Sfev/ftr T Uabllan!. v sredo, dne 20. aorlla 1910, s= Velja po pošti: ss Za oelo lata naprej . K 26'— sa pol lata » . » 13'— aa četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » a-20 sa Nemčijo oeloletne » 29'— sa ostalo inozemstvo » 35'— = V npravnlštvn: ss Za oelo loto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » u-20 sa četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1-90 Za pottljaaje ■■ dem 20 v, n« mesec. - Pesameine Štev. 10 t. Mr Uredništvo je v Kopitarjevih ulioah štev. MU Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana slama so ne = sprejemajo. - Uredniškeia teleiena Štev. 74. = UP... ------—-- ■ OVEMEC Leto XXXVIII. Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . . . za več ko trikrat . . po 15 v 13 10 » 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust. vsak dan, izvsemši nedelje lo praznike, ob 5. uri popoldne. Političen list za slovenski narod. Upravništvo (e v Kopitarjevih olioah štev. 8. -= Sprejema naročnino, lnserate ln reklamacije. ■■ UDravniškena telefona štev. 188. -- Današnja številka obsega 4 strani. 0 državni podpori za živinorejo. Po zakonu z dne 30. decembra 1909, drž. zak. št. 222, se dovoljuje iz državnih sredstev letnih 6 milijonov kron za pospeševanje živinoreje in za vnovčenje živine. Od te svote je določenih 5 milijonov kron za pospeševanje živinoreje in za pomnožitev in zboljšanje živine; na posamezne dežele odpadajoči delež so izračunali po številu glav pri zadnjem štetju živine, in po tem ključu odpade na Kranjsko vsota 133.442 K 57 vinarjev. Iz preostajajočega milijona je določilo poljedelsko ministrstvo za Kranjsko vsoto 70.000 K za leto 1910, ki se na j porabijo kot podpora za zadruge, ki se bavijo s prodajo živine. In sicer pravi vlada v svojem dopisu na deželni odbor, da se je vzel tu pbseben ozir na Kranjsko, ker ima ta dežela možnost velikega izvoza. Razdelitvenemu ključu4>i se dalo ugovarjati. Kajti če se deli podpora po številu glav, dobi več oni, ki ima več živine. Sicer število živine ni samo me-rodajno, ampak odločuje bolj kakovost, vendar se mi ta ključ ne zdi primeren. A ker je določen po zakonu, ga ni mogoče izpodbijati; da se je vzel na Kranjsko izreden ozir pri določitvi zneska za vnovčenje živine, pa le z veseljem pozdravljamo. Vlada je pa tudi določila, kako se naj porabi v podrobnosti državni prispevek, in tu moramo pač zahtevati precej izprememb. Kako si misli država to porazdelitev? 1. Največji del — 65.000 K — naj bi šel za zboljšanje planin in pašnikov. To izvršujejo agrarne komisije, in dasi (to v dopisu ni rečeno, bi tudi agrarne oblasti najbrže disponirale s to vsoto. 2. 3000 K naj bi se dalo za pridobivanje šotne stelje , zlasti na ljubljanskem barju. 3. Za povečanje števila živine je določenih 20.000 K, in sicer naj bi se porabila ta vsota sledeče: Za nakup, ureditev in vzdrževanje pašnikov za vzre-jo mlade živine; iz tega naj bi se kmečka posestva priredila za izrejo plemenske živine; ustvarijo naj se zadružna gospodarstva v hribovitih krajih, koder se pridobiva krma za izrejo mlade živine v zimskem času, ko ni mogoče živine pasti; iz tega naj bi se izboljšali živinski hlevi, za znižano ceno oddajala semena za klajne rastline in umetna gnojila in podpirale živinorejske zadruge. Slednjič naj bi se iz te vsote tudi zdrževali travniški mojstri. In za vse to samo — 20.000 K! 4. Za zadružno organizacijo, ki na j bi preskrbovala krmo, je določenih 8000 K. 5. Za one mlekarske stroke, ki podpirajo živinorejo, se določa 10.000 K. 6. Za živinsko zavarovanje 12.000 kron. 7. Ostalih 15.000 K si misli vlada kot podporo za vnovčenje živine, za katero jc določenih še posebej, kot sem prej omenil, 70.000 K. K taki porazdelitvi moramo pač izreči svoje pomisleke. Pred vsem je jasno, da je za namene, naštete pod točko 3., kredit 20.000 K povsem nezadosten. Ko se je sklenil zakon za podporo živinoreji, smo mislili vsi, da je ravno v tem glavna stvar. Kakor so tudi vsi drugi nameni hvalevredni, je danes na Kranjskem pred vsem potreba skrbeti za dobro plemensko živino. Mi imamo velike dele dežele. koder je treba odgojiti povsem novo živino. Koliko je občin, ki sploh nimajo plemenjakov ali koder so, so nezadostni, slabi, preizkoriščani, dostikrat plemenu naravnost kvarni. Iztrebiti, kar je slabega, in nadomestiti z dobrina, to je zdaj najnujnejše. Irt če bi se za letos vsa podpora porabila v ta namen, še ne bi dosti storili za prvo potrebo. V tem programu so tudi točke, ki ne spadajo po naših mislih v specialni namen tega zakona. Delovanje agrarnih oblasti je zlasti v novejši dobi, ko se skrbi za kulturo pašnikov in planin, res lahko eminentna korist živinoreji Ali da se je skoro polovica vsega kredita odkazala v ta namen, se nam zdi preenostransko. Agrarne operacije ne spadajo nikakor pod to poglavje; to je redno delovanje, ki bi se moralo izvršiti tudi, če ne bi bil državni zbor sklenil zakona v specielno povzdigo živinoreji. Saj je bil vendar glavni namen te ga zakona, da se da živinorejcem odškodnina za to, ker je sklenila država v interesu velike industrije trgovinske pogodbe, ki so v škodo živinorejcem. Tu gre za izredno odškodnino, in zato se ne smejo na račun tega specialnega, fonda postaviti izdatki za melioracije, ki so nujne same na sebi in bi se morale brezpogojno izvršiti tudi, če se omenjene trgovinske pogodbe z drugimi državami ne bi bile sklenile. Na take melioracije se sploh pri sklepanju zakona ni mislilo, ampak na neposredno povzdigo domače govedi. Zato ne moremo nikakor soglašati s takim programom. Kakor smo prepričani o potrebi in koristi teh melioracij in jih bomo z vsemi močmi podpirali in pospeševali, vendar ne moremo priznati, da bi morali ti stroški iti na račun živinoreje v striktnem in najožjem pomenu besede. Ostala porazdelitev je čisto teoretična in se je no bo mogoče držati v dejanskih razmerah. Za zavarovanje živine se ne more določiti znesek, koder še ni take organizacije; pri nas ta organizacija še ni izvedena, kadar bo, pa ji bo treba izdatnejše podpore, kajti zavarovalnice za živino se iz lastnih sredstev ne bodo mogle vzdrževati. Podpora mlekarstvu spada pod drugo poglavje in mi bi morali protestirati, ako bi se hotel državni proračun na drugem mestu olajšati s pretvezo, da se mlekarstvo že pri živinoreji podpira. O porabi dovoljene podpore za živinorejo bo treba torej še natančnejšega pomenka. Za posamezna poglavja danes ni mogoče delati proračunov. Odvisno je od krajevnih in stvarnih potreb, kako se bo ta denar uporabil, in zato je treba, da razpolaga s temi sredstvi samo en faktor, ki ima celoten pregled čez celo akcijo v korist živinoreji in ki bo mogel presoditi, kako se bodo ta sredstva najkoristneje porabila. Koder kliče najživejša potreba in koder je ljudstvo zlasti po zadružništvu najbolj sposobno, da denarna sredstva tudi pravilno porabi, tam bo treba nastaviti delo. Deželni zbor je sklenil, da sc ustanovi pri deželnem odboru živinorejski svet. Tak<-> bo deželni odbor v najožjem stiku z ži norejci. Organizacija živinorejskih zadrug nam daje temelj, na katerega se moremo opirati. Tu imamo tudi ljudi, ki so vajeni gospodarskega dela v skupno korist, in po teh upamo, da se bo razvilo živahno delo za povzdigo našega gospodarstva. Dr. E. Lampe. Vse rešeno! D u naj, 19. aprila 1910. Sinoči bi morali videti v proračunskem odseku večino, kako visoko je nosila glave in vihala nosove, ko je s 25 glasovi proti 21 dovolila vladi novo posojilo v znesku 220 milijonov! Skoraj objemali so se od veselja, ko so rešili »situacijo«. V poljskem klubu so se žc puntale čete, ker jim preseda nemško jerobstvo. Potolažili so jih zopet in za nekaj časa še priklenili, da vlečejo v jarmu državni voz. Stvar pa je tako zavožena, da se »koreta« ustavi ob prvi priliki v blatu. Vlada je zahtevala, da jo parlament pooblasti za posojilo v znesku 181,740.000 kron. Od tega posojila bi v smislu delegacijskega sklepa z dne 10. novembra 1908. porabila za nove topove 9,540.000 kron, v pokritje izrednih izdatkov za deželno hrambo in. druge vojaške potrebščine 22,200.000 kron, v pokritje avstrijskega deleža za mobilizacijo povodom bosanske aneksije pa 150 milijonov kron. V proračunskem odseku sta finanč. in brambovski minister, sicer nerada, pa prisiljena naštela stroške za mobilizacijo. In sicer so izdatki za stalno armado znesli 180, za mornarico 54 milijonov kron, skupaj 234 milijonov. Po kvoti odpade na Avstrijo 148,564.000 kron. Izplačanih je že nekaj nad 116 milijonov, okroglo 32 milijonov je še na dolgu. S temi računi se bodo natančneje bavili delegatje. Kakor pa sem omenil v zadnjem poročilu, je vlada črtala iz predloženega proračuna za. tekoče leto nad 56 milijonov. Ta samovoljnost finančne uprave je seveda razkačila vse stranke, osobito pa Poljake. Razna velika in nujno potrebna dela bi se letos ustavila ali sploh ne pričela. Mnogi podjetniki in delavci bi bili brez zaslužka, stotere občine bi morale čakati na zagotovljeno jim državno podporo. Vse to pa zaradi malomarnosti vlade in njenih strank, ki niso o pravem času poskrbele za potrebno pokritje izdatkov, ki so že pred letom morali vsaj vladi biti znani. Poslanec dr. Žitnik je sinoči v obširnem govoru očital finančni upravi in takozvanim »delavnim« strankam, da so one krive nečuvene zmede v državnih financah. Nihče, tudi »Slovanska Jednota« ni ovirala pravočasne rešitve primerne finančne reforme. Reden in skrben gospodar se potrudi, da z umnim gospodarstvom pokriva potrebne izdatke. Le zapravljivec dela dolgove, češ, za menoj pa naj potomci skrbe za-se. Finančni minister pa jo lani izdal zakladnic za 220 milijonov, letos je najel posojila 140 milijonov. Koncem leta 1908. jc bilo v državnih blagajnah gotovine, in vendar trdi sedaj finančni minister, da ima v osrednji blagajni komaj še 70 milijonov. Četudi je v raznih blagajnah po deželi nad 200 milijonov, je vendar več kot čudno, da si vlada ne upa pokriti tega iz tekočih dohodkov, kar sama predlaga v proračunu. Morda je utemeljena trditev, da hoče vlada parlament spraviti ob ves kredit. Poleti je pustila parlament postavati nad tri mesece, o Božiču dva in ob Veliki noči zopet skoraj mesec, dni .Zakaj ni vlada vedno o pravem času sklicala parlamenta, zakaj ni pritiskala na »delavne« stranke, da delajo in ustvarijo ravnotežje v državnem gospodarstvu? Opozicija ni delala nobenih težav. Dne 10. sušca je pri glasovanju vedno »delavna« večina ostala v manjšini. Baron Bienerth je klical: »Adam, kje si?« Adam pa se jc skril za drevjem v parku in sram ga je bilo, ko mu je opozirja očitala pregreho. Pri jaslih pač rada sedi večina in se zabava v raznih državnih Pritanejih. Opozicija pa naj bi tej gospodi delala tlako in držala stremena. Ne boš Mihci pihal kaše ob ognjišču, na katero naj opozicija nosi drva in vodo. Zato opozicija, oziroma »Slovanska Jednota« ni mogla in ni smela glasovati za. nove dolgove. To »veselje« prepušča večini, ki mora nositi tudi vso odgovornost za posledice pred javnostjo. Večina pa gre še dalje, da se vzdrži pri koritih. Finančni minister je zahteval posojila 181,740.000 kron. Večina pa je sinoči bila »zmage« pijana, ko je v odseku s 25 glasovi proti 21 dovolila, novega dolga 220 milijonov. Da malo zakrije svojo zapravljivost, je obenem naročila finančnemu ministru, naj vsako leto odplača 10 milijonov, tega dol- ga. Torej 22 let naj pomni svet, kako lepo je gospodarila nemško-poljska gospoda, kateri se je udinjala sedanja vlada. Gospod finančni minister dr. Bilinski je bil sinoči skoraj do solz ginjen, ko mu je večina izrazila zaupa-nje za »uspešno« delovanje. Poljak dr. Dunajevski je Avstrijo izvlekel na suho, da ni delala dolgov. Njegov učenec je državo zopet zvodil v nove dolgove. Vladna večina pa raja, kakor zamorec ob pečenem jancu, ker je premagala opozicijo in vlado rešila gotove krize, sebi pa zagotovila »slavo« finančnih umetnikov. Primanjkljaj jc pokrit brez novih davkov in državne blagajne so zopet polne do vrha — seveda z novim posojilom v znesku 220 milijonov kron. Tako lovi sedanja večina gade s tujimi rokami. Pregovor pa pravi: Dekla tako dol-, go hodi z vrčem po vodo, da se ji ubije. In tudi sedanja veČina jadra do ban-kerota. Svaka sila do vremena. Tako gospodarstvo sc samo obsoja, ker smeši parlament pred celim svetom. Vlada ga skliče, kadar potrebuje proračun in nova posojila. To so takozvane državne potrebščine. Ljudstvo pa naj se tolaži, da ima ustavo in sme plačevati davke. In vse to se godi, ker zahtevajo Nemci, da ostanejo na krmilu kot neomejeni gospodarji. Vlada se bliža (luiji •C ■as Slovanski Dolgo je vlada barona Bienertha, naslanjajoč se na zaupanje krone, na tradicionalno zvestobo Poljakov in podporo od strani nemških nacional-cev ter krščanskih socialcev »Slovan-sko Unijo« odbijala in se zanašala na svojo majhno večino, da, kljubuje za-stopnikom Slovanov, ki tvorijo v državi večino. Ta ošabnost je vlado zdaj minula. Zakaj prišel je velik polom, za katerega je v prvi vrsti odgovoren steber sedanje vlade, ljubljenec nemških nacijonalcev, finančni minister Bilinski, ki je najbolj glavo pokonci nosil. Mož je moi'al priznati, da izkazuje budget velikansk deficit. Najprej si je hotel na ta jako enostaven način pomagati, da je izbrisal cel kup postavk v proračunu, namenjenih za različne podpore, melioracije in akcije pretežno gospodarskega značaja. Gospod Bilinski je hotel uvesti metodo, da država le toliko izda, kolikor sprejema, kar pa je nesmisel, zakaj potrebe ljudstva rastejo od dne do dne, tudi če dohodki za državo nc rastejo, ampak padajo. Minister mora pač skrbeti, da odpre nove vire za dohodke, t,o je, da izdela temeljito finančno reformo in vpelje nove davke, ki niso priljubljeni, a ne-obhodno potrebni. Toda vlada barona Bienertha je finančno reformo zavlačevala in tratila čas z drugimi rečmi, ker se jc bala trenotka, ko bo morala začeti resno delo in sc zato sporazumeti a »Slovansko Unijo«. Stvar je namreč ta, da se vlada za finančno reformo ne more zanašati na svojo dosedanjo majhno večino, zakaj vsaka teh strank se brani, da bi bila za nove davke odgovorna, potem pa so med temi strankami glede kakovosti novih davkov taka načelna interesna nasprotstva, da se ta večina takoj razbije, ako so količkaj načne to, za državno gospodarstvo tako važno vprašanje. Nedavno so v Nemčiji sklenili finančno reformo, pa so jo skoro celo leto v parlamentu obravnavni i in so jo mogli po hudih bojih uve-ljaviti le tako, da sta se združili naj-močnejš i stranki v državi, konsorva-tivna stranka in katoliški centrum. Tudi v Nemčiji jo moral takrat kancler Biilov iti v Kanosso prosit, centrum za pomoč in je potoni domisijoniral. Naš Bienerth jo zdaj nastopil isto težko pot v tabor »ini.je«, zakaj polom naših financ je prevelik, da L>i se dala korenit^ reforma delj zavlačevati. Deficit so zdaj za silo zakrpali z — dolgom 220 milijonov kron in slavna večina dobro uvideva, kakšna mizerija je ta njen modri sklep. In baron Bienertli se je odločil približati se slovanski opoziciji, ki je clozdaj trdno mislil, da se bo dalo brez nje izhajati. Kakšen bo uspeh teh pogajanj in kedaj so bo pokazal, je seveda nemogoče prorokovati, pribito gotovo pa je, da se bo morala vladna večina, .znatno razširiti, da se bo mogla izv6_;>/ finančna reforma. Časnikarske vesti o tem so sledeče: Korespondenca »Zentrum« poroča 19. t. m., da stoji »Slovanska Unija« pred važnimi odločitvami. Baron Bie-nerth je namreč voditeljem »Unije« predložil konkretne predloge, kako bi se na podlagi določenega delovnega programa mogla slovanska opozicija priklopiti vladni večini. Baron Bienertli se zaveda, da sedanja večina finančne reforme ne more izvesti in se je zato zatekel k »Uniji«. Za »Unijo« bo odločitev zelo težka, ker je baron Bie-nerth v ta svoj program sprejel tudi izročitev jezikovnih predlog za Češko narodnostnemu odseku zbornice, do-čim stoje Čehi na stališču, da te predloge spadajo v kompetenco češkega deželnega zbora. Zato se bodo morala na vsak način preje začeti pogajanja med Čehi in Nemci. 20. t. m. se zbere parlament, komisija »Slovanske Enote«, da zavzame svoje stališče nasproti predlogi o no vem posojilu. Govori se, da bo tej seji prisostvoval tudi načelnik »Poljskega kola«, dr. Globinski, da poroča o svojih dogovorih z vlado, tičočih se rekonstrukcije kabineta. Vse druge vesti, ki zdaj o tem krožijo, so gole kombinacije. dohodnino. Kar se tiče davka na žganje, se bo najbrže gladko rešil, ne tako pa zvišanje dohodninskega davka, ker so temu z vso močjo upira gosposka zbornica. Poljaki so predlagali, da se dohodki tako davka na žganje kakor povišanje osebnodoliodninskega davka porabijo izključno za saniranje deželnih financ. Vlada se temu ne upira in je upati, da se to splošno sprejme. ZA ZDRUŽENJE JUGOSLOVANOV. »Kroatische Korrespondenz« 19. t. mes. poroča: Pod predsedstvom ldubo-vega načelnika dvornega svetnika dr. Ploja se je danes »Savez južnih Slavena« posvetoval tri ure in se pečal z več vprašanji. Seje so se udeležili tudi bivši disidenti, deželni glavar dr. Ivčevič, Biankini, Peric in dvorni svetnik Vu-kovič. O seji, v kateri se je v prvi vrsti obravnavalo o predlogu dr. Šusteršiča, da se obadva jugoslovanska kluba spojita v eno Zvezo, se je izdal sledeči oficielni komunike: »Savez južnih Slavena se je v svoji današnji seji v prvi vrsti pečal s predlogom Slovenskega kluba, da se jugoslovanska delegacija tesneje organizira, in je v svrho določitve programa, ki naj bi bil podlaga za to organizacijo, izvolil pododbor petih članov, ki se imajo glede tega potem razumeti s Slovenskim klubom.« — Auspicije za tesnejše politično združenje Jugoslovanov so torej, kakor se kaže, dobre, in mi moremo le ponoviti željo vseh jugoslovanskih rodoljubov, da se izvrši zbližanje, ki je v korist velikim ciljem in nalogam, ki čakajo Jugoslovane v Avstriji za prihod-njost. BELOKRANJSKA ŽELEZNICA. V včerajšnji seji državnega zbora je odgovoril železniški minister na nujni predlog poslanca Vukoviča glede zavlačevanja dalmatinske železniške zveze od strani Ogrov približno sledeče: Vlada, ki spoznava veliko važnost kranjsko - hrvaške - dalmatinske železniške zveze, bo vse storila, da se ta zveza čimpreje uresniči. Kar se tiče avstrijske državne polovice, so preddela za progo Knin-Pridubič že popolnoma dogotovljena, za kranjsko progo Novo mesto -Metlika pa se bo zdaj nemudoma sestavil podrobni projekt via Črnomelj. Minister zagotavlja, da bo vse storil, da se zgradba te proge tudi ne oziraje se na to, kdaj bodo O g r i izvršili hrvaški del te proge, nepretrgoma izvrši. Kar se Ogrov tiče, avstrijska vlada ne neha jih opominjati, kaj imajo po pogodbi storiti. Progo Bugojno-Aržana bo avstrijska vlacla sama zgradila, ako bi se z Ogri sporazum ne dosegel. Vse stranke so nato priznale upravičenost nujnega predloga, kateremu se je tudi vlada pridružila. Morebiti bodo zdaj Ogri vendarle uvideli, da jim zavlačevanje nič ne pomaga. NOVI DAVKI. Finančni odsek zbornice se danes zbere, da začne generalno debato o finančnih predlogih vlade. Večina upa, da bo generalna debata do Binkošti končana, nakar se bo začela specialna debata. Celotne finančne reforme finančni odsek, oziroma stranke sedanje večine, in pa vlada ne nameravata načeti, ker je vprašanje pretežavno, pač pa bodo iz kompleksa od vlade predlaganih novih davkov vzeli v pretres d a- K« If na $ fr n n j n -in .4 - ... i. .. _ . — --- - a ~ j u a v 6 K u a. Ljubljanski občinski s vet. Ljubljana, 19. aprila 1910. Sejo vodi ljubljanski župan Ivan Hribar. Vstane in izvaja: Nadvojvode Evgena ulica. Pretekli teden je obiskal naše mesto veliki mojster nemškega viteškega reda, presvitli nadvojvoda Evgen. Pre-svitli nadvojvoda si je ogledal stavbo obrtne šole na Mirju. Ob tej priliki je tudi presvitli odkril nekatere načrte, ki jih ima glede na Mirje nemški viteški red. Ohraniti si hoče lcomenda nemškega viteškega reda nekaj sveta, in napraviti park. Ker nisem bil v Ljubljani, tudi nisem imel prilike, da govorim s presvitlim nadvojvodom, zato ne znam, če bo park splošno pristopen. V parku zgradi nemški vit. red dve hiši, v eni, v takozvanem emonskem muzeju, bodo ohranjene izkopnine z Mirja. O načrtih obrtne šole se je blagovolil presvitli nadvojvoda jako laskavo izraziti. Popoldne si je ogledal presvitli v družbi s stavbnim svetnikom Duffetom grad in vprašal, kaj da namerava z njim občina. Ko je obrazložil presvitle-mu stavbeni svetnik naš obširen grajski načrt, se je presvitli blagovolil jako laskavo o njem izraziti in pristaviti, da je dolžna država pomagati občini, da se ohrani grad. Predlagam, naj se v čast presvitlemu najvojvodi imenuje tista ulica, ki smo jo mislili nazvati »Obrtna ulica« »Nadvojvode Evgena« ulica«. (Dobro klici.) Obenem predlagam, naj se ta ulica zoži od 24 na 20 m. Ta cesta bo jako važna. Vezala bo čez Mirje Tržaško cesto preko St. Jakob-skega mostu s Karlovsko cesto. — Županovi predlogi obveljajo. Prispevek k zgradbi poljanskega mostu. Vzame se na znanje, da poljedelsko ministrstvo prispeva 20.000 K k zgradbi poljanskega mostu. Nakup slik hrvaških umetnikov. Občinski svet vzame na znanje, da je ljubljanska občina kupila z razstave hrvaških umetnikov dve Viduličevi sliki »Ob zori« in »Ribiči na povratku«, kakor tudi 6 Križmanovih radirk, kar stane 400 K. Slavnost spomina bitke pri Grunwaldu v Krakovem. Poročevalec dr. Triller naglaša, da se 15. julija t. 1. praznuje 5001etnica bitke pri Grumvaldu, v kateri so Poljaki združeni s češkimi četami porazili Nemce ter postavili trden jez proti nemškemu navalu. Ta slavnost je velikega zgodovinskega pomena. Na poročevalcev predlog se sklene, da zastopa posebna deputacija treh članov ljubljansko mestno občino, na čelu ji župan. Ostala člana deputacije sta podžupan dr. Ivan Tavčar in občinski svetnik dr. Danilo Majaron, namestnika pa dr. Novak in dr. Švigelj, če bi bil kdo prvih treh zadržan. Podelitev meščanstva. Na predlog dr. Trillerja se ugodi prošnja Franca Šebra za podelitev meščanstva deželnega stolnega mesta Ljubljane. Prispevek »Narodni delavski organizaciji. Občinski svetnik Lenče poroča o prošnji »Narodne delavske organizacije« za prispevek mestne občine za priredbo vajenških strokovnih lečajev. Sklene se dati enkrat za vselej 200 K, in sicer se izplača prispevek, kadar se napravi tečaj. Regulacija Martinove ceste. Za regulacijo Martinove ceste odstopi Kržan potreben svet. Občina mu mora napraviti porfiren hodnik, železno ograjo, povrniti mu škodo za posekano sadno drevje. Stala bo regulacija 2106 K. 8 J Podaljšanje Orlove ulice. Poroča Lenče. Ker je posestnik Ma-renče v vsem ugodil magistratu glede na podaljšanje Orlove ulice do Ižanske ceste, se še letos odpre Orlova cesta Stroški bodo znašali 1500 K. Župan: »Cesta se bo nasipala z materijalom, ki ga ima na razpolago občina. Prosim to pristaviti, ker drugače bodo posestniki takoj zahtevali, da se cesta napravi, potem bi pa ne zadostovalo 1500 K.« Lenče: Se pridružim predlogu g. župana. Predloga Lenče-Hribar obveljata. Zgradba cestnih kanalov v Gradišču ln Ciril-Metodovi ulici. O tej zadevi poroča Lenče. Ponudbi sta vložila Tribuč & drug (5050 K) in Seravalli (5316 K). Delo se oclda tvrdki Tribuč & drug. Prispevek mestne občine k zgradbi novega šentjakobskega mostu. Pred desetimi leti je bilo proraču-nanih za šentjakobski most 193.000 K, za 10 in ena polovica metra širok most. Župan želi most v širini 14 metrov. Deželni stavbni urad je proračunal stroške z 240.000 K. Pred desetimi leti je bil znašal prispevek ljubljanske občine 20.000 K, a zdaj za 14 metrov širok most 30.690 K. Občina plača prispevek v treh letnih obrokih po 10. 230 K. Ustanovitev mestne bolniške blagajne za posle. Sklene se, da se ustanovi mestna bolniška blagajna za posle. Letno bi se plačevalo 2 K, občina bo plačevala za zavarovane posle oskrbne stroške za 14 dni in sicer le ljubjanski bolnišnici in umobolnici na Studencu. Zavarujejo lahko posle gospodarji iz Ljubljane, Spodnje in Zgornje Šiške, Viča in iz Sela. Blagajna se ustanovi 1. januarja 1911. Ustanovi se poseben zaklad, a gotovina se lahko spoji z mestno imovino. Občina ima pravico, da blagajno razpusti, če se ne priglasi 500 zavarovancev. Dr. Oražen ni sicer popolnoma zadovoljen s tem zavarovanjem, pogreša ambulantno zdravljenje, a kolikor toliko je le napredek v socialnem oziru. Lenče nasprotuje, da bi smele pristopiti blagajni tudi osebe, ki stanujejo izven ljubljanskega pomerija. Hribar: Nasprotujem Lenčetovemu predlogu, ker imajo Šiška, Vič, Selo že značaj mesta in ima življenje mestni značaj. Dr. Oražen se pridruži županu. Župan pri glasovanju: Lenčetov predlog nima večine! Lenče: G. župan, saj dr. Tavčar glasuje z nami. Župan: Lenčetov predlog je odklonjen in se bodo zato sprejemali v nameravano bol. blagajno tudi posli v navedenih krajih izven ljubljanskega pomerija. Po glasovanju je manjšina razburjena. Obč. svetniki se prepirajo med seboj. Dr. Švigelj, ki je glasoval za Lenčetov predlog, zakliče: Saj moram! Reklamni napisi po mestnem tlaku. — Dr. Oražen proti, dr. Tavčar za »slepe«. Dr. Oražen poroča o prizivu tvrdke Kregar & Seljak proti odloku mestnega magistrata z ozirom na nameravane reklamne napise po mestnem tlaku. Dr. Oražen priporoča, naj se tvrdki priziv ugodi. Barve naj bodo brez strupa. Kar se pa tiče dolgih ženskih oblek, je najboljše, da bi se »šlepi« ne nosili, ker dvigajo prah in bacile. Dr. Tavčar: Strup pa zato ne, da ne bodo pocrkali psi. Oražen nadaljuje: Ljubši so mi splošni zdravstveni oziri, kakor vsi šlepi. V vsaki ulici naj bi smela tvrdka napraviti 2 reklamna napisa, ki morata biti samoslovenska. Dr. Tavčar: Ne bom se spuščal v veliko vprašanje za in proti šlepom kakor tudi ne v vprašanje, zakaj bi ne smele imeti barve strupa v sebi. Prej-koslej je umestno, naj bodo reklamni napisi tako napravljeni, da ne bo poškodovana obleka. Ali bodo morale Ljubljančanke zaradi reklamnih napisov taka krila nositi, kakor v Ziljski dolini? (Dr. Švigelj: No, no!) Opozarjam, da si pridržujem pravico tirjati odškodnino, če ta eminentno važna reforma povzroči, da bo poškodovana obleka moje žene pa moje hčere. Dr. Oražen: Če si kaka dama poškoduje obleko, ima regres do tvrdke. Poročevalec je proti šlepom iz sanitarnih ozirov. Dolge kiklje povzročajo veliko prahu, v katerem so bacili, ki povzročajo bolezni. — Dr. Tavčar: S katranom naj se namaže jo hodniki, pa ne bo bacilov. (Splošna veselost.) Pri glasovanju se je rošil priziv tvrdke Kregar & Seljak v smislu pri-ziva. IV. mestna slovenska dekliška šola v kolizejskem okraju. Poroča občinski svetnik Dimnik. Sklene se ustanoviti IV. mestno slovensko dekliško ljudsko šolo v Ljubljani v kolizejskem okraju v bližini kavarne »Evrope«. S to šolo naj bi bila združena meščanska šola/ Deželni odbor se še enkrat nujno naprosi, da prevzame plače učiteljstva na mestnih meščanskih šolah. Predlog priporoča občinski svetnik dr. Novak. 1200 K se dovoli z ozirom na dopis c. kr. mestnega šolskega sveta glede na izposlovanje za razne dotacije mestnim ljudskim šolam mesto dosedanje dotacije kranjske hranilnice. Javni seji sledi tajna seja. p) Skrivnostno polzkuSeno zastrup-Ijenje. Danes nimamo o poizkušenem skrivnostnem zastrupljenju na gospej Hammerlitzovi posebnih novic. Z ozirom na naše poročilo o tej zadevi z dne 18. t. m. nam je poslal g. Franc Hladnik sledeči popravek: T r s t, 19. aprila 1910. Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Prosim, da sprejmete z o.zirom na notico, priobčeno v Vašem cenj. listu z dne 18. aprila t. 1., št. 86, pod naslovom »Skrivnostno poizkušeno zastruplje-nje« v smislu § 19. drž. tisk. zakona sledeči popravek na istem mestu v Vašem listu. Ni res, »da živim v Trstu baje brez posebnega posla in obrta«, res pa je, da imam v Trstu svojo gostilniško obrt ulica Coroneo 3 in komisijsko trgovino z vinom in lesom. Z odličnim spoštovanjem Fran Hladnik. NB. Ker vem, da merijo vrste na mojo osebo, Vam naznanjam svoj pravilni naslov: Fran Hladnik ~ ne pa Ivan — kar je vsekako pomota. Sicer ta popravek ni sestavljen v smislu tiskovne postave in bi ga lahko mirno položili v koš, ampak objavili smo ga in bi ga bili objavili tudi, če bi se ne bil sklicaval na popravljavni pa-ragraf. Pristavljamo le, da smo bele. žili logaške govorice in nas le veseli, ker Logatčani zdaj znajo, da ima gosp. Franc Hladnik v Trstu gostilno in tr, govino z vinom in z lesom. Beležili smo le logaške govorice, ne da bi hoteli me. riti na kako osebo. Aretiran nI še nihče. Gospod preiskovalni sodnik dr. M, vitez pl. Grasselli je na dotično naše vprašanje izjavil, da do zdaj v zadevi Hammerlitz ni bil še nihče aretovan in da je včerajšnje poročilo nekega ljubljanskega lista, češ, da je bilo aretova-nih v tej zadevi že več oseb, ne odgovarja resnici. Iz Logatca se nam poroča, da je gospa Hammer« litzova v vsej aferi zelo mirna. Razne vesti jo prav nič ne vznemirjajo. Še vedno zatrjuje, da nima najmanjšega suma, kdo da bi ji bil poslal smrtonosen strup. Logaško ljudstvo o zadevi še ne ve veliko. Dobe se celo taki, ki še do zdaj o poizkušenem zastrupljenju niso ničesar slišali in jim je novost vse, kar čujejo. — Drugod velike senzacije, hrupa in radovednosti, doma pa kakor da se ni nič zgodilo! . . . Kako izgleda steklenica s strupom? Gotovo bo zanimalo naše bravce, kako je izgledala steklenica, v kateri so bile strupene pilule in ki so se pred Hammerlitzovo afero kupovale tudi po ljubljanskih trgovinah, kjer jih ni več, ker so jih konfiscirali. Pilule same so rdečkaste, izgledajo približno kakor ti-sti mandeljni, ki jih prodaja »kara-mist« mladini, samo manjše so. Na za-maškovem ovitku, ki je pritrjen s ko-nopcem, je označena cena s 60 hI. Vi-njeta nosi na levi strani napis »Staats« preis fiir landw. Verdienste«, pod tem napisom je naslikano znamenje smrtnega strupa: mrtvaška glava, pod njo pa prekrižani ročni kosti. Nadalje je na vinjeti natisnjeno sledeče besedilo v latinici: »Kreatol«. Mausegift. Wird mit einem Loffel oder direkt mittels des Glases in den Lochern reichlich ge-streift. Wo Locher nicht zuganglich sind, gesehieht es auf den Gangen, wo die Nagethiere auftreten. Cadaver werden selten an der Oberflache gesehen, weil die Thiere von Schmerzen getrieben in die inner-sten Schlupfwinkel sich verkriechen, \vo selbe verenden. (Y). HERZOG ZSIGMOND, POZSONY. Nad vinjeto je rdeča mala vinjeta s črno tiskanim napisom: »Mtiuse-pillen«. Zavita je bila steklenica v reklamen papir, ki priporoča v nemščini in mažarščini razna sredstva za uničevanje različnih glodavk in žuželk. Iz tega je razvidno, da je pošilja* telj, ki je vse vinjete požunske tvrdke Herzog Zsigmond odpral s steklenice, dobro znal, da Je poslal Hammerlitzovi gospej smrinonevaren strup, ker označi pilule kot smrtnonevarne človeškemu življenju že mrtvaška glava, natis-njena na vinjeti. Upamo, da pade zločinec ali zločinci kmalu pravici v roke, da kaznuje nameravano grozno zavratno hudodelstvo. Dnevne novice. '+ Kdo bo tržaški škof? Graška »Tagespost« trdi, da postane tržaški škof serijski škof Rok Vučič. Beležimo. »Reichspost« priobčuje izjavo dr. Pc-rathonerja, ki pravi, da ni kandidat za tržaškega Škofa in da bi škofije, tudi če bi mu bila ponudena, iz zdravstvenih ozirov ne sprejel. + Nova mažaronska doba na Hrvaškem. Iz Zagreba pišejo: Tu vzbuja silno senzacijo odkritje reškega »Novega Lista«, da so za imenovanje novih mažaronskih velikih županov, posebno za imenovanje Dedovičevo, vedeli vodje koalicije: bivši podban dr. Nikolič, Sve-tozar PribiČevič in vodja naprednja-kov »Pokretaš« dr. Lorkovič ter da so nato pristali in odobrili. + Hrvaška brez tajne volivne pravice. Vesti nekaterih listov, da nova vo-livna reforma prinese tajno glasovanje na Hrvaškem, niso resnične. Glasovanje bode tudi po novi volivni reformi javno. — Ogenj v Begunjah. — Beračica požigalka. Iz Begunj na Gorenjskem sc nam poroča: Včeraj ponoči okoli dveh je začelo gorati na Zgoši; pogoreli sta dve hiši, »Jejcova« in »Česenkova«. Domača požarna bramba je kmalu omejila ogenj. Prišle so še druge, prva iz Mošenj, potem iz Bleda in Breznice. Kako je nastal ogenj ? Že popoldne, kakor se govori, je prišla neka beračica z otrokom na Zgoše k Jejcu ter prosila za prenočišče; rekli so, zakaj da hoče po dnevu spati, ter jo odslovili. Govorila je baje po Zgoši, da bo nocoj še gorelo. Ko je nastal ogenj, jo je nekdo srečal ter vprašal, kje da gori? Odgovorila je, naj gori kjer hoče, zakaj pa ljudje nočejo prenočišča dati. Najbrže je omenjena zažgala. Druge nesreče ni bilo, pogorelo je samo nekaj prašičev. Blagohotne darove za ponesrečene sprejema župni urad v Begunjah na Gorenjskem. — Oče in hčerka hkratu na mrtvaškem odru. V Sv. Antonu pri Kopru je umrl minoli teden, dne 13. t. m., Rudolf Križman. Bilo mu je komaj 22 let. Pokojnik je bil oženjen ter je imel 17-mesečno hčerko Novenko Doro, ki je le nekaj ur pred njegovo smrtjo izdah-nila. To pa ni bolnika popolnoma nič Užalostilo, kajti čutil je, da se tudi njemu bliža konec. Bil je zadovoljen, preseliti še s svojo ljubljenko na oni svet. Zato je tudi čisto mirno gledal smrtno bolezen svoje hčerke ter še dostavil: »Pustite jo, naj le umrje, saj se bova kmalu zopet videla!« Nepopisen je bil prizor, ko je pokojnik umirajoč stiskal svoje umrlo dete k sebi. Kmalu potem je izdahnil tudi on. Koliko bolest je preneslo mlado materino srce, ko je videlo svojega otroka in svojega moža istodobno ležati na mrtvaškem odru, •— to si more vsakdo — predstavljati! — Nevarne igrače. Iz Celovca se poroča: 15 let stari Rudolf Lassnig je šel z dvema svojima tovarišema na izlet v Št. Rupert. Eden izmed njih je imel s seboj samokres ter je v gozdu tako neprevidno ž njim ravnal, da je Lassniga ustrelil v prsa. Težko ranjenega so prepeljali v celovško bolnišnico. — Umrl je 16. t. m. v Celovcu cand. med. Franc Graf, ki je prišel na velikonočne počitnice k svoji materi, polkovnikovi vdovi. Pred nekoliko časom je snažil samokres, ki pa se je sprožil. Strel ga je zadel v prsa in je sedaj podlegel rani. — Matika in revolver. V torek ob eni ponoči je v krški bolnici umrl 24 let stari Anton Barbič, posestnikov sin iz Bregov. V četrtek večer je šel s tovafi-Šem iz vinograda proti domu. Pri les-kovskem pokopališču pritečeta za njima dva fanta. Barbič se ozre in v tem trenutku ga udari eden z ušesom raa-tike in mu prebije črepino. — Kmalu nato prideta brata Marolt mirnim potom. Kar se zasveti strel — in mlajši Alojzij ima kroglo v nogi, drugi strel v Jožeta pa na srečo ne zadene. Na sumu so delavci iz Velikega Mraševa. Pokojni Barbič je bil zelo priden in pošten mladenič. Vsakdo pravi: Škoda tako vrlega fanta. — Iz Jeze. V nedeljo v jutro ob 3. je zgorel kozolec krškega Zenerja. Poži-galec je že v krškem zaporu. Vprašan, zakaj je to storil, pravi: Nikjer nisem dobil prenočišča, jezen sem bil in sem zažgal. — Dom za zapuščene žene. Milijonarka Rusnell je poklonila milijon kron za zgradbo »Doma« onim ženam, ki so jih zapustili možje, ali pa so bile same prisiljene iti od njih. —■ Cigan — ljudojed. V Bud Szent-Mihalyu so zaprli cigana Roszdas, ker se je govorilo, da jc na pokopališču izkopal mrliča, ga skuhal in s svojo družino pojedel. Pri zaslišanju je cigan to dejanje priznal in dostavil, da je tože preje večkrat naredil, — Tragedija v bolnišnici. Iz Pulja nam poročajo: V ponedeljek je bilo po-ročano, da ei je v soboto hči nekega tukajšnjega gostilničarja Perušič v samo-umorilnem namenu pognala krogljo v glavo radi nesrečne ljubezni. Nesrečni-co so prepeljali v soboto v tukajšnjo deželno bolnišnico. Žalibog, da ta že tako dosti žalostna tragedija ni bila s tem končana in se je v ponedeljek popoldne v deželni bolnišnici nadaljevala. V ponedeljek popoldne sta prišla namreč oče in mati v bolnišnico obiskat svojo v obupnem stanju se nahaja-jočo hčer. V istem času je prišel slučajno v bolnišnico tudi ljubimec Pe-rušičeve, mornariški podčastnik Mar-deša, da jo obišče. Ko jc zagledal Mar-deša očeta svoje nesrečne deklice, mu je zaklicali »Ti si vsega tega kriv!« Razburjen je Mardeša odhitel iz sobe. Precej nato se je pa že čul iz sosedne sobe strel. Udrli so takoj v sobo in našli podčastnika Mardeša brez zavesti v krvi ležečega na tleh. Pognal si je iz samokresa, katerega je prinesel seboj, krogljo skozi usta v glavo, kjer mu je obtičala. O dogodku se je takoj obvestilo vodstvo mornariško bolnišnice, katero je ukrenilo, da so podčastnika prepeljali v mornariško bolnišnico, kjer leži, kakor se čuje, Še vedno brez zavesti in se bori s smrtjo. Krogljo, katera mu je obtičala v glavi, ni bilo še mogoče odstraniti. Že tako nad vse nesrečnega očeta so odpeljali v zapor, ker se cela zadeva zdi policiji nejasna. — Straža ustrelila dva vojaka. Minulo nedeljo zvečeč je zapazil vojak, ki jo stražil pri osješkem skladišču za smodnik, da se mu bližati dve osebi. Obenem je počil strel iz revolverja. Straža nameri puškb in vpraša, kdo je. Odgovora ni bilo nobenega, pač pa je zopet počil strel. Tedaj straža sproži in postavi se z glasnim krikom zgrudite. Stražni načelnik se je nato podal na lice mesta in dognal, da sta ustreljena vojaka: laborant gamizijske lekarne in nek narednik. Težko ranjena so prenesli v garnizijsko bolnišnico; uvedena je preiskava. — Gibanje med Lloydovimi kapitani. Z Dunaja poročajo: Odposlanca Lloydovih kapitanov, dr. Cosulich in kapitan Stuparich, sta v spremstvu poslanca dr. Rizzija. včeraj posetila trgovsko ministrstvo, kjer se je potem vršil razgovor o zahtevah Lloydovih kapitanov. Po razgovoru je odposlanstvo takoj brzojavilo v Trst, da se jc že včeraj vršil shod kapitanov, na katerem so izvolili poverjenike, ki so morali takoj odpotovati na Dunaj, da bi bili še v teku današnjega dne sprejeti od trgovinskega ministra dr. Weis-kirehnerja, ki je, kakor znano, prevzel nalogo posredovalca. Včeraj je Weis-kirehner sprejel zastopnike Lloydove družbe. — Sedemnajst žensk je utonilo. Iz Satoralya Ujhely na Ogrskem poročajo: Preko Bodsoga se je hotelo prepeljati v čolnu dvajset žensk. Nakrat se je čoln prevrnil. Utonilo je sedemnajst žensk, rešile so se samo tri. — Smrt pri delu. V tovarni za vžigalice v Szegedinu je eksplodirala kotlarna. Vsa tovarna je do tal porušena. 8 mladih delavk je bilo takoj ubitih, 21 težko ranjenih, 7 od teh je na potu v bolnišnico umrlo. — Poročnik defravdant. Iz Zagreba poročajo: Aretiran je ulanski poročnik Vuk pl. Jelacich, ker je poneveril večjo vsoto eraričnega denarja. — Slovenec ponesrečil v Ameriki. V Lorainu (Ohio) se je 25. marca ponesrečil rojak Anton Omahen. V Ameriki zapušča brata. Izpuščen iz ječe, ker je pisal pesni. Iz New Yorka se poroča, da so v St. Paulu (Minn.) zaradi vloma na. deset let obsojenega zločinca po imenu Carter izpustili iz ječe zaradi izrednega vzroka. Carter je namreč pisal v ječi pesni, ki so se od časa do časa priobčile v javnosti in ki so našle obilo priznanja. Oblasti niso botele več pridržati Carterja zaradi njegove nenavadne nadarjenosti v ječi ter so ga izpustile. Kakor se čuje, se je Carter, ki jc Anglež, že povrnil v svojo domovino. Llublfanske novice. lj Izvirna Igra Ignacija Borštnika v deželnem gledališču. Prihodnjo nedeljo ob pol 8. uri zvečer uprizori »Ljudski oder« v deželnem gledališču efektno izvirno narodno igro s petjem Ignacija Borštnika »Stari Ilija«. To je tako izredna znamenitost, da občinstvo gotovo v največjem številu pohiti v gledališče. Sedeži in lože se že dobivajo v šešarkovi trafiki v šelenburgovi ulici. lj Veliko Ljubljano dobimo. Tako je včeraj se slovesno izjavila večina ljubljanskega občinskega sveta. Zgodilo se to sicer ni naravnost, a neposredno sc je to zgodilo, ko sc je večina ljubljanskega občinskega svetu iz- javila za to, da bodo sprejemali v ljubljansko občinsko blagajno za posle tudi zavarovance iz obeh šišk, z Viča in Sela. Mestni značaj in mestno življenje je v teh krajih, to je res. Mi beležimo ta sklep ljubljanskega občinskega sveta, ki kaže, da že celo večina ljubljanskega občinskega sveta priznava, da imamo ljubljanska predmestja, ki pravzajrrav pripadajo mestu. Včerajšnje glasovanje si zapomnimo, ker pride še čas, ko gospodo opomnimo nanj. Ej, kako so že nedavno gromeli proti razširjenju Ljubljane, zcluj pa že sami uvidevajo, da imamo že pravzaprav Veliko Ljubljano, samo formelno zaradi počasnosti našega velekonservativnega ljubljanskega občinskega sveta ni izvedena, čemur se ne čudimo, ker konservativci so bili, so in ostanejo počasni. lj Župan Ivan Hribar so je sinoči z brzovlakom v rezerviranem kupe ju I. razreda odpeljal na Dunaj. lj Pri današnjih dopolnilnih občinskih volitvah so bili v II. razredu liberalni kandidatje Hribar, dr. Tavčar, K. Savojic in dr. Majaron zopet izvoljeni z jako pičlim številom glasov. Ogromna večina volivcev je raje ostala doma. lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani ima jutri, v četrtek, 21. t. m., ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih predavanje. Predava g. dr. Josip Dermastia namesto pretečenega četrtka o trgu živil. Predavanje bo jako zanimivo in podučno, na kar opozarjamo vse somišljenike vodmatskega okraja. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Poštne vesti. Za višja poštna oskrbnika sta imenovana gg. J. Flere (pri poštnem uradu II., kolodvor) in J. Štrukelj pri poštnem uradu I (mesto). Istočasno je preloženo železniško poštno predstojništvo od poštnega urada I. k poštnemu uradu II. lj K zastrupljanju Ljubljančanke v Novem mestu nam poroča njen oče gospod Papež, paznik v prisilni delavnici, da je bila nesrečnica odpuščena iz blaznice, ne da bi bil on kaj vedel o tem. Obvestilo o smrti je dobil on šele včeraj ob pol 2. uri popoldne, tako da se niti pogreba ni mogel udeležiti. Nekoč so nesreČnico komaj odtrgali od bratca, da mu ni zgrizla roke. Očividno je torej, da je samoumor izvršila v duševni zmedenosti. Prav odkritosrčno obžalujemo ob tej nesreči g. Papeža, ki je vseskozi poštenjak in občespoštovan mož. lj Za policijskega stražniškega nadzornika je bil včeraj v tajni seji imenovan g. Javornik. lj Umetniška razstava. V sobotoj 23. t. m. popoludne ob L uri je nadaljevanje sobot, predavanja: o značilnih prednostih posameznih umotvorov na delih gostov Nadežde Petrovičeve in Karlo Mysza. Baš to predavanje obeta biti zaradi težkega pojmovanja del Nad. Petrovičeve poučno ne samo za lajike marveč tudi za umetnike. lj Naslov dvornega svetnika je dobil deželnovladni svetnik gosp. Oskar vitez Kaltenegger pl. Riedhorst. lj Z električne cestne železnice. Danes ponoči je bilo zelo živahno na ljubljanski cestni električni. Popravljali so namreč na delovnem vozu, ki ga tudi goni elektrika, električno zračno progo, to je žico, ki je bila že tu in tam nekoliko skrivljena in vpognjena. Minule dni so bila zelo živahna pogajanja med vozniki in izprevodniki električne. Voznikom so namreč dajali nekateri izprevodniki del napitnine, nekateri pa ne. Voznike je pri teh pogajanjih vodil voznik Kattauer. Končno so se po posredovanju gospoda obratnega ravnatelja izprevodniki in vozniki tako pogodili, rla dobe vozniki vsak dan od izprevodnikov po 50 vinarjev. Izprevodniki in vozniki so zdaj že zopet najboljši prijatelji. lj Dosedanje orgije v ljubljanski stolnici dobi cerkev na Viču. Telefonska in brzojavna poročila. OBSTRUKCIJA V ŠTAJERSKEM DEŽ. ZBORU. Dunaj, 20. aprila. Z ozirom na govoričenje dr. Ivukovčevo, da je slovensko zastopstvo v štajerskem deželnem zboru s kom stopilo v kaka pogajanja, nas pooblašča predsedstvo »Slovenskega kluba« štajerskega deželnega zbora izjaviti, da so te govorice popolnoma izmišljene. IZ PARLAMENTA. Dnnaj, 20. aprila. Danes zbornica nadaljuje prvo branje službene prag-matike. Finančni odsek se je ba.vil danes s finančno predlogo ter jc Stein-vvender utemeljeval svoje nazore o uvedbi proivzoričnih davkov, iz katerih bi bili izločeni oni davki, radi katerih ni sporazumljenja v zbornici in no med zbornico in gosposko zbornico. Odpadel bi n. pr. davek navino, na so-davico jn mineralne vode in davek na neoženjence. Slovanska Enota irtoji na stališču, naj se posvetuje o vsem finančnem načrtu. V odseku so se za to izjavili tudi Poljaki. Morda se temu nazi-ranju pridružijo tudi krščanski soci-alci, ki se pa o tem še niso izrazili. Danes popoldne sklicuje Bienerth načelnike klubov na posvet radi monpolizi-' ranja vžigalic, da se izjavijo, ali naj tozadevno stvar vodi 10 do 15 let kako podjetje ali pa se dela izvrše po državnih uslužbencih. Bienerth bi po teh izjavah rad hitro končal dogovore z ogrsko vlado in predlogo predložil zbornici. Predsednik državnega zbora dr. Pattai za jutri sklicuje sejo načelnikov klubov, ki naj določi dnevni red za delovanje državnega zbora prihodnje tedne, pri čemur se bodo vpoštevali grški prazniki, vendar tudi v odmoru ne bo popolnoma počivalo zbornično delo, ker bodo zborovali odseki, posebno socialno - zavarovalni in finančni odsek. Dunaj, 20. aprila. Danes ima sejo parlamentarna komisija »Slovanske Enote«. Ako bodo v jutrišnji seji socialni demokratje pri drugem branju finančne predloge predlagali odgodi-tev, bo »Slovanska Enota« ta predlog podpirala. LAŠKE ŽELJE GLEDE FAKULTETE. Dunaj, 20. aprila. Lahi nameravajo zahtevati, da proračunski odsek pospe-ši laško fakultetno vprašanje in bodo v to svrho zahtevali, da pride ta predloga pred debato o proračunu samem na vrsto. RAZDOR V SOCIALNODEMOKRAŠKl STRANKI. Praga, 20. aprila. Češki listi poročaj o iz Dunaja, da. se je predvčerajšnjim vršila deželna konferenca nižje-avstrijskih Čeških strokovnih organizacij. Predmet posvetovanja je bil spor čeških strokovnih organizacij z dunajskim strankinim vodstvom. Po dolgi, burni debati se je sprejela resolucija referenta Doležala, v kateri se izrekajo nižjeavstrijske strokovne organizacije za. dunajsko centralistično vodstvo. Resolucija je bila sprejeta s 40 proti 22 glasovom. HRVAŠKI RIBI6I PROTI MAŽAR-SKIM RIBIČEM. Reka, 20. aprila. V Martinščici se je zbralo včeraj okolu 100 hrvaških ribičev, ki so napadli in deloma razdejali ribolovno podjetje mažarske tvrdka Weis & Antal, ki je tukajšnje siromašno hrvaško prebivalstvo znatno oško-dilo in nekatere celo upropastilo. Došli orožniki so razkropili razjarjeno ljudstvo in dva ribiča aretirali. Med prebivalstvom vlada silno razburjenje. PROTIKATOLIŠKI KURZ V ITALIJI. Rim, 20. aprila. Novo ministrstvo Luzzati, ki se vzdržuje samo s pomočjo radikalcev, je začelo s protikatoliškim kurzom. To je za laške katoličane znamenje, da je zadnji čas, da se organizirajo. ZOPET PONESREČENI ZRAKO-PLOVEC. Genf, 20. aprila. Zrakoplovec Speck-ner je pal s strojem Bleriotovega sistema z visočine 10 metrov in se smrtno-nevarno poškodoval. POTRES NA KRETI. Atene, 20. aprila. V Kaneji so včeraj čutili zelo močne potresne sunke v kratkih presledkih po pet minut. Prebivalstvo je bilo zelo razburjeno. SVOJO HČER USTRELIL. Pariz, 20. aprila. Ko je major Martin včeraj dopoldne snažil svoj revolver, je prišla v sobo njegova 17Ietna hčerka, da. bi ga pozdravila. Ko je hči objela svojega očeta, se je revolver nenadoma sprožil in kroglja je zadela deklico v sence, ki se je zgrudila okrvavljena na tla. Nesrečni oče ni opazil, da je bil v revolverju še en naboj. NA VISLICE OBSOJEN. Praga, 20. aprila. Tukajšnje porotno sodišče je včeraj obsodilo na vislice, delavca Jožefa Srba, ki je letos meseca januarja umoril na živinski način v v Karlinu prodajalko tobaka Bardach in jo oropal. POLKOVNIK UTONIL V RIBNIKU. Kadan, 20. aprila. Iz nekega tukajšnjega ribnika so včeraj potegnili truplo 81 let starega vpokojenega polkovnika M. Pokorny-ja, ki so ga že več dni ogprešali. Doslej še ni jasno, ali se je zgodila nesreča, ali je izvršil stari častnik samoumor. Popravek. V včerajšnjem oglasu glode prodaje Recherjeve hiše na Turjaškem trgu, št.. 2, je napačno postavljena vzkliciia cena za to posestvo in se mora pravilno glasiti 73.150 K, kar so ccnjeni čitatelji že itak sami opazili. Mnenje gospoda dr. M o s k o f f a Lovec. Gospod J. Serravallo, Trst. Ko smo porabili približno 15 buteljk Vašega Serravallovega Kina-vina z železom, nekaj jaz sam, nekaj moji klijenti, nimam dovolj besed, da pohvalim dobre uspehe, ki sem jih dosegel pri šibkih bolnikih in malokrvnih vsled malarije. Lovec, 13. oktobra 1908. D r. M o s k o f f. l-l Tužnlm srccm naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena hčerka, sestra, vnukinja, nečakinja in sestri-čna. gospodična Ivanka Grabnar danes v sredo dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 21. let, po dolgi mučni bolezni mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne rajnica bode v petek dne 22. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiSe žalosti, Florijanska ulica št. 15, na pokopališče pri Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Preblaga rajriica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 20. aprila 1910. Žalujoči ostali. Zahvala. 1146 Za vse dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše ljubljene matere, gospe izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem za tolažeče obiske ob dolgotrajni bolezni in zadnje spremstvo, ki so ga izkazali blagi pokojnici. Posebno se pa zahvaljujemo blagorodnemu g. zdravniku dr. Karolu Zakrajščeku za njegov požrtvovalen trud in lajšanje bolezni, čast. gosp. mestnemu župniku Sinkovecu za njegove tolažilne obiske, vsem gg. uradnikom za zadnjo izkazano ljubav, slavni požarni brambi za zadnje spremstvo, kakor vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili drago nam pokojnico na njeni zadnji poti. Skofjaloka, dne 25. aprila 1910. Žalujoči. V Dragi je razpisana služba certaia vpraša se do 1. maja (lahko tudi pismeno) pri župnem uradu v Dragi via Rakek. 1092 : Za sleboftrune in prebolele : je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najbolje sredstvo. BR. NOVAKOVI C, Ljubljanf. Sprejmem takoj v svojo trgovino z mešanim blagom 1128 3-1 učenko zdravo, 14 do 16 let staro deklico poštenih starišev, katera je dobro dovršila vsaj štiri-razredno šolo — Josip Rudman, trgovec in posestnik v Krškivasi pri Krškem, Dolenjsko. službo išče boljše izobražen, močan in krepak mladenič, vešč štirih jezikov. Vstop takoj Blagohotna poročila se prosijo na upravništvo »Slovenca« pod: Sluga 53. 1150 3 1 se sprejme takoj pri Ant. Petek, 11'19 2 1 slikarski mo^t«, S v. Jetra nasip 87. Dobro idoča gostilna v Ljubljani se odda s 1. avgustom na račun. Ponudbe naj se pošljejo na: »Gostilna na račun«, poste restante, Ljubljana. 1148 2 t 1155 2 1 „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani" je razpisano mesto v stroki vpeljanega uradnika zmožen knjigovodstva. Prošnje naj se vlože do /. maja. - Plača po dogovoru. Ravnateljstvo. Poštena, samostojna ki je obenem dobra gospodinja, se išče za takoj v večjo privatno hišo v mesto na Gorenjskem. — Plača po dogovoru. Prednost imajo osebe od 30 let naprej. Naslov pri upravništvu tega lista. lito 1 Tri žlice železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K. ruzaiK CI^INE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 20. aprila. Pšenica za april 1910.....13 48 Pšenica za okt. 1910.....10 76 Rž za april 1910.......8 38 Oves za april 1910......7 02 Koruza za maj 1910......5 88 Koruza za julij 1910......6'04 Efektiv: —. Ženitna ponudba. Izobražen mladenič, 26 let star, neoma-deževane preteklosti, z lepim premoženjem, si želi znanja v svrho ženitve z gospico od 18 do 26 let, ki bi imela kako gostilno ali trgovino. Le resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo do 25. t. m. pod šifro »Sreča" /. F. na upravništvo »Slo venca*. 1139 3—1 Se nekaj let davka prosta hiša s travniki, velikim dvoriščem, vrtom in dobro idočo trgovino na najživahnejšem mestu v Ljubljani se proda. V njej se lahko vrši lahko poljubna ali tudi več obrti. Proda se pod ugodnimi pogoji. Vprašanja na upravo lista. 1115 3—1 za pomladansko in poletno sezono 1910. 5 Kupon = 310 metr. dolg, za kompletno moško obleko suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron V Kupon za črno salonsko obleko K 20-—, kakor tudi blago za površnika, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., poSilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, cobroznana zaloga tovarniškega sukna Siegel-Imhof v Brnu Vzorci zastonj in tranko. Vsled direktnega naročila blaga pri ivrdki Siegel-Imhof lz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled vel kega blagovnega prometa vedno najvefia izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naročilo se izvrše najskrbneje, natančno po vzorcu. 440 Razglas. 1147 d Elektroradlograf % Hotel „pri Maliču", 5 zraven glavne pošte 9 Spored od srede 20. do petka 22. aprila 1910. ®) 1. Dresiranje konj (po naravi). 2. Dober £7 0 gospodar (drama). 3. Panorama ln obl- & 2 čaji na Jttoluških otokih (po naravi). 4. NI % se igrati z ljubeznijo! (drama v barvah). f& a 5. Nadzornik plinovth svetilk (dolga, ko- (2 1 mična projekcija). g g Dodatek k zadnji predstavi ob e. url zvečer, g y 6. Nasprotnikova vizitka (komično). 7. Lov g o) na slanike (po naravi. Ne ista, ki se je že gj 6 predstavljala). 8. Pripomoč Germana Jtto- a y rin(drama).9.Jakopopolenčrnilnik(komič). SJ p) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje sl pj »Slovenska Filharmonija«. jO 0 DHnnrnf« so nrinnn _i_.i_i.__! V Priporoča se udano iavnateljstvo. Prostovoljna prodaja v zapuščino Marije Renko v Ljubljani spadajoče premičnine se bode nadaljevala v torek dne 26. aprila 1910 počenši ob 9. uri zjutraj in če potrebno še nadaljne dneve na njenem stanovanju Erjavčeva cesta št. 4. V Ljubljani, dne 19. aprila 1910. . Aleksander Hudovernik 1. r. c kr. notar kot sodni komisar. Idddddddddddddddd Tf1