplašeni Lionel mogel zvedeti, kaj so sklenili.
V svetišču je spet zavladala tišina in praznina.
Američan, ki je čepel že celo uro za kipom in bil že zelo utrujen, se je naposled odločil, da vstane in si poišče varnejše skrivališče. Takoj mu je prišlo na misel teči do lestve, ki je vedla v sekvojo in se vrniti v gozdiček, tam počakati noči in nato spet iti doli v svetišče.
Toda bridko je bil razočaran, ko je zapazil, da vrvene lestvice ni bilo več na mestu. Brezdvomno so jo duhovniki odstranili.
Bil je ujetnik podzemskega svetišča, čegar vsi izhodi so bili brezdvomno dobro zastraženi.
Drugo, poglavje Človeška žrtev.
Vkljub svojemu pogumu je Brady obupaval, ko je spoznal, da ni možno ubežati. Sedaj je razumel, zakaj svečeniki niso šli pregledovat vseh kotov svetišča: vedeli so, da tujec, ki si je upal noter, ne more uiti. Če se še tako dobro skrije v labirintu podzemskih dvoran, ga neki dan prisili lakota, da se pokaže.
Kar se tiče orožja, da se brani zoper lakoto in sovražnike, je imel steklenico whiskyja, browning in kopico nabojev.
Položaj je bil res obupen. Edino slabo upanje, ki mu je ostalo, je bilo najti Naolo. Tisoč misli je rojilo Lionelu po glavi, ko se je stisnil v kot in mirno čakal, da pride večer. Šele tedaj si je upal iz svojega skrivališča.
Tema je nastala v velikanskih dvoranah in Lionela so se spet polastili oni tajinstveni občutki, zoper katere se je pred par urami moral boriti z vso energijo svoje volje. Ogibal se je mest, ki jih je razsvetljeval mesec in taval je po dvoranah, ki so bile obljudne z maliki. Slučaj je nanesel, da je spet prišel k malim stopnicam, na mesto, kjer so ga duhovniki skoraj zasačili. Poslušal je in se začudil, ko je začul isto oddaljeno govorjenje kot pred par urami. Sklepal je, da se nahaja v bližini sobe, kjer se zbirajo svečeniki.
— Ce so pozabili zamašiti luknjo, katero sem izkopal, slednjič vendarle nekaj zvem.
Ko si je zagotovil, da se nobena sumljiva senca ne plazi za stebri, je lahno zlezel po stopnicah navzgor. Svetla luknjica
v	temi ga je poučila, da se ni motil; Pogledal je skozi njo.
Misterija je stala pred njim.
Brady je bil tako silno presenečen, da je skoraj kriknil. Pritiskal je oko na špranjo in se ni ganil. Tako ni izgubil nobene potankosti prizora, ki se je odigraval pred njim.
Misterija je bila oblečena kot cow-boy, kakor v posadi, in je imela roke in noge zvezane z močnimi vrvmi. Indijanec, ki jo je bil prinesel na svojih ramah kakor mrtvo truplo, jo je pravkar položil na tla pred enega poglavarjev, ki ga je že videl Lionel in ki ni bil nihče drugi kot kacik Yappan.
Ta je sedel na neke vrste ka- ' menitem prestolu na kuguarje-
vi	koži in ostro opazoval ujet- . nico.
lili JllimrnilllJIlHimilllUimimimUimilllllllUimiimilUJllllIlIllliik^
Indijanec, ki je bil ujel Mi-! sterijo, je spoštljivo stal pred ■ikacikom in Lionel je spoznal ■: iz njegovih gibov, da je razla-i'gal kralju in še drugemu star-; cu, na kak način se mu je po-i srečilo, polastiti se mlade žene. Naenkrat pa je v veliko za-
-	dovolj stvo Lionelovo kacik začel govoriti špansko.
i —Našel si to tujko, ko se je potepala po naši zemlji? je ) vprašal Indijanca. ) Ta je pokimal, da je,tako. , "Ali je sama? J —Ne, v velikem prepadu po-
-	leg potoka je cel tabor oborože-i nih tujcev in konj.
Znano mi je to, je dejal ka-
-	cik s ponosnim smehljajem, ni-
■	ti trenutek ne preneham bedeti nad svojim narodom. Zvesti
-	Necoxtla me je obvestil. Jaz J sem mu zapovedal, naj privede • te proklete tujce do velikega i prepada, kjer so v naših rokah.
Misterija, ki je razumela, da i ima kacik poseben namen, če se
-	poslužuje v njeni prisotnosti
-	španskega jezika, se je držala ponosno in zaničljivo pred zmagalcem vkljub vezem, ki so jo tiščale
i .—Azteki se morajo posluže-, vati izdajstva, kadar hočejo i zmagati, je dejala z zaničlji-> vim nasmehom.
Kacik na te besede ni niče-i sar odgovoril, temveč je na-J daljeval svoj pogovor z Indi-
-	j ancem:
1	—Zakaj si ujel to žensko? ga 3 je vprašal. Moral bi m j privesti poveljnika čete.
—Ona je poveljnik, tako mi , je dejal Necoxtla. , Kacik se je obrnil k Misteri-ji, ki je še vedno ponosno mpl-. čala.
2	—Tvoj pogum te stane živ-
-	ljenje, ji je dejal brezobzirno. ) Žrtvujemo te na oltarju vsemo-i gočnim bogovom. Tujec, ki je . enkrat stopil v to svetišče, ne
-	sme priti živ iz nega.
Kacik se je kruto nasmehnil
-	in pri tem radostno gledal mla-j do ženo. Misterija pa se ni i stresla. Njen pogled je ostal 1 miren in njen obraz je še vedno ) kazal ponos in zaničevanje. Lio-; nel pa je bil ves zmeden pri I misli, na kako strašne muke je , obsojena, ne da bi bilo mogoče . je rešiti. Ni mogel pozabiti, da
: ga je Misterija blazno ljubila i in da je postala njegova sovraž-i niča samo radi tega, ker ta lju-; bežen ni našla odmeva v nje-
■	govern srcu.
V tem trenutku se mu je ne-! skončno smilila, obenem pa je občudoval njen pogum.
.—Niti stresla se ni, je pomislil. Cula je, obsodbo, ne da bi trenila z očmi. Bedast sem, toda tvegal bi življenje, da jo rešim.	I
Lionel je komaj brzdal svoje razburjenje. Videl je, kako je Indijanec odvedel Misterijo, ki je bila še vedno zvezana. Potem sta odšla tudi kacik in njegov tovariš. Pogasili so baklje in mladi mož je ostal sam v temi.
Zamišljen se je vrnil v dvorane svetišča in taval po njih tako zmeden, da si ni prav nič J brigal, dali ga morda kdo ne I zasleduje. Kacik Yiappan je | smatral dejstvo, da so ujeli ( Misterijo na predvečer velikega praznika Solnca, za očitni znak naklonjenosti bogov.
—Sami so nam poslali žrtev, si je dejal veselo; njih jeza je potolažena in lepši dnevi pri- f dejo za moj narod.
Njegov obraz, ki je navadno I kazal skrb, je žarel od zado- I voljnosti, ko je stopil v oni del j svetišča, ki je bil določen za I Naolino stanovanje. ,Našel je dekle v ozki in viso- j
ki sobi, ki si jo je bila okusno in elegantno opremila. V kotu je bila iz skale izsekana široka klop, pokrita s kožuhi kugvar-jev, pantarjev in pum. Bil je to udoben, mehek divan. Starinska lončena vaza, polna cvetlic, je stala poleg na umetniško izdelani mizici iz cedrovega lesa.
Cvetlice so igrale veliko vlogo pri Aztekih, Na državne in verske praznike se je občinstvo krasilo -z venci in girlandami. Posebni profesorji so poučevali umetnost duhati vonj šopkov in velikaši Montezumovega dvora so bili mojstri v tem. Kultura vonja je stala izredno visoko in kdor je poznal njene skrivnosti, mu je nudila poseben užitek.
Te nežne skrivnosti pa so bi-1 le že pozabljene in izgubljene. Naola je bila ena zadnjih svojega rodu, ki se je v mladosti naučila te izginule umetnosti. Ležala je na debelih kožuhih zveri in od časa do časa je približala svoje nosnice šopku vrtnic, jazmina in magnolij, ki je stal poleg nje, in udajala se je melanholičnemu sanjarjenju
Ni si mogla predstavljati, i
da ne bo nikoli več videla tujca, ki jo je rešil smrti in ki se ji je zdel tako lep, tako junaški, kot bi bil čudežno padel z nebes prav v trenutku, ko jej najbolj potrebovala njegovo pomoč. *
Globoko je vzdihnila pri misli, da mu je sama dejala, naj zbeži in naj je nikoli več ne vidi.
—Ce bi mu bila sledila, si je mislila in zardela, kakor če bi bila kaka nevidna priča presenetila njeno misel, bi me odvedel seboj v svojo domovino . . .
In spomnila se je povesti, ki jo je nekdaj čitala v rokopisih. Bili so pisani v nahualtskem jeziku. Za časa Corteza in Pizar-ra so se hčerke kacikov poročale s konkvistadorji. Zapuščale so svojo domovino, vero in sorodnike in sledile onim, ki so jih ljubile.
—Morda bi bila storila isto, je vzdihnila in klonila glavo.
V tem sanjarejju jo je neprijetno zdramil prihod očeta, kacika Yappana. Čudila se je njegovi veselosti.
—Veselo novico ti prinašam, je dejal naglo. Ujeli smo tujo žensko.
—No, in — je vprašalo de-
kle raztreseno.
—Kaj? je divje zaklical kacik in se ujezil. Ali si pozabila, da je jutri praznik Solnca, slo-vesna obletnica?—Jutri se prelije kri tujke na svetem kamnu in njeno utripajoče srce bomo darovali bogovom.
Naola ga ni hotela razume- 1 ti, a kacik je z oblastnim glasom nadaljeval:
—Ti boš držala v roki sveti nož!
—Ne, oče, je zaječi j ala in se stresla od groze, jaz tega ne morem . . . prosim vas . . . Nočem, da bi kri človeškega bitja omadeževala moje roke . . . nočem moriti . . .
Kacik je v divji jezi stiskal pesti.
—Vidim, je dejal, da si še pod vplivom onega, kar so te naučili belokožci v času, ko si bivala med njimi. Treba je premagati take predsodke. Kdo ti govori o umoru? Gre za darovanje bogovom in to nima ničesar skupnega z umorom. Naš preganjani in skoraj uničeni narod mora spet priti do svoje nekdanje veličine in slave.
Naola je hotela odgovoriti, da se ji verski umor gabi, toda
Britska zastava in Savoia bombnik sia služila kot oltar med vrati velikega hangarja, kjer se je vršila služba božja za britske letal ce v Italiji. Mesto orgel pa je eden izmed vojakov igral na. violino.
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIN OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA
INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
njen oče ji ni pustil časa za to.
Kar odšel je, kot mož, ki se mu v ničemur ne sme ugovar-jati in kogar volja je zakon.
Dekle je bila nekajca> no potrta. Nikdar ne bi igrati vlogo verske
(Dalje prihodnjič).
«
Imenik raznih društev
DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. , OF OHIO
Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60.	'
St.; podpredsednica Frances Baraga;	1
tajnica in blagajničarka Jennie M.	1
Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapisnikarica	J
Louise Pikš. 1172 E. 71. St.; vratarica	J
Frances Kasunič; nadzornice: Mary	; Skuly, Anna Godlar, Louise Hrovat;
dr. Seliskar. dr. Perme. Seje so vsako	,
tret.io sredo v mesecu.	,
DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ :
Predsednik Anton Strniša Sr.. podpredsednik Stanley Zupan, tajnik Jo-seph J. Nemanich, 1145 E. 74. St.; \ blagajnik Louis Kraje, za pregledova- . nje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo ,nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih star« šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.	«
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Lawrence Zupančič, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. For-tuna, zapisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Marion Kuhar. Lawrence Zupančič. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na j sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.__
-
DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik John Levstik. 646 E. 115. St.: podpredsednik Anton Hlapše. 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek. 985 | Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc: 1023 E. 72 PL; zapisnikar Matija j Oblak, 1235 E., 60. St.. nadzorniki John j Princ, Matija Oblak in Anton Pozelnik. I Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v : dvorani št. 3. staro poslopje._____j
SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-tovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle. Charles Koman Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sDreiem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRUŠTVO SV.ANXON^fV 5 ŠT. 138. C. K- " T pod?*'L
Predsednik J«, Me,j sednik Johtj Hrovat st. J	},,
John Hrovat mL. 6711a«. ^ aisnikar in tajnik boln^ei g ^ jchn Sterle, 6711L Edna ^ ^ S gajnik Frank ^ek' ^z ^
Turek. Joseph Kostanj**, „ p i
Vratar Anton Grego««-. » ^ < ruje vsak tretji P°ndel? ,tare ^ 7:30 zvečer v dvorani Vida._______^yjs,
SLOVENSKO ŽENSKO P (s(jr,| % DRUŠTVO »CAJSS.^ ft,
Predsednica JuUa Br« icajM, sednica Mary Grdma P^ ^ % Otoničai',1110
ničarka Louisa P ' jja« ^ Mary Bradač, odbornk e. * ^ Anna Erbežnik,
Zupan, Jennie	^ -
vich, rediteljica Frances ^ ^ U stopnici za skupna ff®	«
Vida: Mary ?cr^n	k
klub društev SND in* my ^ « Mary Stanonik; »	^ %
nik in Jula g st„ zdravniki: dr. Seli®u dl kar ml., dr. Pfrme'^Stvo ko. dr. epaskar.	drufPSf'
stari šoli sv. Vida vsaKo c^l v mesecu ob 2. P^d0 se sprejema
DRUŠTVO DVOR REDA KATOLIŠKIH »
Za leto, ki se »g 1942, je društvo ^gV B-JT nike: Duhovni vodja ^wm nikvar fare sv. Frank Perme Sr., ^ JoSep» Hlabše. bivši
man. finančni ta nik ^. P ^ 1580 E. 133.. St, W»r « Bazni*. ta.inik-zaP^iice m a nik, nadzorniki. zupan: ^ifi Frank Skerl, Jva" n)c znf * Ad(| telia Louis Erste, ^elegati * jJ t vornik Ivan Zupan. ^ef^Sb orv Chapter John 0it ^
Znidaršič, ^"f'^zorn^Sf Baznik. Bolniški naa	f^lf:
darsic. 1345	1082 [
pogrebih Anton J*180	pet4
T3l ENdicott 4893- tre« , joli f,
mesecu ob f-^u	^^^m
Vida.___■—§f.j
DRUŠTVO OjŠSg*'$ f ZAPADNA
glavni urad. ^adU^:, i2»lj(1
Predsednik
,1. St. tM"«!™, JO® tU
S STiJSSte&ii
D,ui..«■*
stJ
nila se obrnite na s nike_-------T^ TE?f
DRUŠTVO CAK^ ^! *
(The	Ji
Predsednik	^
sednik J«*P*ff Tavčar, blagajn*^ kar Anton f P^a„Kie V Anton Zupan, F1 ]nislo >1.»:
Felix Strumbe J, ^ K y , seph Drobnich. Yvenifnr8pr^ Frank Kožar; dius	^
F. J. Kern, dr. f'^eljo v seje so vsako j	>
SND, dvorana
NAZNANILO
■ „ j/Iai1^ j® Od 6. novembra, 1943 nisem več v zvezi i ^ trg0vin8
Store, ki je bila prej Ogrinova departmen
15333 Waterloo Rd.
FRANK GRDINA
ŽENINI IN NEVEŠČ'
Naša slovenska unij ska tiskaj na vam tiska krasna P°r vabila po jako zmerni ceni. dite k nam in si izberite vzorec ,
papirja in črk.
Ameriška Domovi"^
6117 St Clair Ave.