BODI CLOVEK!, LETNIK1, 5t. 7.........
PRILOCATEDNIKA NOVI GLAS
LETNIK XVI., ST. 44 (767) / TRST, GORICA-
CETRTEK, 1. DECEMBRA 2011
BODI
Clovei<!=
Strazar pravi: “Prisio bo jutro, cetudi je nocl” f/z 21,12)
Sonce novembra, sonce decembra
Sonce novembra in decembra sije nekoliko drugaCe kot druge mesece. Kot bi imelo v sebi Se nekaj sence, kot da bi svetilo z neke vrste otoznostjo.
Dnevi se o2ajo, skupaj z njimi se o2a tudi Clovek, zapira se vase. In ne, to ni tragika, je nekaj povsem naravnega. Clovek potrebuje ta (k) cas. Da se skupaj z naravo umiri, si poiSCe trenutek za razmislek o svojem zivljenju, si nekoliko odpoCije in potem, ko se sonce ob BoziCu preokrene, spet zacne z rastjo in novimi naCrti.
Nekaj je zbegalo ta naS naravni ritem, ki je polozen globoko v naravo, da se takih Casov, kot so jesenski, otepamo. Ne vem, zakaj. Morda zato, ker smo vajeni, da se mora vedno nekaj dogajati, ker smo vajeni divjega ritma, ker smo vajeni moCi in nadzora. A za vsakega mora priti tak Cas. Ce ni drugaCe, se zaustavimo ob tezkih, presneto tezkih dogodkih, kot so smrti in bolezni, ki nas same pahnejo nekam navzdol, v premislek. Bodimo si na jasnem, takle premislek ne Skodi. Gre za premislek o svoji krhkosti in nemoCi, za razmislek o svoji minljivosti in konCnosti. OsvobajajoCe razmiSljanje bi moralo biti to. OsvobajajoCe zato, ker nas postavi na realna tla, ker nas nauCi, da ni vse odvisno od nas, in ker v zivljenju znova spoznamo nepomembno ter razberemo bistveno, to, kar na koncu ostane. OsvobajajoCe je ziveti z bistvom, ker je vse tako enostavno in sproSCeno.
In ne, za vse vrste depresije, ki se je razbohotila med narodom, niso krivi taki meseci, temveC Clovek sam, ki ga je ta Cas prehitel - ali Se bolje receno - ki hoCe tak Cas prehiteti. V naravi je, da se Clovek ustavi. Ce se ne ustavi sam, ga ustavi kaj drugega. Po navadi kaj krutejSega, kaj hujSega.
So ze taki Casi, da bo morda novembrsko in decembrsko sonce sijalo Se malo dlje kot po navadi. Se se bo treba zaustavljati ob brezposelnosti, ob raznih tezavah in krivicah naSe druzbe, morda prav kmalu tudi ob revSCini in skrbi za prezivetje. Nismo se hoteli ustaviti, zdaj nas ustavljajo dogodki. Da nas postavijo, kamor spadamo. Da spet obudimo v sebi to, kaj je bistveno in potrebno, da spet obudimo vrline, ki so vedno krasile slovenskega Cloveka: skromnost, poStenost, delavnost, upanje, vero. In zavest, da ni vse
odvisno od nas. In da je nasa najveCja dragocenost Clovek -tisti v nas in tisti ob nas.
To je tudi smisel adventa, ki kaze na dragocenost Cloveka - saj je celo Bog postal Clovek. Advent, da, ni se mi narobe zapisalo. Ne "veseli december", ki rodi veC depresije kot veselja, marveC
advent. PriCakovanje. PriCakovanje, ki polni Cas z upanjem, priCakovanje, ki ne razoCara. In zato Cas za sreCanja in Cas za umiritev. Cas, da najdemo in sreCamo Cloveka v sebi in okoli nas - in da v njem spoznamo Boga. Boga. Upanje. Bistvo.
Marko Rijavec
Znastopom in zaostrovanjem finanCne krize se je evro prelevil iz sanjske valute stare celine v njeno (in naSo) najveCjo noCno moro. Evropa postaja naslov za stalno prebivaliSCe vseh finanCnih bolezni, od GrCije do Portugalske, preko Irske in Italije do Spanije. V kakSni kondiciji je Slovenija, pa trenutno Se ostaja predmet ugibanj. V teh dneh pozorno spremljamo dogajanje na finanCnih trgih, posluSamo besede tega ali onega politika in iSCemo greSne kozle med drzavami z visoko zadolzenostjo.
Tudi politiki in ekonomski strokovnjaki iSCejo magiCno sanjsko formulo, kako potegniti vse kazalce v zeleno obmoCje in kako ponovno zagnati gospodarstvo.
A najpogosteje se uresniCi scenarij, da se vsak ukrep, ki na papirju zveni obetavno in obljublja vrnitev v sanjsko dobo pred nastopom globalne krize, v praksi izjalovi in sesuje vase kot hiSica iz kart. PrepriCan sem, da
bi morali naSi politiki za------------------------
nekaj Casa pustiti pri
miru analitike, mogotce multinacionalk in banCnike, ki o krizi le berejo v Casopisih, osebno pa je ne Cutijo. Cas je, da spremenimo zorni kot reSevanja krize in iz srediSCa
“Razvoj je novo ime za mir” (Pavel VI.)
Resite delavce in resili boste evro
pozornosti umaknemo kapital ter tja vrnemo Cloveka.
Ce se na eni strani ekonomsko-druzbene lestvice nahajajo kapital in njegovi predstavniki, imamo na drugi strani srednji sloj, delavstvo,
Brezposelnost je fransferji in
tako vsakdanja, da se o njej vec ne pise, socialni nadomesfila pa so visji od minimalne place.
male in srednje podjetnike in kmete, ki postopoma izginjajo kot neCastni drzavljani ali se spreminjajo v male goljufe. Clovek in kapital sta povezana zaradi dela in ne, kakor nas je
zmotno prepriCala kapitalistiCna logika, zaradi dobiCka. Delo je ena izmed temeljnih razseznosti Clovekovega bivanja, zato mora biti tudi sredstvo, s katerim posveCujemo zivljenje.
Delati samo zaradi kapitala je sramotno ponizanje dostojanstva osebe, ki se spremeni v tehniCni pripomoCek in Clen v proizvodni verigi.
Papez Janez Pavel II. je v svoji okroznici Laborem exercens iz leta 1981 opozoril, da "obstaja nevarnost, da bi z delom ravnali kot s 1 svoj evrstnim blagom' ali kot z nekakSno anonimno moCjo, ki je potrebna za proizvodnjo" (St. 7). Papez, ki je bil v svoji mladosti tudi sam roCni in kulturni delavec, v tej okroznici pokaze na moralne vrednote dela, ki se onstran katoliSkega predznaka in bibliCne antropologije spogledujejo z obCeCloveSkimi naCeli. Kar danes pojmujemo kot krizo in gospodarsko nestabilnost, je rezultat desetletnega zasledovanja golega kapitala in pozabljanja na Cloveka.
Tak naCin dojemanja dela in poskus izloCitve pomena osebe iz delovnega konteksta prinaSa druzbeno stanje, v katerem se trenutno nahajamo. Brezposelnost je tako vsakdanja, da se o njej veC ne piSe, socialni transferji in
“Kar danes pojmujemo kot krizo in gospodarsko nestabilnost, je rezultat desetletnega zasledovanja golega kapitala in pozabljanja na cloveka”.
nadomestila pa so viSji od minimalne plaCe.
Prvi ukrep za reSevanje evra in trenutne krize bi moral biti reSevanje brezposelnosti. V tej zgodbi ne moremo spregledati t. i. arabske pomladi in naSih ogorCenih ali indignados, ki bivakirajo pred borzami in bankami, da opozorjajo na
nevzdrzno stanje druzbe. Ob tem gibanju se zbuja veliko pomislekov, skepsa, ki je obenem poziv k previdnosti. Vendar je njihovo temeljno sporoCilo jasno: peSCica ekstremno bogatih ne more ziveti na raCun vseh ostalih. Sklep tega je jasen, kapital lahko le zaCasno kupi socialni mir, nikakor pa ne more reSiti kljuCnih druzbenih vpraSanj in odpraviti revSCine, lakote, brezposelnosti, kriminala... Potrebne so strukturne spremembe, ki se zaCnejo v drugaCnem naCinu dojemanja sistema.
Na to je opozoril ze papez Pavel VI. leta 1967 z vizionarsko okroznico Populorum progressio, ki je v celotni cerkveni druzbeni nauk - pa tudi SirSe -vnesel temeljito preobrazbo v razumevanju razvoja. Socialna vpraäanja niso veC predmet lokalnih ali nacionalnih skupnosti, ampak je zaradi globalizacije odgovor nanje v praviCni sploSni, planetarni, druzbeni ureditvi. V Casu konjunkture smo hoteli pozabiti, da bo "sedmim debelim kravam" sledilo bolj ostro in zahtevno obdobje. Zdaj smo v njem in smo poklicani, da pokazemo, ali smo Se osebe s CuteCim srcem ali pa smo se zaradi blagostanja spremenili v kapitalistiCna porabniSka bitja, ki bi v zameno za Se veCji dobiCek prodala tudi tisto najveCjo druzbeno dobrino - mir.
AljoSa Vodopivec
Aktualnost Marijinega hvalospeva
Spev svobodne zene
Tezaven odnos mladih do Cerkve (7)
Mlada vera za mlada srca
Marijin spev: Moja duäa predstavlja zelo presenetljivo tematiko z ozirom na njeno podobo v naSi duhovnosti in predstavah. Marija se v tem spevu predstavi kot velika zena v zgodovini odreSenja. V spevu izra2a svojo poniznost pred Bozjimi nacrli in veliCino, ki jo je prejela od njega.
Vse se je spremenilo, ko je po oznanjenju zacel bivati pod njenim srcem Gospodar in Voditelj CloveStva ter zgodovine.
Odprla se je Bozjemu povabilu in tako je mogla gledati na mnozico ljudi, ki bodo ob njej hodili njegovo pot in se osvobajali od lastnega greha ter od druzbenih krivic.
Kako Cudovit in poln upanja je njen pogled, Se posebno do tistih, ki se morajo iz dneva boriti za svoje zivljenje in veselje!
Spev je mnoge nagovoril Zato ne preseneCa, da so se ob hvalnici Magnificat spreobraCali ljudje, kot je francoski pesnik in dramatik Paul Claudel. Uglasbili so jo Bach, Vivaldi in v sodobnem casu Ritter, med slovenskimi skladbami je znana TomCeva, mladim pa je blizu taizejski spev na besede te hvalnice. Papez Benedikt je zapisal, da je Magnificat nekakSen portret Marijine duSe, ki pa je ves stkan iz niti Svetega pisma. Marija je s tem pokazala svojo domaCnost s svetim razodetjem in z njegovimi mislimi izrazila svojo globoko izkuänjo Bozje blizine.
Marija slavi veliki dar Marija je bila Cudovito obdarjena z darom Bozjega uCloveCenja in materinstva. Zato je mogla s takim navduSenjem izraziti veselje, ki jo je obdajalo. Vsa njena oseba je bila odprta za Boga, ki je velik, mogocen in svet, pa tudi blag in usmiljen. Njen otrok je prezet z Bozjim Duhom, da bo Odreäenik za CloveStvo, pripravil bo pot reSitve in se zavzel za najmanjäe. Ob njem se ne bodo spremenili le posamezniki, ampak tudi druzbeni odnosi. PriSlo bo do zamenjave. Ubogim in poniznim, pa tudi tistim, ki si prizadevajo za pravico, se bo odprla pot nove solidarnosti, presegli bodo sebiCno iskanje sebe na raCun drugih. Marija to potrjuje z zgodovinsko izkuänjo Izraela, ki je bii delezen mnogih obljub in skrbi. Ko so bili nezvesti, je Bog dopustil, da so zaSli na kriva pota in pristali v velikih tezavah, potem pa jih je na razliCne naCine klical nazaj in jim pomagal na poti, da so se spreobrnili in zacel i verovati.
Magnificat za danes
V Magnificatu lahko vidimo zivljenjsko pot vsakega Cloveka, na poseben nacin ga
moremo zaCutiti v danaänjih razmerah.
Ceprav veliko govorimo o gospodarski in okoljski krizi, je Se veliko globlja duhovna in moralna kriza, zato je tako
pomembno spreobrnjenje in obrat k veri ter upanju. Magnificat nas usmerja v naSo notranjost, da bi ob Mariji spremenili svojo Sibko voljo in misel ter se polno oklenili poklicanosti, ki nam jo daje Bog. To je odprtost poniznih, ki se povsem zanesejo na Boga in se zavedajo, da je vse dar. Zato tudi pokleknejo pred njega in sprejmejo zivljenje iz njegovih rok, ne da bi pri tem zanemarili svojo svobodno pobudo in razvijanje.
Marija povezuje mnozico moz in zena, ki resno sprejemajo sedanji trenutek in se v upanju odpirajo v prihodnost. Zato jih ni strah vztrajati v preizkuSnjah in ne padajo na sanjaSke odklope. Marija vidi v svoji hvalnici preobrat razmer. Veseli se, da se je sprememba ze zacela uresniCevati v otroku pod njenim srcem. Zato se bliza vsem ubogim, da bi bili nagovorjeni z njegovim prihodom.
Bliza se naSim delavcem in mnozicam pod-proletarcev iz tretjega sveta, ki potrebujejo celovito in ne zgolj gospodarsko reSitev. Nova sebiCnost ne more odpraviti Stare sebiCnost i. Potrebno je SirSe in temeljno spreobrnjenje, v katerem se bomo sprejemali v cloveSkem dostojanstvu, potrebah in odgovornosti. Magnificat slavi uresniCenje celega cloveka in ne zgolj telesa ter njegovih uzitkov. Hvalnica ne pristaja na beg v neresnicne svetove, ampak vodi k stvarnosti zivljenja in tudi k prazniku, ki je veselje nad zivljenjem in ne povzroca nove praznine ter ran. Rcsnicno veselje je Bozji dar za osvobojenega in ljubljenega Cloveka.
Marija gleda procesijo ljudi, ki hodijo za njo po poti novega zivljenja, ker so sprejeli Besedo zivljenja in v njej zaziveli v tem, kar so. Zato so zadnji v druzbi pobudniki nove zgodovine. Njena pobuda vodi k pristni solidarnosti in celovitemu razvoju, da bi gospodarstvo dobilo CloveSki obraz in bi se trudili za pravicnost sredi valov druzbenega greha. Zato Marija upraviceno gleda, kako se rusijo izkoriscevalci in bogati ostajajo praznih rok, kako se jim podirajo druzine in rusijo nacrli. Bog pa deluje tarn, kjer je poStenost, kjer se trudijo za solidarnost in pravicnost, kar je ze pokazal v mnogih obdobjih zgodovine, pa tega nismo hoteli videti. Morda bomo tokrat odprli oCi in verovali v njegovo previdnost.
PrimoZKreäd
ZanimaS me
Dandanes iSCemo, ko govorimo o mladih, odgovore na vpraSanja, vendar pa: "Polozaja mladih danes pa ne moremo definirati zgolj kot vpraSanje, gre ze za pravi izziv" (Primoz Erjavec). Pravilno zato v Italiji govorijo in so si postavili kot eno od osrednjih zadev ta 'vzgojni izziv' ('emergenza educativa'). Obstajajo namreC ze precej jasne analize o tem, kako spremeniti nas tek gibanja v odnosu do mladih, a nazadnje gre pravzaprav za stavo, ki ne zagotavlja nekih rezultatov. Z rezultati, s slevilkami in podobnimi recmi smo tako ali tako ze preveC obremenjeni, zato bo treba spreobrniti, popolnoma, naSo miselnost. Da moramo ugotoviti, kakSen njihov svet dejansko je, ne pa, kakSen naj bi bil, smo ze govorili, je pa z ugotavljanjem te slike povezana tista enostavna formula, ki jo je uporabil tudi don Lorenzo Milani: T care'.
'ZanimaS me'. Pokazati moramo na vseh podroCjih, da nas mladi zanimajo: v druzini, v Soli, v druzbi, v svetu Sporta, v Cerkvi... "Cerkev mora BITI OB mladih. Pokazati, da jo njihovi problemi zanimajo in da jih je pripravljena posluSati ter tudi upoStevati njihove potrebe in predloge"
(Marko Rijavec). Eden od prvih vzvodov, ki lahko mladega Cloveka potegnejo iz njegovega 'mlaCnega' polozaja, je namreC to, da zaCuti, kako med njim in odraslim, zlasti njegovim vzgojiteljem, duhovnim oCetom, obstaja neka vez. To pomeni, da nimamo odrasli v ozadju svojega dela z mladimi nekih lastnih, velikokrat zelo osebnih interesov, ampak nas morajo zanimati mladi, njihove najgloblje zelje in hrepenenja. Za nas ne smejo biti samo uporabni predmet, ampak morajo postati 'osebek', 'subjekt' naSega razmiSljanja.
Tudi zato, ker so oni tisti 'subjekti prihodnosti'; torej bi tu morali obrniti tisto znano, oguljeno - zato pa tudi prazno - frazo, da 'na mladih svet stoji'.
Gotovo, in jih stiska z vsemi zablodami, o katerih smo ze spregovorili v prejSnjih 'epizodah'. Mora pa postati res nasprotno, da namreC 'mladi stojijo na svetu'. So osrednje osebnosti tega sveta, ne pa odveCni tujki, ki bi odzirali odraslim 'kruh' (povedali smo, kako s (m) o odrasli 'fouS' mladim, kajne?).
Cerkev je dom
Tu pride ze prva zadeva, ki se mora med nami kristjani spremeniti: "Mladi SO Cerkev. Vedno razmiSljamo, da smo mi Cerkev in da mladim ponujamo. Beseda ponudba me zelo zelo moti. Mladim PREDLAGAMO Kristusa, Cerkev pa kot skupnost njegovih uCenk in uCencev" (Tomaz
Kete). Svetova odraslih in mladih torej nista na nasprotnih bregovih, ampak smo, zlasti v Cerkvi kot skupnosti, vsi v istem Colnu, zbrani okrog Kristusa. Na to razseznost Cerkve preveC radi pozabljamo tudi 'cerkveni mozje1, potem se pa Cudimo, kako ljudje z besedo Cerkev mislijo samo na cerkveno hierarhijo. Obe razselnosti se morata dopolnjevati med seboj, zlasti v tem zahtevnem odnosu, da mu res lahko tako reCemo odnos. Med Clane 'uradne' Cerkve bi poleg Skofov in duhovnikov veljalo
“Pri masi lahko mladi spet najdejo tisti obcutekzalepo inpresezno, ki so ga vecinoma izgubili”.
Ta
\
'ako samotno je, tako prazno v dijaSkem domu, kadar so vikendi ali poCitnice. Nekaj lahno otoznega se s tiSino spusti na to hiSo mladosti, kadar se ob petkih izprazni. In spet zazari, se otopli z nasmehi in prisrCnostjo, kadar v nedeljo zveCer spet odpremo vrata in zaCnemo novo pomlad.
Pomlad, da, ker mladina vsakokrat s seboj prinese pomlad. V njej ni niC starega, niC uteCenega, nobenih veljavnih pravil in zakonitosti. In to je njeno bogastvo, njena veliCina, njena moC. Bogastvo mladosti, v katero sem tako moCno zaljubljen.
Morda me premamlja mit veCne mladosti, da tako rad zivim z mladimi, kaj pa vem. Kajti dejstvo je, da kdor zivi v taki hiSi, zlepa ne postane star. To preprosto ni mogoCe. Ce namreC zeliS v korak z mladino, Ce zeliS z njimi govoriti, jih razumeti, moraS preprosto biti del njihovega sveta. MoraS biti vedno mlad. Vedno spontan, vedno nov, vedno v iskanju. RazmiSljati kot oni. Imeti podobne probleme, da jih razumeS. Ukvarjati se s stvarmi, ki jih begajo, zanimati se za stvari, ki so njim zanimive. MolCati, ko je tezko, in se smejati, ko doziviS nekaj noro lepega. Mrmrati iste pesmi, ko hodiS po hodnikih, klepetati o nepomembnih stvareh. Imeti srce, kot ga imajo oni. MoraS biti vedno mlad. DrugaCe ne gre.
Zato tako rad zivim z mladimi. Ne »delam«, ampak zivim z njimi. Ker sem ob njih to, kar sem.
Prosti spis 30-letnika v dijaskem domu
Nikoli star
In ker ne smem in ne morem biti niC drugega. Ob njih padejo vse maske. Ker te zelijo celega, takega, kot si. In kdor se jim prepusti, naj ve, da ga Caka divja pustolovSCina, pri kateri ne veS niti za trenutek naprej, kaj se bo zgodilo. Kot vlak smrti je, poln adrenalina, hitrosti in nepredvidljivosti, morda tudi strahu in negotovosti, ki pa te nagradi tako zelo, da od dneva z njimi v svojo sobo odhajaS utrujen, a poln bogastva, ki ti ga ne prinese nobena druga stvar na tem svetu. Samo Ce vztrajaS.
Samo Ce se povsem prepustiS. Samo
Ce v nj ihov svet ne prihaj aS z	---------------
nobenim drugim razlogom, kot s tem, da jih zeliS imeti rad. Z nobeno preraCunljivostjo, z nobenim koristolovstvom, z nobenim prepriCevanjem.
Samo z ljubeznijo - ker hoCeS biti ob njih, Ce te potrebujejo.
In potrebujejo te. Potrebujejo, ker iSCejo poti, ki si jih ti ze ubiral. Ker i§Cejo toplo besedo v mrzlem svetu. Ker iSCejo nekoga, ki bo hkrati nor in razumen. Ker gledajo svet in so pred njim zmedeni. Ker bi radi nekoga, ki jim stoji ob strani.
U
Mladina s seboj prinese pomlad. V njej ni nie starega, nie utecenega, nobenih veljavnin pravil in zakonitosH. In to je njeno bogastvo, njena veliana, njena moc, njen car. Ta njena velika zivljenjska moc.
Ker bi ne bili radi sami. Ker bi radi Cas. Ker bi radi, da jih nekdo razume.
Vedno, vsak veCer sem jih poln. Kar so oni, to sem tudi jaz. In kar sem jaz, so tudi oni. Skupaj se veselimo, skupaj nosimo kriz. Skupaj smo nori, skupaj zaskrbljeni. Skupaj smo v trepetu, skupaj v sproSCenosti. Skupaj smo in vsi polni ljubezni. Morda ne ljubezni, kakrSno smo priCakovali, gotovo pa ljubezni, ki smo jo potrebovali.
Marko Rijavec
Mladi nam morajo predstavljati izziv, nas zanimati. So Cerkev, smo na skupni poti v okrilju nasega colna, ki ga vodi Krislus. Pomagati jim moramo, da ga srecajo, jih podpirari in usmerjati. Spet potrebujejo sanje in smisel za lepo.
uvrstiti Se katehiste in ostale vzgojitelje, ki na raznih podroCjih delajo z mladimi, saj jih posveCeni premalo jemljemo kot svoje tesne sodelavce. Tudi formaeiji starSev, ki so voditelji ’domaCe Cerkve', bo potrebno posveCati
posebno skrb v prihodnje. Jasno je, da je tu kljuCnega pornena tudi osebna formaeija vseh teh ljudi, saj mladi Se kako srkajo z oCmi. Tu velja tudi velika mera potrpljenja, ko mladi odhajajo. Dom - kar naj postanejo naSe krSCanske skupnosti - je treba vedno ohranjati gostoljuben. Ogenj v ognjiSCu pa ohranjamo z molitvijo in daritvami za mlade - pokojna teta Pepca bo ze potrpela, Ce ne bomo darovali maS le zanjo. ÖloveSkost in spoStovanje Truditi se bo treba tudi za to, da v Cerkvi postanemo bolj CloveSki, sploSno, v vseh naSih sreCevanjih, ne le v odnosu do mladih. Zlasti zanje pa velja, da jih moramo spoStovati in jim odpuSCati (jim dajati novih priloznosti). NaSe krSCanstvo mora tudi postati mlado, v smislu iskanja novih poti med ljudmi, zlasti med mladimi.
Isto oznanilo
Nima tudi nikakrSnega smisla strogo loCevati kategorije med seboj, saj "gre pravzaprav za isto oznanilo" (Slavko Rebec). Ali se ne danes namreC veCina odraslih naslanja na mlade v naCinu oblaCenja, obnaSanja, govora? Lahko logiCno sklepamo, da bo oznanilo, ki bo nagovarjalo mlade, nagovarjalo tudi odrasle. To pomeni tudi, da bo moralo biti samo oznanilo precej bolj jasno.
BogosluZje kot vir lepote Na koncu bi se ustavil Se pri bogosluzju - maSi. Ta je postala precej razvrednotena tudi zato, ker smo bili v bliznji preteklosti malo preveC 'kreativni', namesto da bi se zavedali, kako je maSa Bozje delo in izroCilo preteklih rodov. Mislili smo, kako se s tem mladim priblizujemo, v resnici pa smo tudi tu razdelili zadeve na kategorije: maSa za otroke, maSa za mlade, skavtska maSa, maSa za odrasle... Bogosluzje je (bi moralo biti) v Cerkvi eno. Pri maSi je Bog tisti, ki stopa k nam, mi se mu moramo le odpreti, se mu predati. Tu lahko mladi spet najdejo tisti obCutek za lepo in presezno, ki so ga veCinoma izgubili: "Ne sanjajo veC” (Niko Cuk). Potrebujejo pa tudi trdnost in gotovost, ki jo bogosluzje s svojim enakomernim in ponavljajoCim se ritmom in svojim redom gotovo lahko ponudi. Ko se trudimo za lepo, sveto obhajanje maSe, za edinost in pokorSCino pri maSni daritvi, se trudimo tudi za mlade in nasploh za vse, ki iSCejo Boga. Anselm Grün je pripovedoval, kako se je neki vzhodni Nemec spreobrnil, ko je prisostvoval njihovemu bogosluzju.
BoZja milost
In seveda Bozja milost je tista, ki je potrebna. Nanjo radi pozabljamo, ker mislimo, da bomo naSli sami vse reSitve. Tako se vsi zapiramo. Bog pa stoji pri vratih naSega srca in trka ter Caka, da mu odpremo. Zeli si vstopiti v zaupljiv odnos z nami. Odprto, CuteCe in posluSno srce je bolj dojemljivo za ta klic.
Andrej Vonäna
P0G0V0R
Misijonar Danilo Lisjak
Srce mora spregovoriti srcu
Doma je s Saksida na spodnjem Vipav-skem, kjer se je tudi rodil pred äestdese-timi leti. Ob srebrnem misijonskem ju-bileju sva se poSteno pogovorila (dve uri je trajal pogovor). Tu si lahko preberete najzanimivejSe misli...
Ko sem se oni dan peljal proti Goriäki in Vi-pavski, me je v tem hitenju - zveCer je bilo Ze treba biti spet na delovnem mestu v Tolmi-nu - preSinilo vpraSanje, kako pojmujejo Cas v Afriki. Je tarn kaj drugaCe? Ali ni tarn nekako veC tega 'dobrega Casa'?
Na neki nacin smo tarn bolj obvarovani, ker nekaterih stvari enostavno nimamo, da bi nam kradle cas, kot je npr. televizija. Tudi sam imam zveCer, ko zakljuCimo dejavnosti, nekaj casa zase, ko se lahko posvetim tudi Studiju, molitvi, morda grem za kratek Cas na internet - to imamo nam ree tudi pri nas. Je pa zelo pomembno, da najdemo Cas za Cloveka. S sabo se Clovek sreCa npr. ob knjigi - to nam je dal naS oCe, ki je po napornem dnevu vedno zaspal s knjigo v roki, zagotovo pa ni dobro porabljen Cas ob televiziji, saj tarn drugi manipulirajo z naSimi mozgani. Tarn postanemo tudi zivCni. Morali bi se zavedati, kako dragocene so knjige, saj si jih AfriCani ne morejo privoSCiti. Ze Casopisi so dragi, saj stanejo eno kosilo in pol, Ce grem npr. kosit v naS hotel. Zagotovo je pri nas tako, da nas Cas ne tako preganja ravno zaradi tega, ker so za afriSkega Cloveka na prvem mestu medCloveSki odnosi, prvi je Clovek.
Danilo s Saksida, flan druZine völikega pie-montskega vizionarja, za katerega pa vemo, kako odloCilno vlogo je odigra-lo druZinsko ozadje. Je bilo tudi pri vas podobno?
Gotovo. Doma sem dobil vse tiste vrednote in pogled na svet, ki mi je se kako priSel prav kasneje. OCe nam je posredoval ljubezen do dela, zemlje, knjige... Lahko reCem, da je oCe govoril s svojimi zuljavimi rokami, mati pa s svojim sreem.
Mi smo ziveli v svojem svetu, kamor politika in druge zunanje zadeve niso vdirale. Bili smo verni, Ceprav je bilo v tistih Casih tezko. Veliko smo se pogovarjali, Cesar danes povsod primanjkuje. Doma so nam stvari predstavili v drugaCni luCi, kot smo npr. sligali v Soli. To Janezek nese s seboj in ga kot Janeza zaznamuje, tudi v Afriki.
Lahko reCemo, da ste od enega vinogradnika, vaSega oCeta, preSli v vinograd tistega z völiko zaCetnico.
Gotovo nam je ta ljubezen do trte na neki naCin priSla pod kozo in se vidi npr. tudi v tem, kako tudi na Crni celini raje popijem kak kozarCek dobrega vina kot pa pivo, ki je sicer tam zelo priljubljeno. Sicer pa sem k salezijancem Sei prav iz vinograda, tam smo se namreC dogovorili, med delom. Sem pa hvalezen tudi Se enemu drugemu ’vinogradu', vipavskemu malemu semeniSCu. Tam so nam namreC dali tisti kritiCni pogled na svet. Ceprav sem bil tam le eno leto, sem se veliko nauCil za zivljenje.
Sredi oktobra ste praznovali srebmi jubilej delovanja v Afriki. Velja tudi za vas tisto vo-dilo Don Boska, da se je "treba vreCi, kamor Bog kliCe, potem pa se bo Ze videlo"?
Ta Bozja previdnost me zagotovo spremlja ze vse zivljenje. To res Clovek vidi, ko gleda nazaj na stvari. Kako me je npr. zaznamovalo ze to, kako je mama pri mizi dejala bratu, da je velika milost, da se je vrnil kasneje domov, ker ga bi sicer 'pihnili'. Ko sem se potem odpravljal v misijone, sem najprej zaprosil, da bi Sei h gospodu Ernestu Saksidi v Brazilijo, ki je prosil za pomoC. Najprej bi mu pomagal, potem pa ga nasledil, tako si je tudi sam zelel. Takrat mi niso dovolili, temveC so me poslali v Afriko. Ko zdaj gledam nazaj, bi se z g. Saksido gotovo pogovarjala po 'dorombjerSko', tako pa sem se bil prisiljen uCiti francoSCine in angleSCine. Bai sem se, kako bom tam v Ruandi brez slovenske druzbe, pa sem ze prvi BoziC (leta 1986, op. a.) praznoval skupaj s slovenskimi misijonarji iz Burundija, ki so imeli misijon manj kot sto kilometrov stran od mojega. Ta Bozja previdnost me tako spremlja ze celo zivljenje, posebej pa to Cutim v teh misijonarskih letih.
Za nami je misijonska nedelja. Veliko ljudi misli, da je dovolj v misijonske deZele poSilja-
“Oce nam je posredoval ljubezen do dela, zemlje, knjige... Govoril je s svojimi zuljavimi rokami, mati pa s svojim sreem”.
ti doloCene dobri-ne. Ali ni na prvem mestu, da tem ljudem prine-semo Jezusa Kri-stusa in njegov evangelij? Gotovo je treba zagotoviti najprej neko ma-terialno in sodal-no pomoC, toda to so le sredstva za dosego nekega drugaCnega cilja.
Ali ni - v misijo-nih in pri nas -najprej pomembno, koliko smo mi navduSeni za Jezusa Kristusa in njegov evangelij?
To je zelo dober ugovor - oznanjamo s celotnim svojim zivljenjem. Ko je moj afriSki salezijanski brat predlani priSel v
Slovenijo, je najprej v Dornberku in potem v Tolminu dejal: "To, kar me v Evropi posebej moti, je to, da nimate nikakrSnega navduSenja, v vas ni veC veselja, da ste kristjani. To pogreSam v Evropi - biti vesel kristjan". Najbrz je to veselje obCutil v misijonski Cerkvi. Mi smo res premalo veseli kristjani. Kar je v Afriki kristjanov, so veseli, da pripadajo Jezusu. To je treba pokazati, ko oznanjaS evangelij. Sam moram to vedno prinesti s seboj, ko grem na nov misijon, ko sem pripravljen v neki redovni skupnosti moliti brevir tudi v domaCem jeziku ali v angleSCini, francoSCini, tistem jeziku, ki se paC uporablja. To je tisto, kar njih osvaja. Ta afriSki brat je namreC dozivel v Evropi razoCaranje, ker med kristjani ni naSel tega veselja, ki mu je bil priCa doma. Moramo pokazati, da je to, za kar smo se odloCili, vir naSega veselja. Kristus nas ni poslal, da bi Sirili neko turobnost.
Evangelij je vedno tudi neka vesela vest. To mora misijonar vedno prinesti s seboj, to pa naredi s tistim veseljem do svojega poklica, ki je najprej poklic kristjana, potem pa je lahko duhovnik, redovnik, redovnica, oCe, mati - vsak kristjan ima namreC to krstno duhovniStvo. Ta naboj veselja pripadnosti Kristusu nekdo potem nese s seboj v misijon.
Gre za istega Gospoda, kot ga oznanjamo tudi v Sloveniji, misijon je povsod enak.
Evangelij se lahko Siri po Cloveku, ki je sreCen, da pripada Kristusu. Ne gre toliko za znanje in druge podobne zadeve, kolikor za zivljenje. Moja vsebina pa je Jezus Kristus iz evangelija, Cesar pa se moraS nauCiti, a hkrati tudi ziveti. Seveda je treba najprej vzpostaviti socialne in miselne strukture, saj vsak misijonar dobro ve, da se ’praznemu zelodcu' ne da oznanjati. Misijon v zaCetku ne sme pozabiti na Karitas, na bolniSnico, na Solo, prav to je tudi izziv meni in bratu iz Milana, ko zaCenjava z novim misijonom.
Se vam ne zdi, da bi tudi tu v Evropi ljudem morali prinaSati predvsem to 'Kristusovo no-vost' oz. tisto, kar krSCanstvo prinaäa novega, drugaCnega?
Kristus je gotovo najviSja vrednota, toda mi moramo iskati naCin, kako bi ga posredovali v svojem okolju, druzbi in kulturi. Ne s tem, da ga vsiljujemo, temveC da ga predstavimo kot tistega, ki prinaSa smisel, dodano vrednost, dostojanstvo v zivljenje vsakega Cloveka. Vsi si zelimo biti sreCni, zato moramo pokazati, da je Jezus tisti vir sreCe v zivljenju. Da tisti ’paket sreCe', ki ga kristjani dobimo s svojim krSCanskim poklicem, damo tudi drugim. Treba je iskati naCin, kako se priblizati evropskemu otroku, mladostniku, mlademu, ki cele dneve zdi pred raCunalnikom, po kakSnih vsebinah priti do teh ljudi. Gotovo je tu Sola tista, ki bi morala nekomu posredovati
“Karje v Afriki kristjanov, so veseli, da pripadajo Jezusu...
Kristus nas ni poslal, da bi sirili neko turobnost”.
neke zivljenjske vrednote, kakor tudi druzina. Mi smo krSCanske vrednote dobili v druzini, danes je precej drugaCe. Treba je posredovati krSCanske vsebine tudi po medijih, kot je internet, socialna omrezja (tudi Danilo uporablja FB, op. a.)... Tudi to mora Cerkev sprejeti - nekako ze sprejema, a to Se ni dovolj. To je le neka prva informaeija, lepa vsebina, kjer vidi, da se izplaCa. Vedno pa bo moral novi kristjan nekaj doziveti, dozoreti, rasti ob drugem kristjanu. Zato moramo biti priCevalci tam, kjer zivimo, nevsiljivo, mogoCe tudi po kakih socialnih programih, danes je namreC veliko revSCine tudi v Sloveniji, in sicer prav materialne revSCine. Tu je treba pokazati svoje srce, ne v smislu, da imamo nekaj za bregom, ampak tako, da Clovek odkrije, kje je vir te naSe srCne dobrote, da je Kristus tisti, ki nam to daje. V krSCanskem okolju, Ce naj bi bilo res takSno, in slovensko se za takSno Se vedno ima, bi ne smelo biti revnih in zapuSCenih, v duhovnem in materialnem smislu. Na tak naCin smo najbolj priCevanjski. Proces spoznavanja Kristusa in odloCitve zanj pa gre vedno po Cloveku, Clovek Cloveku. Pri nas je Jezus priSel v naSa srea po starSih, naSem razumu, s Studijem smo potem to dograjevali, sedaj pa smo sreCni, da ga lahko posredujemo ljudstvom, ki ga Se ne poznajo. Tudi mi bi torej morali nekoliko osvojiti ta pogled misijonarjev, ki upoStevajo prav to, kar smo sliSa-li v evangeliju na misijonsko ne-deljo (Mt 22,34-40), da, ko kdo enkrat Zivi ta ljubeznivi odnos z Bogom, tudi v nekem Cmcu ali za-puSCenem, celo na prvi pogled od-vratnem Cloveku vidi vtisnjeno to BoZjo podobo...
Prav gotovo. Sam te ljudi sprejemam tako, kot sprejemam Slovence, morda Se bolj. Sprejemam jih kot svoje sopotnike na tej zivljenjski poti. Tam mi ni treba olepSevati svojih besed kot tu, ko se Clovek boji, kako bodo razumeli njegove besede. Ko npr. z njimi jem z golimi rokami in si potem pustim umiti roke, se Cutim del njih, nisem nad njimi, oddaljen. Kakor misijonar se tudi tukajSnji duhovnik mora Cutiti del ljudstva.
Morda je za nas misijonar je lazje, saj tam med nami ni pregrad, takSnih in drugaCnih, druzba ni tako institucionalizirana. Mi zivimo nekako v naravi z njimi, dihamo z njimi, bolj kot tu v tej evropski 'anonimnosti1, kjer ljudje le stezka gredo v zupniSCe, da bi se tudi oni sami zanimali za duhovnika. Ce je duhovnik izoliran, zaprt v zupniSCu, ne more sprejemati novih izzivov.
ZupniSCe bi moralo biti dom za vse vernike, kjer se tudi prijateljsko sreCamo med seboj. V zupniSCe ne smemo iti zgolj po nekih opravkih, ker bomo tam nekaj dobili, kot v nekem servisu. V Afriki so ljudje neprestano na vratih in se moramo z njimi ukvarjati, tudi Ce bi morda ne hoteli. Ko se kaj
dogaja, jih zanima. Ko smo npr. gradili novo cerkev, so vsi starejSi priSli gledat, kaj se dogaja, in so bili veseli, da bo nekaj novega. Kot tisti mozakar, ki je cel dan Cakal pred pisarno, dokler ga nisem vpraSal, kaj hoCe, misleC, da ima kako tezavo, pa je hotel le malo vode. Vesel je bil torej, da sem ga pozdravil in je lahko priSel na obisk. VCasih je bil ’farovSki vrt' najbolj zanimiv, tudi da bi ukradel kak sadez, danes pa smo duhovnike izolirali in se jih bojimo. Ne vem, zakaj, ali imamo kaj slabe vesti, se bojimo, da nismo dovolj versko pouCeni? Zakaj smo duhovnika izrinili, ko bi mu lahko s to 'CloveSkostjo' odpirali drugaCne poglede, ga bolj socializirali, da bi poznal naSe tezave? Mi tam na misijonu vemo za vse, kar se dogaja, Cetudi ni telefonov. Ljudje paC pridejo in nam prinesejo svoje tezave.
AfriCani so veliko bolj komunikativni, tu pa smo se zaprli v neko anonimnost, samozadostnost. Vse namreC dobimo v trgovini - naSa pot je, kadar imamo Cas, torej tudi v nedeljo po maSi, samo v trgovine. Da bi se ustavili in nekoliko poklepetali? Kje pa... Doli se po maSi zaCnejo druzabni programi, tu je vse preveC uniformirano, ’natempirano', institucionalizirano. To je seveda tudi potrebno, da je neki red; Ce je pa ta vidik preveC poudarjen, Cloveka ubija.
Gotovo, vi misijonarji ste se odloCili in Sli med ljudi, mi pa se vse preveC zapiramo med te sive zidove, potem pa, kakor je dejal neki pokojni furlanski duhovnik (pre Toni Beli-ne, katerega misli objavljam v Novem glasu, op. a.), tudi naSa srea postajajo siva...
Ravno to sem hotel reCi. V Afriki je prva stvar, da se uCimo njihovega jezika. Odlika teh prvih ’belih oCetov' je bila ravno v tem, da so se neverjetno trudili, da bi se najprej nauCili jezik ljudstva in dojeli njihovega duha. Tudi mi se moramo truditi, da dojamemo jezik ljudi, da jim potem posredujemo Jezusovo evangeljsko sporoCilo. Mi se trudimo, da to sporoCilo Cim bolj prodre vanje, tudi tako, da lahko berejo Sveto pismo v svojem jeziku (Slovenci smo ga dobili precej zgodaj), tu se gradi tudi narodna zavest. Mi zelo poudarjamo sreCevanje s Svetim pismom - v Afriki je paC to predvsem s posluSanjem pri maSi. Vsekakor pa to gre preko misijonarja -odprtost teh ljudi nam ne dopuSCa, da bi se na tem podroCju uspavali, moramo jim biti blizu po jeziku, se jim priblizati kot tisti prvi oznanjevalci. Tnkulturacija' duhovnika se zgodi najprej po jeziku, tam je potem res blizu Cloveka. Ce se torej zapreS za zidove, nimaS te moznosti, da bi res priSel do Cloveka. Te moznosti, da bi se Clovek zaprl, v afriSkih misijonih paC ni, zidovi so krhki, poveCini narejeni iz blata, to pa lepo nakazuje, kako smo tam prisiljeni h komunikaeiji. To ni na tej internetni ali telekomunikacijski ravni, ko ne prideS do Cloveka. Pa tudi, z druge strani, kako bo Sei duhovnik obiskat bolnika, Ce ga nekje skrivajo in mu zanj ne povedo? Ce se duhovnik izolira, ne pozna svoje zupnije, svojega 'evropskega misijona', potem bo tudi sam tezko stopil do tistega, ki bi ga potreboval. Poznam npr. mnoge pogumne tukajSnje duhovnike, ko ob godu ali rojstnem dnevu ze zjutraj razpoSljejo svojim ljudem sporoCila, v katerih pravijo, da zanje molijo... To so sodobna sredstva sporoCanja in
obveSCanja, ki jih mora duhovnik danes poznati in uporabljati. Nekomu lahko na ta naCin odpreS srce - morda pa bi bil ta dan neki Clovek osamljen, pa ga njegov duhovnik zjutraj prijetno preseneti s sporoCilom ali na kak podoben naCin. Zdi se mi, da so te razdalje med ljudmi v Afriki veliko krajSe, Ceprav je tu v Evropi in na Zahodu moznost hitrejSe komunikaeije. Tezava je v tem, da tukaj Clovek ne pride k Cloveku, samo Clovek osebno je lahko pravi 'sporoCevalec1, ne po 'Spagi1, ampak je treba soCloveka otipati, ga doziveti kot svojega sopotnika. BrezziCni telefoni in vse podobne zadeve ne morejo posredovati Clovekove duSe.
/str. 4*
‘Äfricani so veliko bolj komunikativni, tupa smo se zaprli v neko anonimnost, samozadostnost... Brezzicni telefoni in podobne zadeve ne morejo posredovati clovekove duse”.
NOVI
GLAS
Misijonar Danilo Lisjak
Srce mora spregovoriti...
oni evharistijo. Oni dejansko dozivljajo, da je tisti oddaljeni Stvarnik - izvorno so namrec monoteisti - priSel zdaj po Kristusu mednje, da je to nekaj resniCnega, otipljivega, v Svetem pismu, posebej pa v obhajilu. Tu bi dejal Se, kako je krscanstvo med te ljudi prineslo clovekovo dostojanstvo, kar se lepo
Danilo lisjak in	vidi v odnosu
Andrej Voncina	do starejSih
med pogovorom	ljudi. NekoC so
ta plemena Cloveka, ko je dosegel 'primerno' starost za smrt, izgnali v divjino, da so ga tarn raztrgale zivali; danes ta Clovek lepo umre med domaCimi, pokopljejo pa ga ob hiSi. Na ta nacin ostaja del druzine, njihova povezava z veCnostjo, prej so jih odstranjevali... Sedaj mi gremo obratno pot, ko se na Zahodu skusamo odkrizati starejSih ljudi. Vra carno se v poganstvo s tem, ko skusamo odstraniti tistega, ki je tkal naSo druzino, ki je na neki naCin stkal tudi naSo osebo. Kakor mora misijonar povedati, kdaj ubirajo njegovi ljudje stranpoti, kdaj teptajo Clovekovo dostojanstvo, tako morajo to poCeti tudi kristjani v Evropi. To govorim zato, ker so maSe lepe do takrat, do kadar tudi mi Crpamo iz svojih korenin, iz svojega izroCila. Tudi maSe AfriCanov niso veC lepe, Cim se izkoreninijo.
Pogovarjal se je Andrej Vonüna
§e zadnja stvar. Nekaj me je vedno posebej pritegnilo pri teh AfriCanih - kako znajo praz-novati maSo: pojejo, pleSejo, se posebej lepo obleCejo. Pri nas tega ni veC, vse je vsakdanje, monotono, kakor bi se pri maSi ne dogajalo niC posebnega. Pa se dogaja najveCja stvar na tem svetu, saj se sam Bog daruje za nas. Pa tudi nasploh ne znamo veC praznovati...
Ja, najveCja stvar na svetu... V Sloveniji veCkrat pripovedujem, kako je, finanCno gledano, tisti d2ip, dar slovenske MIVE, s katerim grem k ljudem, vreden veC kot celotna njihova vas, s cerkvijo vred. Pa reCem zbranim, da pa je maSa vredna veC kot ves svet. Odpirajo oCi in prikimavajo, kako je res. Ni vazno, s kakSnim vozilom ali kako prideS do ljudi, ni vazno, kakSen je teren, vazno se je zavedati, da jim prinaSamo Jezusa... Praznik v Afriki znajo pripraviti, to so res najlepSa praznovanja, tudi zato, ker so prazniki redki. To je viSek njihovega skupnega zivljenja, je povzetek vseh njihovih odnosov, njihove lepote, prijateljstva, dobrote. Znajo se
poveseliti zivljenja. To veselo vzduSje znajo prinesti okrog Gospoda.
Zakaj je maSa tako lepa, vesela, se jim nikamor ne mudi? Ker je zanje to tudi kulturni dogodek, kjer lahko vsakdo pokaze svoje talente. Tarn ne gre za nobeno tekmovanje med njimi, rivalstvo, izbor najboljSega tekmovalca, ampak nekdo na ta naCin pred Bogom pokaze vse, kar zna, kar navadno tudi lep Cas pripravlja. Pred Bogom si upajo to prikazati. In potem nekdo zapleSe, kot je David zaplesal okrog skrinje zaveze. Oltar je zanje skrinja zaveze, tako dozivljajo
Anonimni pricevalci 20. stoletja (1)
Leo Moulin: 'Regula' med levico
in desnico
Vnovem ciklu Clankov z naslovom 'Anonimni priCevalci 20. stoletja' nam bodo spregovorili veliki ljudje preteklega stoletja, ki sicer Se zdaleC niso anonimni, gledano na sploSno, so pa anonimni v smislu govora o Bogu in krSCanstvu oz. jih po tej plati vsaj ne poznamo kaj preveC. Spregovorili nam bodo takSni kalibri kot Umberto Eco, Leonardo Sciascia, Andre Frossard, Eugene Ionesco... Kot prvi nam bo spregovoril veliki belgijski humanist Leo Moulin (1906-1996).
Belgijski humanist, ki se je sicer imel za agnostika, se je ukvarjal res z mnogimi platmi CloveSke druzbe, to pa poCel energiCno skozi celotno zivljenje. In kako ostati mlad kljub starosti? Treba je »ljubiti zivljenje, ljubiti ljudi, Ceprav se o njih ne smemo slepiti, ljubiti ideje, dezele, nove jedi. Nikdar se ne sme reCi ’v mojih Casih'. Treba se je spominjati preteklosti, ziveti pa v sedanjosti, vendar tako, da smo usmerjeni v prihodnost«. Da gre za posebnega moza, priCuje njegovo delo, kjer preuCuje zgodovino, psihologijo in sociologijo kuhinje. Svetovno znano je njegovo delo L'Europe a table, kjer prek gastronomije skuSa sestaviti zgodovino Stare celine,
vkljuCno z versko. Naj okusimo nekoliko te njegove kuhinje:
»KatoliSki Poljaki kuhajo odliCno, njihovi sosedje vzhodni Nemci, ki so protestanti, pa zaniC.
Kako je to vendar mogoCe, glede na to, da imajo oboji enako podnebje in sestavine?
Razlog je, na tem in na drugih podroCjih, verski. Vsepovsod je kuhinja protestantov manj okusna od kuhinje katoliCanov.
Dejstvo je, da je protestantizem res ustvaril ekonomsko zelo razgibano
druzbo, vendar pa ------------------------------
zatrl la joie de vivre (veselje do zivljenja). Ker je Clovek po njihovem nauku sam pred Bogom, pade nanj vsa teza odgovornosti in krivde, vkljuCno s 'Cutnostjo' jedi. KatoliCan je svobodnejSi, manj zakompleksan, saj ve,
da mu pomaga cela mreza cerkvenih in kulturnih posrednikov, zlasti je tu moznost spovedi, s svojim odreSilnim odpuSCanjem. Protestantskemu verniku je reCeno nekako tako: 'Kako se reSiä, je tvoja stvar, gre za tvoj osebni odnos z Bogom'. Na ta naCin se ljudje ali Cutijo potlaCene ali pa hlinijo neko krepost, ki je ne morejo udejanjati. Tako pride na povrSje tista nevarnost hinavSCine, ki zaznamuje velik del severnega dela Evrope«. Je pa bil Moulin zlasti navduäen nad sv. Benediktom. Ker je bil belgijski humanist tudi predavatelj politologije, je raziskoval vpliv Benediktove Regule na politiCno misel. PrepriCan je, da so ljudje v vsakem Casu razdeljeni na dve strani, paC glede na znaCaj in osebno
Ohranjati je treba srce mlado, ljubiti ljudi.
Zanimanje za obicaje, navade in kulinarilco nam	,	’	.
veliko pove tudi o preb'rvalcih dolocenega podrocja. zgodovino - na
'desnico'. ki nii
Ljudje so ze 'od nekdaj' razdeljeni na dve strani, na desno in levo, na konservativce in naprednjake. Krscanstvo prinasa ravnovesje med njima.
ki
desnico', ki nima nobenega zaupanja v Cloveka, in na ' levico
----------------------preveC	zaupa	v	Cloveka,
naravna razdelitev, ki pa ima verske temelje. O tem razpravlja v pamfletu La gauche, la droite e le peche originel (Levica, desnica in izvirni greh): »Desnica in levica, konservativci in naprednjaki, zagovorniki
ohranitve in revolucije, imajo svoja zaCetnika v AvguStinu in Pelagiju. Prvi je dal prevelik poudarek vplivu greha Adama in Eve na Cloveka, medtem ko je drugi ta vpliv preveC omejil, ga minimiziral. Po AvguStinu je torej samo Bozje posredovanje tisto, ki lahko Cloveka spet vrne in ga obdrzi na pravi poti, za Pelagija pa Clovek sploh ni tako pokvarjen, zato so dovolj spodbude, vzgoja, 'reforme'. Zato ni nakljuCje, da je prav slednji navdihoval Rousseauja in na sploh vso levico, tako reformno kot revolucionarno, ki si domiSlja, kako je zlo sveta mogoCe odpraviti s pomoCjo odlokov in zakonov, z vplivanjem na druzbeno-politiCno strukturo. AvguStin po drugi strani navdihuje vse 'desniCarje', ki privilegirajo zakone in red, ki zaupajo v sodiSCa in policijske sile, ker na noben naCin ne mislijo, da je Clovek po naravi dober, zato ga je treba nadzorovati in usmerjati. Moderni desno-levi spopad se sicer ima za politiCnega, v resnici pa je teoloSki, verski. « Benedikt je »uspel najti ravnovesje med tema dvema teznjama ... Ceprav se ne slepi, da noben Clovek ni brezmadezen, ga vseeno globoko ljubi in zeli, vsakemu na njemu lasten naCin, pomagati, da se reSi, morda da celo postane svetnik ... Da bi cerkveni mozje modro in uCinkovito vladali, morajo ohranjati ravnovesje med karizmo in institucijo, med ljubeznijo in zakoni... Benedikt uspe v svojih redovnih pravilih izroCilo rimskega prava oplemenititi z novo vero«.
Andrej Vondina
Predstavitev najdlje trajajoce animirane serije
Simpsonovi in njihovi prijatelji
Simpsonovi so s svojo 23. sezono najdlje trajajoCa risana serija vseh Casov. Predvajajo jo v veC kot 90 drzavah v preko 40 jezikih. V vseh teh letih so s svojo satiro karikatura vseh mogoCih strani zivljenja v ameriSki druzbi. Mestece Springfield, ki je kraj dogajanja, je zato zelo pestro, pisano in bogato z raznolikimi osebnostmi. V srediSCu je petClanska druzina, ki spada v srednji druzbeni razred in jo sestavljajo: oCe Homer, mama Marge, 10-letni Bart, 8-letna Lisa in 1-letna Maggie.
Marsikdo bi to druzino opisal kot disfunkcionalno in nerealno, dejansko pa je veCina ostalih druzin na televiziji prikazana precej bolj nerealno od Simpsonovih - je namreC bolj naravna druzina, ki nima nikakrSnih tezav in ni nikdar v sporu, ali druzina, ki se mora vsak dan ukvarjati s tezavami?
Homer ima veliko slabosti: Cezmerno je, popiva, do sina Barta je veCkrat celo nasilen, kar pogosto privede do tezav... In vendar ga imamo ljubitelji te serije radi, prav tako pa njegova druzina in prijatelji. Homer pogosto podleze raznim skuSnjavam, nikoli pa se ne vda, ko mora regiti tezave, ki jih veCinoma kar sam povzroCi. Homer je zaposlen v jedrski elektrarni, a ni noben intelektualec. Prej bi kdo rekel, da je najveCji neumnez v
mestu, saj je njegovo miSljenje veCinoma otroCje, prav zato pa je zelo brezskrben in nima nikakrSnih tezav z izrazanjem svojih Custev.
Kot se pogosto izkaze, bi bilo Homerjevo zivljenje brez njegove ljubeCe zivljenjske sopotnice Marge kaj klavrno. Na mnogih podroCjih sta z mozem povsem na razliCnih bregovih. Marge je namreC, kljub temu da je le gospodinja, zelo Siroko razgledana. V marsikaterem pogledu je ona tisto lepilo, ki drzi druzino skupaj. Vse breme druzine
pogosto skuSa nositi sama. Zaradi tega pa svoja Custva preveCkrat zadrzuje v sebi. Desetletni Bart je v Soli neuspeSen, tezave ima s koncentracijo in ne more slediti uCnim uram. OCitno pa je, da ni niti len niti neumen. Ko pride Cas za razne Sale in potegavSCine, se namreC vedno potrudi. Zaradi svoje zabavne narave je zelo priljubljen, a vedno v tezavah z uCiteljico in ravnateljem. Osemletna Lisa je mali genij. Pogosto po svojem znanju in zrelosti prekaSa celo odrasle. Obozuje jazz in je zelo nadarjena saksofonistka. Pogosto prejema priznanja. Precej bere, razmiSlja in raziskuje. Ta njena posebnost pa jo izolira od ostalih otrok. VeCino Casa zato prezivlja sama s svojimi knjigami. VsakiC, ko se zave svoje priljubljenosti med vrstniki, se skuSa spremeniti, a vedno znova ugotovi, kako posebna in izjemna je in ne potrebuje spremembe.
Enoletna Maggie Se vedno ni spregovorila svoje prve besede, a je kljub temu ze veliko povedala o sebi. Ni le srCkana, ampak tudi pametna. Popolnoma se zaveda svojega okolja, kdaj pa kdaj celo reSi kako tezavo.
V dogajanje vstopajo tudi sorodniki in druge osebe.
Bart in Lisa obiskujeta osnovno Solo, katere ravnatelj je Seymour Skinner. Ta je kljub vsem vojnim izkuSnjam in strogosti do otrok
v svoji Soli obseden z redom in disciplino. Pri svojih veC kot 40 letih Se vedno zivi pri mami in se mora vedno truditi, da je ne razoCara. Prav tako se boji razoCarati svoje nadrejene z ministrstva za Solstvo. Tako posega po vseh sredstvih, da bi njegova Sola bila videti boljSa, kot je v resnici. Pogosto se Custveno zaplete z Bartovo loCeno in zafrustrirano uCiteljico Edno Krabappel, ki iSCe moSkega svojih sanj - Ce Skinnerju ne bi bila na prvem mestu mama, bi to lahko bil on.
Sosed Simpsonovih, Ned Flanders, je najbrz najboljSi sosed na svetu. Homer je do njega pogosto nesramen in nevljuden, ves Cas si sposoja stvari in jih nikdar ne vrne. Ned pa kljub temu ostaja pozitiven Clovek in Homerju nikoli ne zameri. Njegova vera v Boga je izjemna, pogosto pa prehaja v fanatizem. Sveto pismo jemlje zelo dobesedno in ne dvomi niti o besedi. Zato je tako prijazen in soCuten. Vse pa mora zanj delovati po ustaljenih pravilih. Vedno je v sporu z resniCnim svetom. V svojih poskusih, da bi svoja sinova obvaroval pred zlom, gre pogosto predaleC, saj jima prikriva, kakSen je svet v resnici in kako deluje.
Pogosto ga v takih trenutkih mora posluSati evangeliCanski duhovnik Lovejoy, ki pa se veliko raje posveCa igranju z modelCki vlakov, kot pa da bi se posvetil potrebam svojih vernikov. Sicer se pogosto trudi ljudi spodbujati in usmerjati s svojimi pridigami, vendar pa ni vselej najboljSi zgled. Simpsonovi imajo tako veliko (in Se veC) raznolikih junakov, kot se za risano serijo tudi spodobi, pa ti niso le Crno-beli, ampak precej pisani, ne le barvno, ampak tudi kot osebnosti. Vse to dela serijo zelo smeSno, na trenutke groteskno, toda veliko bolj realno, kakor Ce bi svet prikazovala le pozitivno.
Jure Vonöna