Krompir je, trgovine ni
Na modnih revijati in na sej-mu mode predstavlajo tovarne, okusne modele, šoroko izbiro blaga, torbice in čevlje, ki gre-do v korak z modo, predstav-niki proizvajalcev pa obiskoval-cem zagotavljajo, da bo prav vse moč dobiti v trgovinah čez kak mesec ali dya. V večini primerov pa minejo meseci, ne da bi se v trgovinah prikazal artikel,   ki   je   bil   razstavljen.
Casopisi so polni nasprotujo-čih si vesti, da krompir je, že naslednji dan pa ga zopet nl, da na makedonskih poljih gni-je paradižnik, na ljubljanskem trgu pa dosega astronomske cene...
Vsi poanamo to problemati-ko in marsikdaj jo tako novi-narji kot občani poskušajo reševati; eni s pisanjem, drugi pa s tem, da se jezijo, vendar stvari še naprej tečejo po sta-rem-
Osnovnd problem je verjet-no problem obratndh sredstev, ki jth primanjkuje brgovini. Ostalih razlogov o slabi založe-nosti trgovine pa je verjetno toliko, da vseh ne bi kazalo naštevati: od premajhne prož-nosti trgovine, do slabega poz-
navanja zahtev kupcev, premaj-hne proddirnosti proizvajalcev, ozko pridobitnišike miselnosti in še in še.
Pomanjkanje sredstev je se-daj v trgovini zelo pereče, saj smo pravzaprav ustvarili sko-raj divojno trgovino, in torej tudi dvojne zaloge, kar pome-ni vezavo sredstev na dveh kon-cih:
prvič, v trgovini, kl mora imeti s-voje zaloge, in
drugič, v proizvodnji, ki svo-je zaloge ima, kar pa zahteva tudi vezavo določenih sredstev.
Trgovina prav zaradi pomanj-kanja denarja zelo nerada na-roča večje količine izdelkov ali pa vse izdelke, ki so na raz-polago na jugoslovanskem tr-gu, temveč se raje odloči za ožji izbor artiklov, saj za to potrebuje mnogo manj denar-ja, pa tudi rizika je tu manj. Pri tem sta seveda oškodovana takio kupec kat večkrat tudi proizvajalec, M ostane s polni-mi skladišči.
Verjetno rešitev nd samo y predlogu trgovine, naj bi bil prenos dela zalog proizvodnje trgovine pove2ian tudi s pre-nosom dela obratnih sredstev,
temveč je, vsaj deloma, v hitrej-šem obračanju denarja.
Prav to področje je bilo mor-da sedaj premalo izkoriščeno, saj je bilo, deloma s predpisi deloma z neznanjem, pretok denarja in obračanje sredstev prepočasno.
Drug razlog, ki ga pa marsi-kdaj nismo hoteli priznavati, je regionalen, monopolističen položaj trgovine. Tako je trgo-vina v posameznrn krajih na-rekovala svojo podjetnlško po-litiko, pri tem pa večkrat po-zabila na svojo družbeno funk-cijo. Večja odprtost trga bi nuj-no pripeljala tudi do boljše dz-bire blaga, nemalokrat pa tudi k nižjina cenam-
Prav tak, večkrat monopoli-stičen položaj trgovine, je po-gojeval izsiljevanje trgovcev, ki , so proizvajalcem narekovali včasih tudi skoraj nevzdržne pogoje prodaje. Proizvajalci so bili, če so želeli priti na trži-šče velikih mest, prisiljeni spo-štovati pogoje velikih trgov-skih hiš, ki so ta tržišča obvla-dovala, ali pa se tržišču odreči. Tak položaj je postal še bolj pereč v nekaterih primerih, ko se trgovina regijsko povezuje s proizvajalci, in da bi zaščdtila svoje lastne praiavajalce, nere-kuje nesprejemljive pogoje proizvajalcem  iz drugih  regij,
kar pa že predstavja zapiranje trga. Kljub temu pa je zapira-nje trga protiustavno in tudi kaznivo, skoraj ni primera, da bl prišlo do obsodbe takega de-lovanja, deloma zato, ker je to večkrat težko dokazljivo, de-loma pa tudi zato, ker je vča-sih tudi premalo prisotna diruž-benopolitična akcija regional-nih dejavnikov.
V vsakem večjem kraju ima-mo ustanovljene tudi potrošni-ške svete, ki bi morali pravza-prav vplivati na oblikovanje trgovine in na oblikovanje cen, vendar pa so - ti sveti v večlnl primerov za sedaj le še na pa-pirju. Njihovo delovanje, njiho-va mnetnja vse premalo obliku-jejo politiko preskrbe. Zaradi tega je treba v prihodnje okre-pitii vlogo teh svetov in jim tudi dejansko zagotoviti vpliv na oblikovanje cen in na oskrbovanje potrošnikov. Nika. kor se ne moremo sprijazniti z dosedanjo prakso, da je trgo-vlna, v imenu potrošnika, pod-pisovala razno-razne sporazume o spremembi (beri — poviša-nju) zadržanih cen. Kdaj in kako se bodo uveljavili potro-šniški sveti pa je verjetno od-visno v dobršni meri tudi od nas samih, fci smo hkrati pro-izvajalcd in potrošniki.
P. B.