ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki ' "i_ ' " i -tu rWii.'—— . -t ——-—---- The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium volume xvn. _ leto xvn Cleveland, ohio, Tuesday, (torek) august 7, 1934 številka (number) 185 Governer Olson udaril po upornih delodajalcih Farmersko-delavski governer je ustavil ves promet v Minneapolisu, dokler podjetniki ne sprejmejo načrta za poravnavo vozniške stavke. ' ___________ *■»->*- vr GREEN POŽIVLJA! VLADO ZA OŽIVLJEN^ CWA Predsednik A. f. of L. pravi j da »o župani velikih mest vzne-mirjeni nad relifnim Problemom, ki jih čaka Prihodnjo zimo. ATLANTIC CITY 6 avg_ fpH Ameriške delavske aeracije, William Gi •een, ki se; izv na desetdnevni konferenci!' Ovalnega odbora federaci-• Je danes apeliral na vlado, , vil 'T1 pokliče k življenju Ci- ! ^ Works Administration, da ! vsaj delno omili bedo med ( zposelnimi v deželi, katerih ' De'^ V6dno nad 10 milijonov. ; Je> da župani vseh veli- , hodmeSt S strahom čakajo pri- bod11"16 Zime' ker ne ved0, kako jjl 0 v stanu rešiti problem re- cer Za brezP°selne. NRA je si- ; zrna .vbrezPoseln°st nekoliko ' eiv5njsala- ampak ne dovolj in (-e a ^ela so nujno potrebna, iaatrofh°Če pozimi odvrniti ka" ! ^ Green je tudi dejal, da se doklP°SeInosti ne bo odpravilo, pet,er Se ne uvede splošnega nevnega delovnega tedna. t.0n Sno Pa se iz Washing-^ .por°ča, da ni nobenih zna-kak"1' ^ Vlada naiver?.va delati ake" S^remembe Slede pomožnet lJe v prihodnji zimi. i Te j)e,e je bilo poročano iz ski,rof. da je unija avtomobil- j tor 0 avcev Pri Hudson Mo- ] 'zsto ' ki Šte;ie 7'000 članov' 1 fed°Plla iz Ameriške delavske Vsled\Cije- Green 3e de3al- da se i ^ ne razburja in da se < lila ^ §otovo Prej ali slej vr- ; Pod okrilje federacije. _ ; Veselje in žalost ttfJS*1 Mintz, 39-letni elek- ' od 1 °ntraktor, je dobil pismo i nai ^nikov v Californiji, da ' like lde tja> kJer so boljše pri-Pa t,ZJ USpeh in napredek kot j na vzhodu. ^Qtera3 je imel odpotovati z s°botn trenii malimi otroci. V Wre(SiZVeŽer so mu Pnjat^ na domu, 807 E. 88 St. He v^nefenje". vse je bilo žida-na Jein vsi so mu želeli sreče žg0(j adu- Zabava je trajala do krat ]lh jutranjih ur. "Še en- ^mtz t3dem plesat " je rekel v«Seie 6r Se zasukal ob zvoku j« ^ed Plesom Pa se ^deij d0R!a zgrudil ter umrl. sto fta ga srčna kap. Name-troei j.V?Sel° Pot se vdova in o-gfeb w, v ^ Pripravljajo na po-m°za in očeta. eV0lta proti avtomobili-p stom 0hio^Valci mesta Cachan v t ste, i.. v nedeljo zaprli vse ce- i ':*ra2 rr> v°dijf> skozi mesto kot tomobii- °'te Pr°ti zunanjim av-^ So t.8'*01' ^zjarjeni meščani He u*^01* na avtomobiliste, l'udalje do Pustili, da bi se še : ^ot)Čn Pobijalo njih otroke. odn i Posredovala policija VC6v l Ceste. Tekom šestih 1800 n J,e bil° v občini, ki šteje alcev' v avtnih ne" S je 1 ltih 28 oseb, med katero iv 0 Več otrok, 39 pa je Njenih. z 8vetovne razstave I CVaaVe iz svetovne razstave Sko P p°šiljajo Mrs. Anna ci ^»eda in »in Ralph 185 St. V nedeljo se je vršil na Pin-* j tarjevi farmi piknik, na katerem ^ j je socijalistična stranka uradno ' otvorila svojo volilno kampanjo v Cuyahoga okraju. Navzoč je bil Leo Krzycki iz Milwaukee, predsednik narodne eksekutive, ' ki je v svojem govoru opisal mi- S zerne razmere, v katerih živijo 1 poljski delavci v južnem Ohio, . kjer se že več tednov vrši štrajk i mož in žena, ki delajo na ve-l] , likih čebuljnih nasadih. ] "človek bi skoro ne verjel, da !; so take razmere mogoče v Ame-,. riki," je dejal Krzycki. "Prepo- 2 toval sem že večino evropskih dežela in videl sem že večji del Amerike, ampak še nikjer nisem videl takih peklenskih razmer in takega izkoriščanja kot se vrši v čebuljnih nasadih v McGuffey, • Ohio. Videl sem male otroke, ki } počasi gnijo in umirajo v rev-}, ščini prav tako kot gnije čebulja!, na poljih tekom stavke. Uradne! številke kažejo, da je odstotek jetike med delavci čebuljnih nasadov višji kot kje drugje v državi. "Ampak teh razmer niso krivi , le lastniki. Krivda leži na ramah j vsega prebivalstva v Ohio. Ob- ] lasti v Columbusu so gluhe za < prošnje trpečih, ker delavstvo ] dopušča, da izkoriščevalci osta-j] | jajo pri vladnem krmilu." Govornik je dejal, da ko jej] skušal obiskati socijalistične or- • ganizatorje, ki se nahajajo v j Kentonu, O., v ječi, je bil • brutalno zavrnjen. i Krzycki je dejal, da Modri o- i rel ni znesel zlatega jajca, kot 1 se je pričakovalo, iz enostavnega vzroka, ker se je poslovanje NRA prepustilo velebizniškim | interesom. Nekaterim unijskim ; voditeljem se je dalo nekaj ura-| dov, kjer sede radi lepšega, ampak prava moč NRA je v rokah velebizniških glavarjev. Socijalistični kandidat za go-vernerja John Somerlate je izjavil. da je imel visoke nade, ko je vlada prevzela kontrolo nad bankami. "Ampak zdaj jih je izročila nazaj isti stari tolpi, da bo lahko še naprej izkoriščala in . sleparila ljudstvo," je dostavil. . Piknika se je vdeležilo okrog > 1500 ljudi. Med navzočimi se je . pobiralo prispevke za obrambo 1 zaprtih delavskih organizatorjev i v Kentonu. * Izlet po jezeru V sredo zvečer, 8. avgusta, ' priredi Lake Shore Post od A-merican Legion poseben izlet po jezeru ali takozvani "Moonlight Ride". Kakor je bilo že enkrat poročano, sta na parniku "Good-' time" dva plesišča, kjer bo dovolj prostora za vse izletnike. Za one, katerih ples ne veseli, bo na razpolago obilo druge za- j bave in vodvil. Kdor še nima vstopnice, jo lahko dobi na pomolu pred odhodom parnika v posebni koči na levi strani. — Vstopnina je samo 60c za osebo. Licenca kluba SDD Ker se je raznesla govorica, da je klub Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. izgubil "liquor licence", želi vodstvo opozoriti javnost, da to ni resnica. Klub je sam vrnil licenco A-2, katero več ne rabi, ker posluje pod licenco D-4. Toliko v pojasnilo. Klub SDD je odprt kot običajno. t-------- 500 AVTOMOBILOV ZGORELO V SKLADIŠČU BUFFALO, 5. avg. — Sinoči :je tukaj zgorelo Lehigh Valley skladišče, kjer je bilo spravljenih 500 novih avtomobilov, ki se! jih dovaža sem iz Detroita za| razvažanje v Pennsylvaniji in New Yorku. Poškodovana sta bila tudi dva parnika. Škoda znaša okrog pol milijona dolarjev. Kako je nastal ogenj, ni znano. : MLADA ŽENA UMORJENA. HOLLISTER, Cal., 5. avgusta — Dve milje od San Juana je bilo danes najdeno truplo neke mlade ženske, ki je bila očividno vržena iz avtomobila, pri čemur si je zlomila vrat. ELEKTRIKA PROTI STENICAM. Neki inženjer v Varšavi, ki ni mogel spraviti stenic nikakor iz svojega stanovanja in je moral zaradi njih nadležnosti preb-deti mnogo noči, je rešil problem uničevanja stenic z električnimi sredstvi. Zgradil je aparat, ki izžareva , kratke valove. Z njim je obseval stene stanovanja in je dosegel po tej poti nepričakovano velik uspeh. V kratkem je elektrika pomorila vse stenice v stanovanju, kjer je poprej gomaze-lo mrčesa. Inženjer je zdaj prijavil svojo napravo za patent in je verjetno, da mu bo ta pa- _ tent nesel mastne obresti. ( ■ 1' w . 1 i Nov grob Po šestletni bolezni je preminul Robert Menich, rodom Hrvat, doma iz vasi Rujavec, na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko kot 14-leten mladenič. Tukaj zapušča soprogo, sinčka in hčerko ter enega strica v Pennsylvaniji. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1. uri iz hiše žalosti na 1411 E. 51 St. Naj počiva v miru! Ruski strah Edini strah sovjetske Rusije danes je, da pride do nove vojne v Evropi, v katerem slučaju bi ji Hitler najbrže skušal iztrgati Ukrajino, Japonci pa bi Rusijo napadli na Vzhodu. Vsled v tega se Rusija pripravlja, da ^ ' brani svojo zemljo, ampak želi, 2 da se ohrani mir. Tako je izja- ^ vil te dni v ClevelanSu Jos. Bar- : nes, ravnatelj ameriškega sveta ( v instituciju za mirovne ustano- I ve. s ( Doma je najlepše... i Svetovno razstavo v Chicagu -sta obiskala poznana Mr. in Mrs. i Jakob Švigel, 19230 Pasnow Ave. Ob tej priliki sta tudi obiskala Mrs. Frances Gregorič, v Jolietu, 111., ki je sestra Mr. Švi-gla, s katerim se nista videla že celih 27 let. Mr. in Mrs. Švigel pravita, da je Joliet črn, Chicago zanimiv, a najlepše je pa v Clevelandu. Boltzen i TeŠko bolna se nahaja na.svo- i jera domu Mrs. Julia Struna, > 14719 Saranac Rd. Prijateljice - in znanci so vabljeni, da jo obi- . ščejo. mi pa ji želimo skorajšnje . okrevanje! __ Hitler zatrjuje, da jei Nemčija za mir Nacijski glavar je izjavil čas- j nikar ju, da Nemčija ne bo j šla nikdar več v vojno, ra-1 zen v obrambo sedanjih! mej. LONDON, 8. avg. — Nacijski glavar Adolf Hitler je včeraj v razgovoru z angleškim ko-respondentom Ward Price od j lista "London Mail" izjavil, da j če bi bila odločitev v rokah Nemčije, tedaj bi ne bila vojna nikdar več potrebna. Hitler je izjavil, da vojna ne more rešiti problemov pred katerimi stoji Nemčija, da Nemčija, ne bo šla v voj- i sko, razen v obrambi svojih sedanjih meja in da Nemčija ne < bo napadla Avstrijo v svrho nasilne aneksije. Nacijski glavar je med drugim rekel: "Nemčija bolje pozna zla, ki jih prinaša vojna, kot katera druga dežela. Pet in devetdeset odstotkov članov naše vlade je ' osebno izkusilo grozote vojne in j oni vedo, da vojna ni nobena vesela pustolovščina, temveč stra-šna katastrofa. Mi smo pre- ' pričam, da vojna ne prinaša nikomur koristi (?), temveč sa- 1 mo splošno uničenje. Leto 1918 . je bila dobra šola in svarilo za nas." ____ ] Sweeneyjev shod i Sinoči se je vršil v S. N. Domu na St. Clairju. shod dem. : kongresmana Sweeneyja, proti kateremu je demokratska stranka letos postavila proti-kandi-data Jos. Breitensteina. Na shodu sta govorila tudi Charles Sawyer, kandidat za governer-ja, in Charles West, kandidat za zveznega senatorja. Sweeney je v svojem govoru posebno u-daril po gov. White-u, ki se tudi' poteguje za senatorsko nomina-' cijo. Dejal je, da se ameriški i suhači že pripravljajo, da zopet; uvedejo prohibicijo, in da ljudem kot je White nikakor ni zaupati, kajti, ko je bil White član j j kongresa, je glasoval za 18. a- j mendment in stal dosledno na strani suhačev. Spreobrnil se je ■ šele, ko je videl, da so prohi- | ; bicijonisti tepeni. West je v ' svojem govoru dejal, da nasprotniki Roosevelta trdijo, da se je kongres odpovedal svojih moči, odkar je Roosevelt v Beli hiši, nič pa ne povedo, da je 1 kongres pod Hooverjem, Cool- * j idgem in Hardingom delal tako 2 . kot so diktirali bankirji na Wall 1 . Streetu. Roosevelt je začel gra-j diti nov sistem, v katerem bodo j kapitalisti morali deliti dobičke z delavci in farmerji, je izjavil l West, ljudstvo pa mora izvoliti i v poslansko in senatno zborni- < co ljudi, ki simpatizirajo s tem i programom, da bo Roosevelt svoje delo lahko dovršil. Sho- i da se je vdeležilo okrog 400 o-seb in govorniški program je vodil councilman Wm. J. Ken-nick. Nesreča na farmah Miss Anna Stanonik iz 6706 1 Bliss Ave. se nahaja v mestni bolnici s poškodbami v boku. ■ Nesreča se je zgodila, ko se je » nahajala na farmah. Obiski za enkrat še niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnje okrevanje. Seja direktorija V sredo večer se vrši seja di-5 rektorija Slov. Doma na Holmes -: Ave. Pričetek ob 7:30 uri. Prosi s se vse direktorje, da se gotovo udeležijo. - .. iUnijski vodja v Alaba-j mi ugrabljen ! - i HUNTSVILLE, Ala., 6. avg., {— Včeraj je pridrla v neki tu-I kajšnji hotel tolpa oboroženih I mož, ki je ugrabila organizator- j I ja John Dean od unije tekstilnih' delavcev ter ga odpeljala v Fay-; etteville, Tenn., kjer se mu je zabičalo, da naj se nikdar več ne; j vrne. Dean pa se je danes vrnil ter se nahaja na nekem domu, ki ga stražijo s puškami oboroženi stavkarji. Oblasti pravijo, da imajo ime moškega, ki je vodil napad, da pa ga še niso pri-, jele. JERSEY CITC, 6. avg. — Danes so zastavkali navadni delav-; ci v tukajšnjih klavnicah, ki za-, htevajo višje mezde in krajše, delovne ure. "Nova politika" j "Ameriška Domovina" je postala zelo skesana in ponižna.! Začela je hvaliti celo republi-; kance in Sweeneyjeve pristaše, j na katere je še doslej dosledno I sipala ogenj in žveplo. Danes piše na prvi strani med drugim: ' "Morgan (republikanski kandi- 1 dat za governerja) je redka iz- 1 jema med republikanci, mož 1 poln dela in poštenosti." Potem j( zopet: "Barry (republikanski N kandidat za šerifa) je republika- 1 nec, toda mož poštenjak." Gle- > de shoda v S. N. Domu, katere- 1 ga so priredili Sweeneyjevi de- j! mokrati, pa piše: "Vsi govorniki j' so bili dostojni in se ni slišalo i! nobenega osebnega napada." Kaj pomeni ta "nova politika" 1 pri "Ameriški Domovini"? Nič 1 drugega kot da želi A. D. loviti ' kaline ne samo v mašinskih de- 1 mokratskih vodah, temveč tudi v republikanskih in pa med demokratskimi uporniki. Pravijo, da v sili hudič muhe žre! ■ - f . . ■ Zamorci in Barry i Zamorski republikanski poli-tičarji so začeli oster boj proti nominaciji Edwina Barryja za šerifskega kandidata na repub-1 likanskem tiketu, katerega dol-[ že, da je za časa, ko je bil mestni varnostni direktor policija , silno "preganjala" zamorce ter neprestano vodila pogone na za-L morske lokale. Zamorcem se t priporoča, da volijo za Col. j Twelvetree, ki je Barryjev na-> sprotnik na republikanskem ti-^ ketu. Zamorci pa so v splošnem j za governersko kandidaturo Da-! niel E. Morgana. Seja posestnikov , g Seja Small Home and Land £ t Owners Federacije, podružnice ] št. 8, se bo vršila v sredo večer, , ob 8. uri v Slov. Nar. Domu, sta- ] ro poslopje. Člani in nečlani so < vabljeni, da se iste udeležijo. — i Odbor. • Ženski klub Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja Ženskega Kluba Slov. Doma na Holmes Ave. Prošene so vse; članice, da se gotovo udeležijo, ker je za rešiti več važnih zadev. —Tajnica. Kultura Dramsko društvo Ivan Cankar. Danes zvečer ob 7.. uri se vrši sestanek odbora in članov, ki so pripravljeni sodelovati na pik-■ niku v nedeljo. Sestanek je pri i blagajniku J. Močniku. Prosim t vse, ki se zanimate za društven > uspeh, da ste gotovo navzoči. — Predsednik. -'v „ . • —. —* - w MINNEAPOLIS. 8. avg. — Skupina tukajšnjih podjetnikov je danes vložila na zvezni sodniji tožbo, v kateri se zahteva, da se potom injunkcije odpravi vo- j jaški režim governerja 01- j sona, ki je včeraj prepovedal ves transport razen za nujne življenske potrebščine. Podjetniki pravijo, da t jim governerjevo postopanje povzroča silno škodo in da duši trgovino v splošnem. V tožbi je tudi rečeno, da vlada državne milice "krati ustavne pravice državljanov." MINNEAPOLIS, 6. avg. — Governer Floyd B. Olson je danes z vso sdo vojaškega diktatorja udaril po delodajalcih, katere je javno obtožil, da preprečuje poravnavo tri tedne trajajoče stavke 6000 voznikov v tem mestu. V soboto je governer podjetnikom poslal ultimatum, da do nedelje opolnoči sprejmejo na-ičrt za poravnavo, ki sta ga se-: stavila zvezna posredovalca Haas in Duriningan. Danes zgodaj zjutraj, dvajset minut po polnoči, pa je farmersko - delavski governer podpisal ukaz, s katerim se je preklicalo vsa vojaška dovoljenja, katera se je izdali za 7000 tovornih avtov tekom 12-dnevnega vojaškega režima Odslej naprej se bo smelo j ; prevažati samo mleko, kruh in i led. Farmerjem je tudi dovolje-j no dovažati živež direktno na j domove prebivalcev, ni pa to do- j voljeno privatnim trgovcem. Zveza podjetnikov je gover-i j nerjevo odredbo takoj ostro na-1 padla, češ, da jih skuša gover- ; ner z diktaturo prisiliti k poda-i t Pokojni Frank Savrič Kot smo že včeraj poročali, je po kratki bolezni preminul Fr. Savrič, star 48 let. Pokojni je v Ameriki bival 22 let. Doma je bil iz Krške vasi, fara Cerklje. ' Tukaj zapušča ženo, enega sina in dva brata, v starem kraju pa dve sestri. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti, na 962 E. 76 St., pod vodstvom pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek. Bodi pokojnemu ohranjen blag 1 spomin, preostalim pa naše so- ■ žal je! Poroka Prihodnjo soboto ob 10. uri dopoldne se bosta poročila v cer- a ■ kvi sv. Vida Miss Olga Srnovrš- s nik, in Mr. Charles Slapnik. Nevesta je hčerka družine Mr. in Mrs. Peter Srnovršnik. Njen o- £ če je' za organista pri fari sv. r Vida. j Ženin je sin poznane rodbine < Mr. in Mrs. Ignac Slapnik, ki vo- j di cvetličarno na 6102 St. Clair , Ave. Mlademu paru želimo vse , 1 najboljše v novem stanu! l Zaroka > Mr. in Mrs. Charles M. Ma- ■ rolt iz 4206 St. Clair Ave., na-i znanjata, da se je njuna hčerka i Vera zaročila z Mr. Frank Po-l žunom, sinom poznane Požuno--I ve družine iz 1058 E. 74 St. — Čestitamo! - i ji pred unijo. Dve uri po podpisu odredbe od strani governerja pa so unijski voditelji zmagoslavno naznanili, da sta dva delodajalca že podpisala kontrakt z unijo. Rev. Haas je tudi izja-j vil, da se bo pritisku governerja podalo tudi več drugih podjetnikov. "Ta odredba bo razkrinkala delodajalce ki so krivi, da stavka še ni izravnana," je izjavil governer. "Državljani bodo potem vedeli, čigava je krivda in bodo podvzeli take korake, ki jih bodo kot patrijotični državljani smatrali potrebnim." Governer pa je obenem posvaril unijske voditelje, da se bo z vso strogostjo nastopilo proti vsem, ki bi skušali zavirati promet v smislu najnovejše odredbe. Devet piketov je bilo tekom stavke že obsojenih v zapor od 25 do 90 dni, 129 pa jih čaka zaslišanje pred vojaškim sodiščem. Glasom načrta za poravnavo, ki sta ga izdelala Haas in Dun-ningan, se imajo pri vseh prizadetih firmah vršiti volitve delavskih zaupnikov v svrho kolektivnega pogajanja, vozniki i-rnajo dobiti 52 in pol centov plače na uro, pomočniki in delavci v skladiščih pa 42 in pol centov na uro. Načrt je unija sprejela že pretekli teden, dočim so ga delodajalci odklonili. CHICAGO, 6. avgusta. — 54,-j 000 glav živine, ovac in prašičev i je dospelo danes sem iz srednje-I ga zapada, ko je Union klavnica ; po 13-dnevni stavki 1200 delav-I cev zopet začela z obratom. Gln-I som doseženega sporazuma bo pritožbe delavcev razsodil zvez-; r.i sednik Sullivar. Unijski vodi-| tel ji pravijo, da so s tem izvoje-• j vali "moralno zmago." Comeback Mining Co. ; Kot se nam poroča iz Pionir-. ville, Idaho se je tam pred krat-■ kim vršila letna delničarska se-i ja The Comeback Mining Co., . pri kateri imajo Slovenci iz Cle-l velanda investiranega precej i kapitala. Rudnik, ki ga lastuje r ta družba, se bavi s kopanjem / zlate rude. Na seji so bili izvolje-i ni sledeči novi uradniki: Louis - F. Truger, predsednik; McCub-:. bins, podpredsednik; C. C. ? Foirchild tajnik in blagajnik, o- - stali direktorji pa so L. A. Truger, A. F. Truger, C. F. Adams, Joe Gornik, Mary Gornik in John Gornik. Iz Clevelanda sta se vdeležila seje Leopold Ku-shlan in Frank Pintar. Demokratski klubi Jutri večer ob 8. uri se vrši v spodnji dvorani Slov. Del. Doma skupna seja Slovenskih demokratskih klubov 32. warde. Odbor bo podal pojasnila in priporočila, kar se tiče primarnih volitev 14. avgusta. Vstop na to sejo imajo tudi nečlani. Po seji bo zabava, ples in serviralo se bo okrepčila. — Odbor S. D. K« Popravek Včeraj je bilo pomotoma po« . ročano, da se Mrs. Mary Ver« • liovnik iz Chicaga mudi na o« • bisku pri svoji sestrični "Mrsj - Svetin", pravilno pa bi se moralo| glasiti Mrs. Bohinc, j^j^uJ*««**; [Socijalistična stranka v Cuyahoga okraju otvorila volilno kampanjo Predsednik strankine narodne eksekutive opisuje strašne razmere med poljskimi delavci v južnem Ohio. stran 2. enakopravnost ~~ 7. avgusta, 1934 j U RED NIŠKA STRAN "ENAKOPRAV N O S TI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by CHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. * PUB. CO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 Iuued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor ?o ramaSalcu v Clevelandu, ra celo leto ........ $6-50 Za 6 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ $1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. »6.00 Za, 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 ESa Zedlnjene države ln Kanado za celo leto — $4.50 Za 0 mesecev ....... $2.50;za 3 mesece ........ $1.50 Ea Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ea 6 mesecev ....... $4.00 5a celo leto ........ $8.00: >»ra Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at ^BSr the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under tha «(W Act of Congress of March 3rd, 1879.. KULTURA V METROPOLI Ne bo škodovalo, če še nekoliko citiramo, kaj je Cankar mislil o ljudeh, ki za svojo lastno slavo s frazami častijo upornike in revolucijonarje—seveda samo mrtve! — kajti tudi v naši slavni metropoli imamo "papistične naprednjake." Cankar je napisal: Zakaj tako je dandanes na Slovenskem : večina ljudi, ki bodo hrupno in javno slavili Trubarjev spomin, nima v sebi ne sence Trubarjevega duha, ne kapljice Trubarjeve krvi! Da so živeli takrat, bi bili šli s Hrenovo procesijo in bi stali ob grmadi, kjer so gorele Trubarjeve postile in Dalmatinove biblije! — Strašna je i-ronija zgodovine : v letu, ko slavimo spomin velikega našega reformatorja in revolucijonarja, je slovenski narod najbolj papističen izmed vseh narodov evropskih. Tega je kriva v velikanski meri strahopetnost, neodkrito-srčnost in kratkovidnost takih naših čudežnih antipapistov, ki bodo letos Trubarja slavili! Dobro vem, da je še mnogo drugih vzrokov tej žalostni resnici, da so slovenske dtžele dandanašnji kakor črn madež na avstrijskem zemljevidu. Ampak poglavitni vzrok je brezpogumnost tistih, ki bodo častili z besedo Trubarjev pogum. Posebno jasno se je pokazalo lani in letos, kako lahko je različnim rodoljubom, da zlezejo brez pomisleka pod kuto. Človek že komaj ve, če naj ne pozdravi s "hvaljen bodi Jezus Kristus" prijatelja, ki je še včeraj klical "stran s papisti!" Jaz imam takih izkušenj. Ljudje, ki bi bil prisegel nanje, romajo zdaj kar s procesijo v breznačelnost. Oni pravijo, da se "prilagodevajo danim razmeram," ter psujejo to prilagodevanje z različnimi, večjidel latinskimi nazivanji. Jaz pa, ki razumem latinščino v zelo majhni meri, sem takih misli, da breznačelnost le enostavno imenujemo breznačelnost. To so ob slavnostnem večeru grenke misli. Ampak zdi se mi, da jih je bilo treba povedati. Toliko bolj potreba, ker le iz spoznanja resnice raste pravi mladostni pogum in raste z njim upanje v krepko in solnčno prihodnost. Bodi kakor je in kakor hoče — mladina ostane in z njo ostane brezobzirni .pogum, ostane odkritosrčnost in moč. Le ona ima pravico, da slavi bojevnika in njegove tova-riše-mučenike, le tista mladina, ki nadaljuje in bo nadaljevala njegovo delo. Kdor se je prilagodil klaverni sedanjosti, kdor ni pripravljen, da daruje svojo družabno in politično kari jero svojemu srčnemu prepričanju, tisti naj pusti Trubarja pri miru ter naj slavi Hrena, njegove kanonike in njegove grmade! — Mi bomo.opravili brez njih in brez njih bomo zmagali! Kar je napisal Cankar glede Trubar- , ja in Prešerna ter, njune laži-čestilce, ve- j lja tudi za vse tiste, ki v eni sapi z velikansko ihto trdijo, da Cankarja "razumejo," v drugi pa jih je strah celo njegovega kipa. Kaj se bo končno zgodilo s Amh v(Dalje y 6. koloni) Litija, 18. julija. — Ves kres- j š niški okoliš govori o neobičajni j prigodi v Verneku. To je pri- j jazna vasica, ki leži nasproti \ kresniški železniški postaji. Do- ( godek je nov dokaz, da je sve- s tovna vojna ustvarila mnogo c takih romanov in tragedij, ki se t šele danes bližajo svojemu kon- 1 čnemu razpletu. j K posestniku in strojarskemu ] mojstru Antonu Babniku je pri- ; šel bivši vojni ujetnik Lojze < Ostilničar, doma iz Št. Jurja ob i Taboru v Savinjski dolini. Pri-i] šel je tjakaj sporočit, da se bo ( v kratkem vrnil v domovino < Anton Pregelj, bivši mož sedanje Babnikove žene. Na fronti v Galiciji Pregljev Tone je moral takoj leta 1914. v vojsko in je bil kmalu poslan na rusko fronto. Doma je na lepem posestvu zapustil ženo in tri otročičke. Kakor so sporočila avstrijska vojaška oblastva je Toneta v nekem boju zadela krogla, nato so ga proglasili za pogrešanega, odnosno za mrtvega. Žalostno novico je kmalu nato potrdil neki Pregljev tovariš iz iste kom-panije, ki se je zglasil pri mladi vdovi v Verneku in opisal podrobnosti Tonetove smrti. — Videl sem, kako je Toneta podrl ruski strel, še sklonil sem se k njemu. In ko sem opazil, da v njem ni več življenja in da se ne gane sem mu i odvzel legitimacijsko kapsulo. Dobra tovariša sva bila in hotel sem ga pokopati, da bi vsaj našel pošten počitek v zemlji. Toda Rusi so napadali. Ni šlo. Pa sem se odločil, da ga pokop-ljem po bitki. Med tem pa so Rusi še silneje navalili in vrgli kompanijo nazaj. Umaknili smo se...... ' i Novo poročilo Vse do včeraj so bili pri Bab-' nikovih prepričani, da se je s Tonetom v Galiciji zgodilo tako. i Ali Ostilničar je včeraj povedal1 drugače: — Res je Toneta na fronti za_ I del strel. Ali ko je takoj na to; prišel Rusom v roke, so ga nji-: hovi sanitejci obudili iz omotice. Tako je Tone z dugimi postal ujetnik. Poslal so ga z nami na skrajno mejo Sibirije. Daleč je to..... tam si kakor zavržen od sveta. Vsa dolga leta ni mogel Tone dobiti stikov z domačimi. Vedno pa mu je u-hajalo hrepenje v domovino. Kolikokrat je sanjal in premišljeval o svoji ženi in treh otro-kih! Grunt je zahteval novega gospodarja Mogel si je Tone misliti v u-jetništvu, da je žena z vso družino globoko obžalovala gospodarjevo smrt. Ali pa je tudi slutil, da Jepi grunt doma terja novega gospodarja? Pred nekaj, leti, ko je oblastvo spoznalo pr-j vega moža za mrtvega, se je vdova poročila s strojarskim J mojstrom Antonom Babnikom. Tudi njen novi zakon je že bla-| goslovljen z enim porodom. Presenečeni, vendar pa vdani ^ v igro usode so pri Babnikovih poslušali Lojzeta Ostilničarja, ^ ko je pripovedoval o tegobah, ki jih še preživljajo nekateri i naši vojni ujetniki na Daljnem' vzhodu. Družbi, v kateri sta bila Pregelj in Ostilničar, se jej pred dvema letoma posrečil beg. i Po Rusiji so se klatili 18 mesecev, nakar se jim je posrečilo preplavati mejno reko v Besa-i rabiji. Stopili so na rumunska tla, ali tu so jih zaradi pomanjkanja listin pridržali. A spet se jim je posrečil beg in nedavno so stopili na tla Jugoslavije.' Zdaj so se beguni razkropili. V zagrebški bolnišnici Pregelj in Ostilničar sta pe-, šačila skupno do Zagreba. Tu! je bil Pregelj že ves izmučen,' podrla ga je pljučnica. In spra- ^ vil so ga v bolnišnico. Ostilni- 5 čar pa je ubral pot dalje in se ' srečno vrnil domov. V Št Juriju,1 ob Taboru je tudi njega čakalo 1 to in ono bridko presenečenje.: 1 Večina domačih mu je med tem ' pomrla, sestra se je preselila v! Moravče. Zdaj je brezdomec in.! je šel iskat sestro v one Morav- 1 če pri Sv. Križu nad Litijo./ Spotoma je pa stopil do Verne-1 ka, da napove na Pregljevem : domu povratek nekdanjega go-( spodarja. Da se pospeši povratek Da ne bi bilo kakih zapletlja-j jev ali nesporazumov, so Babni-kovi poklicali k razgovoru šol-, skega upravitelja Riglerja iz bližnjega Hotiča. Kot bivši bo-J rec na ruski fronti je g. Rigler izprašal Ostilničarja o pocVob-nostnih v vojni in v ujetništvu. Prišli so tudi orožniki, ki so vse^ lepo zabeležili in takoj nato spo-j ročili zadevo litijskemu sreske-. mu načelstvu. Podnačelnik dr. j Vidmar je takoj stopil v stik z-upravo zagrebške bolnice in se; informiral o Pregljevem stanju J Obenem se je glede Ostilničarja ( obrnil po informacije na njego-' vo domovinsko občino. Tako Babnikovi kakor oblastjo so storili vse potrebno, da se pospeši povratek tako dolgo po-| igrešanega Preglja v domovino.' Nadaljnjega razpleta te edin-' stvene družinske drame priča-! kuje javnost z nestrpnostjo. Kuba — novi ra| za ločitve i Kubanska vlada je začela delati neverjetno propagando za ; tujski promet. Filmska zvezd-j nica Jeanne Harlowa je te dni :prejela prospekt z napisom: i "Obiščite krasno obalo v Ha-j vanni in ločite se na naše stroške!" Kubanska vlada torej vabi ameriško filmsko zvezdnico, i naj kot prva preizkusi njeno go-] stoljubnost in naj izvede ločitev ki je ne bo nič stala, j, Poleg prospekta je prejela i Harlowa brezplačno vozovnico !za polet z aeroplanom ter izvle-i ček zakonskih določil, na podla-, gi katerih lahko izreče sodišče ločitev. Po kubanskih določ-|bah se lahko izreče ločitev za-'kona zaradi žalitev, pijančevanja, kvartopirstva, zakonoloma, opustitve skupnega življenja, če traja to nad šest mesecev, zaradi blaznosti, neskladnosti v značajih, nekrepostnega življe-jnja, uporabe mamil in drugih moralnih defektov. Državna taksa za ločitev znaša za domačine 500 dolarjev, za tujce pa samo 12 dolarjev, toda pod po-:gojem, da ostanejo slednji vsaj j trideset dni na Kubi. Jeanne Harlowa, ki se hoče ločiti od I svojega moža, je povabilo sprejela in bo odpotovala na Kubo, j da napravi reklamo sebi in dru-jgirn. Američani pa se boje, da ^o Kuba začela delati hudo konkurenco Renu, ki je veljal do-, ^slej za največji ločitveni para-J liž Amerike, j -1__- • j NEKAJ ZA VSE i i . . . i I T^ J T*. ! j . Kadar strežnica umiva bolnika. ne sme imeti mrzlih ne vlažnih rok. i Golo telo se najboljše počuti pri temperaturi 31.5 do 33,5 sto-( pinj. Celzija, oblečen človek pa pri 29 do 31 stopinjah Celzija. I Brusnice smatra C. R. Feller zaradi njihovega bogastva na [vitaminu C in jodu za izredno .važno hranilo. Urednikova posta j Lovski izlet Lorain, Ohio * | Lovcem lorainskega lovskega klub, kateri niso bili navzoči na .'zadnji seji, se naznanja, da je , bilo sklenjeno, da se vsi z poseb-[ nimi busi dne 12. avgusta ob 11. , uri dopoldne udeležimo otvoritve Novega strelišča St. Clair Rifle t kluba v Willoughby, O. r\ Vsak naj s seboj vzame tudi y svojo boljšo polovico. Vabljeni .'ste tudi tisti, kateri ste že ka-|, _ terikrat pomagali delati pri pri- J; .: reditvah kluba. Vožnja bo pro-1, ^sta tja in nazaj. St. Clairčanje! nam obetajo dosti prijetne zaba- j Naš klub tudi priredi piknik 26. avgusta na Kusovi farmi, a o j . tem bom poročal kasneje, ker j . bo nekaj izvanrednega. Vsi lovci . iz Clevelanda, Newburgha in z Barbertona nam obetajo veliko številno udeležbo. Torej kaj več r o tem pikniku bom poročal pri-i. hodnjič. i. Lovec e-- j Ne preveč sonca! V I I ■Najboljše zaščitno sredstvo je i mazilno olje — Negovanje te) . rok | Sonce je dobro, zdravilno in i vse, kar moreš lepega povedati, i toda preveč dobrega, kakor zna-[ no, ni dobro. To velja zlasti za ' mlada dekleta in ženske, ki si j hočejo ohraniti lepo kožo, kaj-' | ti sonce jim kožo lahko tako j izsuši in pokvari, da se ne da potem z ničemer več izboljšati. Zato je treba pravočasno skrbeti za zaščitna sredstva. Različna mazilna olja pri tem mnogo pomagajo, da si lahko brez skrbi privoščiš sončno ko-i pel. Posebno po kopanju se ne postavljaj na sonce, ne da bi si l,prej namazala kože s kakšnim ' oljem ali primerno kremo. ! Marsikateri obraz ne prenese .'mila. Takšno kožo je treba zve-.!čer umiti z mlačno vodo in jo J nato namazati s kremo ali o-Jljem. Po četrt ure si obraz na .1 lahko obrišemo s koščkom va-r te, toda ne smemo ga drgniti, j Zjutraj uporabljamo mrzlo vo-i do, morebiti celo tekočo mrzlo j'vodo. Po tej hladni kopeli se .'namažemo spet s kremo. Pudru J se vsaj poleti odrecimo, ker ma-> ši kožne luknjice in ne da osve-. žujočemu zraku do kože. .! Proti gubam na čelu pomaga .[vsaj delno dobra krema in lah-, ka masaža s kazalcem od nosne korenine proti sencem. .J Neobhodno potrebno je, da si / tudi oči varujemo sonca. Pri-,'merna zaščitna očala morda ni-/so prelepa, a za to v tem primerni vendar ne gre. Posebno pri .'vožnjah z avtomobilom, kole-L'som, jadranju (kakor tudi pri .'zimskem športu) ne bi smel j imeti nihče nezaščitenih oči. J Za roke, ki v soncu rade raz-[ pokajo, si pripraviš dobro umi-,'valno sredstvo sam: zmešaš e-' nake klele glicerina, citronovega .'soka, vode in kolinske vode. S L' tem sredstvom si roke dobro 'odrgneš in pustiš, da ga koža . vsrka. Celo roke, ki jim je ško-j dilo gospodinjsko delo, moreš na ta način spet popraviti, i V sončnih mesecih se kaj radi l izsušijo lasje. Tega se obvaru-j ješ na ta način, da si vsakih 14 dni kožo na glavi dobro odrgneš z olivnim- oljem in pustiš potem, da učinkuje preko noči, i Drugi dan si lase običajno umi-ješ, in sicer lahko z navadnim zelenim milom. Oplahneš s sto, pri plavih laseh pa s kami-lično vodo. Drobno ovseno moko z rožno vodo zamešaš v gosto kašo, ki jo na debelo naložiš na obraz. Kaša se posuši in jo pustiš kakšne pol ure na obrazu, na kar »mii)iiiim»ni»:iii»i»K»»»»i:»:»» || ŠKRATI "Vprašal sem tega fantiča, zakaj je Eva ugriznila v jabolko, pa veste, kaj mi je odgovoril?" "Kaj ?" - -*"-w| w "Ugriznila je vanj zato, ker ni imela noža, da bi ga prerezala ... " Škot je poslal človeku, ki je otel njegovega sina, naslednjo zahvalo: "Od srca se vam zahvaljujem, da ste rešili mojega sina gotove smrti v vodi. Samo prosil bi vas, da mi sporočite, kje je ostal njegov slamnik." «> "Prijatelj, zakaj pa se vedno streseš, kadar .slišiš avtomobil-i ski rog?" "Veš, žena mi je pobegnila s šoferjem, in kadar slišim avtomobilski rog, se vselej ustrašim da mi jo je že pripeljal nazaj ." TRAGEDIJA V STEKLENICI. Ribiči neke skupine, ki lovi slanike, so vlovili v svoje mreže zapečateno steklenico s perga-mentom. Odprli so jo ter izročili listino angleškim oblastvom. Te so jo prečitale in objavile, da 1 hrani listina poročilo treh ponesrečencev, Grahama, Bluemansa in Wenkfielda. Vsi trije so edini preživeli katastrofo ladje, ki se je v septembru 1917 potopila na ameriški obali. Trojica je zapustila ladjo tik preden so jo pogoltnili morski valovi, v steklenico pa je zaprla listino s prošnjo, naj takoj začno iskati njih čoln, ki blodi po-morju brez nade, da bi se rešil. Ko so nesrečniki pisali prošnjo za pomoč, so imeli samo še za dva dneva živeža in pitne vode. Steklenica je torej 17 let blodila po svetovnih morjih. V tem času so nesrečniki seveda že davno utonili. ELEMENT "BOHEMIUM" Inženjer Odolen Koblic, ki je odkril v Jahimovu 93 element "bohemium" pojasnjuje v praških listih, da kažejo poskusi, ki . jih je doslej napravil z novim e-lementom, da je "bohemium" izredno trajen in dolgoživ, kajti ruda, iz katere se mu je posrečilo izolirati novi element, mora biti po njegovi sodbi vsaj 300 milijonov let stara. Že to dokazuje, pravi učenjak da je "bohemium" neznatno aktiven element. Doba, ko razpade "bohemium" do polovice, traja po Koblicevih računih 500 let. Sicer pa raziskovanja o novem elementu še niso zaključena, pokazala pa bodo vsekako presenetljive rezultate. KAJ PIŠEJO ŽENSKE Neki hotel v Biarritzu hrani knjigo, ki ima na eni in isti strani naslednje zapiske: "Lep glas je dar božji. Marija Ivogun." .Zraven stoji zapisano: ■ • "Tudi slab glas ni takšen, da bi ga človek zaničeval. Ivetta Guilbert" Spodaj je dodatek: "Najboljši d^r božji je molčanje. Selma Lagerlof." jo odstraniš z vato, ki si jo namočila v vodi,- kateri si primešala nekaj rožne vode. Koža na obrazu bo uspevala potem posebno dobro. V poletnem času si maži tudi obrvi in trepalnice z maščobo. Pravda za Napoleonovo posteljo Posteljo, v kateri je mnrl Napoleon Honaparte. prodajajo kar štirje različni lastniki. Katera je prava Napoleonova smrtna P0" stelja? Tista iz medi, za katero je plačala, neka stara Američanka bajeslovno vsoto al? ena fe" med petih drugih postelj, ki jih razkazujejo v evropskih in ameriških zbirkah? Londonsko sodišče bo v kratkem moralo razjasniti t0 vprašanje. Pred nekaj meseci je bila v Franciji dražba starin in dragocenosti iz zbirke obubožan6 plemiške rodbine. Največjo pozornost je vzbujala postelja iz medi, ki je bila naproJaj. ^ posteljnaku je stal listek z napisom : "To P0" steljo je zapustil Napoleon I. dne 4. maja l^1' dan pred svojo smrtjo generalu grofu M0"' tholonu. Stala je v cesarjevi spalnici v L°n?' woodu. Napoleon je ležal v njej od dne svof ga prihoda na otok sv. Helene do svoje sm^ Kupec postelje dobi v last tudi listine, ki se n3' našajo na resničnost teh podatkov." Seveda se je našel niz ponudnikov, & s,° se pogajali za nakup postelje in njih navz^' nost je povzročila, da se je cena postelji hitr° dvigala. Najhujšo borbo sta bili neka franc«5' ka aristokratka in imovita ameriška milij°nar' ka. Zmagala je poslednja, kajti vsota, ki joje Američanka ponudila za posteljo, je bila ^ visoka, da je Francozinji zaprlo sapo. žareča od veselja, da je ugnala vse k"" kurente, je velela Američanka razstaviti f steljo na kose ter jo poslati v Ameriko. Ko se* stvar razvedela v javnosti, pa je donašala F šta Američanki vsak dan pisma, v katerih S°J prepričevali štirje lastniki Napoleonovih Pf stelj, da je nasedla nesramni prevari. Vsak trdil, da ima Napoleonovo smrtno postelj0 s® mo on. Tem štirim lastnikom Napoleon0^ smrtne postelje se je slednjič pridružila se prava pariškega muzeja, ki je pisala, da ^ pravo Napoleonovo smrtno posteljo ona. Američanko je med to korespondenco ^ bolj pogrelo pismo nekega zgodovinarja, k1 J pisal, da je vse, kar so ji natvezali lastnik1 poleonovih postelj navadna laž in prevar8- , Prava postelja, v kateri je izdihnil franC°t[e, cesar, je dejal zgodovinar, stoji že več ^eSe tij v gradu Chambly, ki je last princa ^ Američanka je zdaj sprevidela, da je menda ^ nasedla sleparjem. Togotna od jeze, da ^ Evropci tako naplahtali ter ji izpraznili je tožila družbo, ki je razpisala dražbo v " zu. Iv Londonsko sodišče menda ne bo imel° ^ kega dela. Moralo bo zaslišati celo vrsto P^ ki jih smatrajo za izvedence v takšnih za<*eV!e$ Pri tem ni izključeno, da pride na dan sleparski komplot. Saj ne bi bilo to nič čudn^ spričo dejstva, tla so nedavno prodajali no avtentično lobanjo" Henrika VIII., kar 8 . je mednarodni starinarji h kratu! In tU«! tej lobanji so bili potegnjeni naivni kupci, k1^ prepozno spoznali, da ima tudi sleparska sPr nost svojo ceno. MLADOSTNA LJUBEZEN ZARO A6® .: o Iz Bukarešte poročajo, da. je pri n°v' smrti Zaro Age zadela srčna kap 120 letno zo Amet Mustafovo, kateri je napravil Zal"0 ga pred 100 leti ljubavno ponudbo. tasc Zaro A ga in Amza Amet Mustafova imela že vzeti, ko je stopila med njiju mati in jo je prodala nekemu imovitemU > škemu trgovcu v harem. Trgovec se je poZl1^. preselil v Bukarešto. Pred 80 leti je Amza met Mustafova obvdovela. Ko se je Zaro Aga pred leti mudil v ^ riki, je z njim obnovila korespondenco je predlagala, naj jo vzame za ženo zaradi rostne reklame. Zaro Aga pa je odklonil ^ ponudbo, ker je bil prepričan, da je že PreS ra. _;___^A (Dalje iz 1. kolone) naj" tcyn kipom, ne vemo. O" tem naj ukr^F ];j naša društva in kulturne organizacij^ ? jim "naprednost" ni le fraza, temveC^ svojim delom odpirajo pot idealort1' j 'katere' so se borili Cankar in drugi 11 • veliki uporni duhovi od Trubarja nap' ? Cankar si je sam postavil spomell^j(, •svojimi deli. Tega spomenika ne nt°l ^ podpreti nobeni farizejski kulturni ^ narji, pa če mislijo, da je Cankar ^ ali bolj "zaslužen" kot Baraga. Naj farizej.stvo jemlje konec v svojem 1 nem blatu! Po 20 letih se vrača v domovino gospodar, proglašen za mrtvega ENAKOPRAVNOST ^ STRAN 3. 7- avgusta, 1934 Svobodomiselna Wlt^M Podporna Zveza ^štanovijena 1908 Inkorporiraua, 1909 glavni URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: 3nh,°S' Grl11, Predsednik, 6231 St. Clair Avtnue, Cleveland, O. ftmL u rtich' L Podpredsednik, Bridgeville, Penna. win? P Lisch' II- Podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O Ufrt Rus' tainik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. k0 Kuhel, blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 111. jj. NADZORNI ODBOR: Wi]||0Vrh°vnlk' predsednik, Huston, Penna, fttol t Candon' 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. * Laurich, lo Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. . POROTNI ODBOR: Štev«11 *?altz' Predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Vino«,*1lusar' 4439 Washington Street, Denver, Colo. nc Pu8el, 1023 South 58th St.. West Allis, Wis. Or * , GLAVNI ZDRAVNIK: • J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: AKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Uk&, denariSma ln stvarl- tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-'KQja UDr„ za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-Pritožb a odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse- toce se ureHnS?rne vsebine Pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-** naslov .SJIt 111 uPravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost •—■---^ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. XZanimive vesti iz stare domovine )) ljubljanski mestni muzej. V n ' mu par mesecih bo ljubljanski pod2e] zbran pod svojo streho. I trir fmm krovom se bo končen-1 kork r 6 predmete> ki so ka" voir Važni zgodovinski raz- ljubrbljane- Pred nedavnim je: !a A.fnska mestna občina kupi-|' ' zei rfrsPei'gerjev dvorec za mu- j I natrp '^.^ej jetako pre-;( vega ' da je v interesu njego- j ' svni JaZV0Ja' da dobi mesto' ! UJ Huzei <7a v, J • I ! sestau Pred meseci so se ^ in NZaStopniki mestne obči- j' ' Ha katar°dnega muzeJa na se3° i P^e bilo sklenjeno, da |' • ritmu m arodni muzej mest-j j ! So iast UzeJu vse predmete, ki • Pa nu, mestne občine, obenem ' Vse V razstavne svrhe 1 Hpa7Tte' ki so nj^oVa ' godovi kakorkoli zanimivi za . ' ^CodŠbijane" Tak0 H s JU ir1U2e .0 doloceno, da se mest- j, ' St&ni v JAUStanovi in da se na- ■ » kjer bod UersPergovem dvorcu, , ' ne zbirk ° ogate in mnogovrst- [ V SePtemKap°lnile celih 40 sob" i j banovin^ u in oktobru se bodo • ; Se bodo t\Uradi izselili- nakar j ; žbirke j vselile muzejske j nam°e?ČU in pritličju palače ] l °bsegal cen enionski del, ki bo , I aariJ Iz i izkopnine in lapi- ' S ^elek Venske literaturne in 0 UVnl V katerem bodo ureje- \ ■ komil, z5°dovine bo zanimiv ! SC nlSobe. Smoletova, j '•vPoSeLc;jzova in švegi°- vsi Sn m dvorani bodo zbra- , ?Sebod0°fni na Hirijo. Zbirko j tr^ ctvorili ljubljanski por- . « Histra!°zdaj raztreseni po ! 9 ln dru Narodnem muzeju ' NjubS B°gato bo zastopa- ] ' J^strH, Ska umetnost, obrt in Obrtno historični od-, > Pododdelke po i - !eWClImh dobah umetnost- ! e S>k, J'1®1 gotika, renesanca, ' ' i jer Tu i? ' emPire in bider-Ske J! odo zbrane tudi bar-|. Hh, Zk0Pamne in stavbe na ' >sk ?takopatudi vsi zgo- II rajske eniki obrtno " in" iiUbWl,Sa značaja: modeli " a11 ljubi" ladjedelnice' doku' ' Skri,, • ]anskih cehov, cehov- > Pom ; °brtni izdelki, Coj- ' ko nas'ta zbirka in po- %i ft'ramika, umetnostni in slike, zemljevi- 9 5ne i2no poglavje iz 1 rH Port;7 Ja'ne bodo predstav-j m sohe ljubljanskih « ^nkniLUPanskiprestolinže- ■ žK Meščanskih pravic. ] >ni Jnem oddelku bodo I vb, SDft°Snutki ljubljanskih 4bo >*ZTov in na6rtov- j 'n kin mestna galerija ' tiK^tav' Predvsem onih, ki J"le3o v ° v Narodni galeriji ne fJS b0 uteV- Poučna in za" ' ju°n°v itl rka sodobnih gra-' k Na • 'liagram°v o razvo-^ mestnih podjetij. °rana bo posvečena spominu na 20. september 1908, druga spet ljubljanskim narod- ; nim nošam in uniformam. Po možnosti bodo ustanovili tudi po sebni oddelek za slovenske revije in časopise. Posebni oddelek i bo služil tudi za gledališki mu- : zej. Z mestnim muzejem bo v, -dvorcu nameščen tudi mestni ar-11 hiv, ki bo na novo preurejen.! < da bo dostopen tudi javnosti, i 1 Mestna občina namerava za vod- -1 stvo muzeja pridobiti mladega i človeka s strokovno izobrazbo, i ki se bo ves posvetil temu delu, 1 zlasti skrbi za mestni arhiv, ki i je bil doslej 30 let prepuščen sa- ; memu sebi. < Vsa domačija je postala žrtev 1 t>gnja. J lz Vač poročajo, da je zgo- 5 rela domačija Franceta Hribarja 5 na Strmci. Gasilci in sosedje niso mogli gasiti uspešno ognja, 1 ker je primanjkovalo vode. Go- i ppodar tega posestva biva v so- l sednji vasi Bukovici. Razen hiše I in gospodarskega poslopja je j5 zgorelo tudi dosti mrve in osta- 1 lega letošnjega pridelka. Hribar j( je kupil to domačijo pred petimi I leti. Te dni bi moral plačati zad- 5 nji obrok zavarovalnine. Sestra,!( ki je nedavno prišla iz Amerike i na obisk v domovino, mu je ob 1 povratku obljubila, da bo mimo- \ grede v Ljubljani poravnala dolžni obrok. Obupani pogorelec je ; takoj po požaru peš odhitel v Ljubljano poizvedovat, ali je sestra plačala zapadlo zavarovalnino, da dobi 40.000 Din. O po-; žaru sumijo, da ga je zanetila zločinska roka. Blaznež v ljubljanskem stanovanju. V Gajevi ulici v Ljubljani se' je 19. julija zjutraj pojavil mlajši, čedno oblečen moški in stopil v hišo, ki pripada Dukičevem ' bloku. Šel je naravnost v stanovanje dr. Ješeta. V stanovanju je bila tedaj samo postrežnica Marija Gorjupova, katero je napadel in hotel zadušiti. Z veliko težavo se ga je otresla in ušla. Med tem pa je blaznež zmetal skozi okno na cesto precej po-; liištva. Na pomoč poklicani stražniki so prišli v stanovanje; po drugem vhodu in tako obvarovali vsaj ordinacijsko sobo zdravnika. Blazneža so kmalu j ukrotili in odvedli na stražnico. Je to 29 letni krojaški pomočnik Lojze Krašoveč, bivajoč pri sestri v Dančah nad Ložem, i Zdravnik, ki je preiskal Krašov-ca, je ugotovil, da je blazen, zaradi česar so ga oddali v bolnišnico. Angleška mornarica obišče Jugoslavijo. Glavno poveljstvo angleške j sredozemske mornarice je spo- j ročilo mornariškemu poveljstvu 1 v Splitu, da bo eskadra angleš- "I Can Work PVHH Every Day Now" : f^wH If you must be on the job EVERY |fl DAY, take Lydia E. Pinkham's Tab- aLg,,, |jH lets. They relieve periodic pain and | JH discomfort. If you take them regu- .^^p^PHHl larly . . . and if yours is nota surgical case .. . you should be able to avoid '• periodic upsets, because this medi- ! cine helps to correct the CAUSE of | • jflP J your trouble. KlM: , "I am a factory worker. I was weak and '.'I t°ok >'ouf Ta^letsu fcf nervous and ray stomach and back pained Pa'nf,ul p.e"°K ^ ? Ln" , . . . x j. _ ached and I had cramping me severely, but since I took Lydia E. ins Thjs medicinel re- N a A. Pinkham s Tablets the pains lieved the pain immediately. don't appear anymore".— j am able to do my work ya&r Miss Helen Kolaskl, 3906 N. now."—Mrs. C. C. Woodard, Christiana Ave., Chicago, 111. Route 5, Box 71, Moulton, Ala. WE D3 OUR MOT LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS Ask Your Druggist for the 50c size Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 ' ' kega brodovja prispela v Dalma- j : cijo 31 avgusta. V treh dneh bo prispelo 70 edinic angleške mor-j narice s skupno posadko 35.000 i častnikov in mornarjev. Angleš-; ke ladje bodo ostale v jugoslo-i vanskih vodah do 15. septembra, ko se bodo pričele zbirati v Boki Kotorski, od koder bodo skupaj • zapustile jugoslovenska pristanišča. Pričakuje se, da bo posadka angleške vojne mornarice pustila v Dalmaciji 10 milijonov dinarjev." , ^ Življenje brez smrti Trosi, stari več milijonov let. Zemlja v neprodušnih steklenicah. Kalifornijski raziskovalec, vseučiliški profesor Lipman, je odkril v premogu, katerega starost cenijo na več milijonov let bakterijske trose, ki so se iz- 1 . kazali za življenja zmožne. S 1 ; to presenetljivo najdbo je mor- 1 : da nevede potrdil odkritje, ki 1 ga je napravil že 1. 1929 nem- 1 j ški profesor Lieske; ta je tedaj I isto tako v premogu, ki so ga s | bili pripeljali na dan iz globi-'1 i ne 150 m, našel življenja in ra- j1 1 sti zmožne trose. Preživeli soj1 , v popolni otrplosti, v popolnem)1 - pomanjkanju zraka, svetlobe in!£ ) vlage milijone let. j1 > Lieskejevo odkritje ni zbudi- • lo tedaj v znanstvenem svetu', : nobene posebne pozornosti. Ne- ' ■ kateri so ga enostavno prezrli, '(drugi so se mu rogali, kakor so - se rogali že prej pariškemu u-, i čenjaku prof. Gallipu, ki je ne-, kega dne nastopil s senzacionalno trditvijo, da je našel na več j. . nego dve tisočletji starih egipt- , skih papirjih življenja zmožne , trose, ki so izvirali nedvomno i iz dobe faraonov. Toda Gallipe • jc imel vendarle prav in to so d dokazale z vso znanstveno na- d tančnostjo izvršene preiskave \ prof. Lipmana, ki ima v uče- \ nem svetu zveneče ime, tako t zveneče, da ga ne gre kar tako \ zavrniti. s Lipman je nekega dne z mi- j kroskopom preiskaval 25 oziroma 60 let staro zemljo, ki je s bila ves ta čas shranjen. v ne- 1 produšno zaprtih steklenicah. V r svoje začudenje je videl, da so j: i v tej zemlji bakterijski trosi, s ; Od zunaj so v tem času težko j prišli v zemljo, morali so biti g že prej tam. Da pa se prepriča n ' o pravilnosti ali nepravilnosti j te domneve, je preiskal notra- j njost 200 let stare nežgane o- s ,- j peke. In res je našel v nji ve- 0 i getirajoče bakterije. Sedaj je •- preiskal kameniti material, ki 0; je izviral iz perujskih piramid i-j iz predinkaške dobe. Tudi tu je I- odkril celo kolonijo bakterij- skih trosov, ki so morali biti 1 stari več tisoč let. In postal je j tako drzen, da je šel preiskovat . gmoto na milijone. let starega . premoga. Njegovo pričakovanje Iga ni varalo. Našel je nov, sko-j raj nepobiten dokaz za to, da i morajo ti bakterijski trosi izvirati iz dobe, ko je ta premog začel šele nastajati ali ko je morda celo še rasel v obliki živih rastlin: ti trosi se že na zunaj v marsičem razlikujejo! od trosov danes živečih bakterij. Kako- so mogli prebiti tako neznansko dolge dobe brez živ-[ ljenja, ne da bi izgubili sposob-^ nosti za življenje, je vprašanje, . na katero nam mora znanost šele odgovoriti. To je malo čud-, na predstava; od tistega časa,; ko človeka še niti na zemlji ni bilo, je poginilo in izginilo že! na sto tisoče rastlinskih in živalskih vrst, velikih bitij, ki so bila za življenje neprimerno bolje opremljena in zaščitena nego ti mikroskopski, enosta-| nični trosi. In vendar so se ti : j trosi ohranili in bodo življenje 'svoje vrste nadaljevali! V res-/ niči: vsak nov pogled v življe-!nje in nehanje narave nam od-| kriva nove, neslutene čudeže, i (komaj se razreši ena skrivnost, se nam ponudi druga! 1 Zopet smrtni žarki Ameriški fizik izumil stroj za proizvajanje smrtonosnih valov. Pred nedavnim smo poročali, da je ameriška vlada prepovedala javne eksperimente z novo vrsto smrtnih žarkov, ki so se vršili že šest mesecev in ki so bili baje tako učinkoviti, da je vlada v korist deželne brambe smatrala za potrebno, da se javnost izključi. V zadnjih letih je zadeva s smrtnimi žarki, ki naj bi iz daljave uničevali bitja in sovražne bojne pripomočke, prešla precej v pozabljenje. Londonski inženjer Grindell Matthews je bil, kakor se bo ta in oni še spominjal, prvi, ki Je v povojnem času trdil, da je zgradil ?r-paraturo, ki je sposobna oddajati brezžično toliko električne sile, da uniči v določeni daljavi vsako bitje. Angleški vojni krogi so se silno zanimali za Matthewsov izum, toda čez nekaj časa je šel izumitelj svoje poskuse vršit iz neznanega razloga na Francosko. Odločilni eksperiment pa se je tu končal precej klavrno. Izkazalo se jer da ni njegova priprava zmožna ubiti na daljavo 50 metrov niti miške. Po tem fiasku je Grindell Matthews izginil iz javnosti in se je pojavil šele nekoliko let pozneje v Ameriki, ne da bi imel kakršenkoli uspeh. Med tem pa so drugi možje skušali uresničiti njegovo idejo na razne načine in s trdovrat-nostjo, ki je značilna za človeka, kadar gre za izumitev kakšnega novega, še strašnejšega uničevalnega pripomočka. Vsak trenutek so se pojavljali izumitelji takšnih uničevalnih strojev, toda vedno se je izkazalo, da se ideja vsaj na podlagi brez- j žičnega prenosa električne siie v zadostni količini ne da spraviti v življenje. Pojavil se je zato nov načrt. Zrak je, kakor znano, zelo slab prevodnik za elektriko, treba ga je napraviti šele prevodnega. To se pa da do neke meje doseči z nevidnimi ul-travioletnimi žarki, iz centrale naj bi n. pr. usmerili takšne nevidne žarke do sovražnega letala in ob teh žarkih bi ga dosegel potem električni tok ter ga uničil. Fizikalno tej zamisli ni bilo ničesar oporekati, toda v praksi je padla v vodo. Dolgo časa je bil potem s smrtnimi žarki mir. Le tu pa tam se je pojavil človek, ki je opozarjal na to, da bi se dali LOST 57 POUNDS OF FAT-DIDN'T CUT DOWN ON FOOD "I lost 57 lbs. by taking Kruschen Salts and it had no ill effect on ire. I didn't cut down on a single food—I _ recommend it to any- BP^ 1 ngl one who is over-A A I— weight." Mrs. A. KI Ropiak. So. Milwau- J^Plj^Kt To win a slender, /fll V Bp! youthful figure take iMRl 9B a half teaspoonfu! of —SB-,—— Kruschen Salts in a yl L ■ glass of hot water /1 11 first thing every r % At morning. While fat * is leaving you gain in strength, health and physical charm—look younger. Many physicians prescribe it and thousands of fat folks all over the world have achieved slenderness. A jar lasts 4 weeks and costs but a trifle at any drugstore. But protect your health—make sure you get Kruschen —it's the SAFE way to reduce and money back i£ not satisfied, namestu električnih valov uporabiti tudi tako zvani nadzvočni valovi, t. j. zvočni valovi s toliko tresljaji na sekundo, da jih človeško uho ne sliši več. Takšni zvočni valovi imajo v resnici j usodne lastnosti na živa bitja. Če jih usmerimo skozi vodo, u-smrtijo v nekoliko sekundah n. pr. tudi večje ribe. Poskusi z mišmi, mačkami, kunci itd. so imeli podoben uspeh, a tudi z mikrobi in bacili, zaradi česar bi se dali na primeren način u-porabiti tudi za pobijanje kužnih bolezni. Clevelandski fizik Longoaria je sedaj zgradil gtroj za proizvajanje in usmerjanje j nadzvočnih valov, ki naj bi bil uporaben tudi za vojne namene. Kako daleč »sega učinek tega stroja, se ne da povedati, ker je ameriška vlada, kakor povedano, javno eksperimentiranje prepovedala. Baje pa so Lon-goaiievi uspehi precejšnji, ?wimrmjmHjrumnj^ runm HwslSk M and I thought 1 jjfel^ I couldn't Sew" pjflffljf^^Hi • Thousands of women are MM 1 making die same discovery by ceive lessons in making dresses, all die help you'll ever need ■■ iBmTOMfli'\ * complete service is given at no extra cost with the purchase of a new Singer Eke-JHflHngWHg trie. A small lO^O East 66th Place ymx* IT YOURSELF Oft ' winnnnnnxiruiJUTnnnnnjinnnnnjijijm STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 7. avgusta, 193*' HCI MESTNEGA SODNIKA IZVIRNA ZGODOVINSKA POVEST IZ 15. STOLETJA Spisal Jos. Jurčič In Boječ, najmodrejši med { njimi, je hitro prevdaril: če j mestni sodnik pride na sodnijo ; nazaj, utegnil bi izvedeti, da ] sem jaz tayo in tako o njem 1 mislil. Zato je Boječ s svojo su- i ho, sivo glavo pokimal, s sulico ob tla trčil in dejal: "Kar i Kolčka poznam, zmerom ga i- 1 mam za dobrega zaznamovane- ) ga in za pametnega. Resnico je s zinil, in kdor pravi, da je ni, te- 1 mu jaz butico ubijem, jaz sam." i Vem, da bi bili ti hrabri mož- < je še več zanimljivega ugenili ta 1 večer, ko ne bi bili ravno zdaj i zagledali tropo Auerspergovih 1 čuvajev, ki so od tistega poprej omenjenega večera kakor na- 1 lašč in mestu kljubovanje vsa- < ko noč okrog hodili. Boječ in 1 tovariši so se kakor miroljubni, i neškodljivi možički bali kakega 1 prepira z oholimi vojaki, zato : so se brž poskrili vsaksebi, ka- 1 kor piščeta v prosenico pred kraguljem. Mežavo je gledal mesec skozi gosto meglo nad Ljubljano, kakor da bi mu malo mar bilo za izvirne te razgovore. Pač ni čuda, zakaj če je tudi nam dovoljeno, kar je tema poetov in pravljičarjev pred nami že storilo, da se tej svetilnici vid in sluh natvezuje, videl in slišal je to kakor vsako noč po daljnem svetu marsikaj, kar ga je morda bolj zanimalo. Če se tedaj ravno tiste noči ž njim vred še drugam ozremo, najdemo nov prizor, novo črto v našo, škoda da le površno sliko. Na južni strani Ljubljane, kjer zdaj od vlade cesarja Franca sem rodovitna ravan leži, vleklo se je v prejšnjih 6a-sih močvirje, gnezdo navodnih in močeradnih živali in izhla-pivše nezdravja in pustobe. Ob vzhodni strani je držala pot proti Ljubljani. Pozno ponoči je po tej poti z brzim korakom tekla človeška podoba. Po lahki in gosti stopinji bi bil gledalec spoznal, da je ženska, ko bi že tudi ne bil razločil celega telesa, ki je bilo zavito v dolgo črno haljo, v vojaški plašč, kateri je bil kakor za obrambo proti mrzli mokreči megli tesno čez glavo potegnjen. Kakor bi se hotela oddahniti, postala je pozna popotnica, skrb no ozrla se po bičju in ločju, rastočem po močvirju in naposled za seboj nazaj. Pri tej priliki je njena roka nekoliko popustila odejo in videl se je mlad bled obraz posebne dekliške lepote. "Turjak se ne vidi več! O bog in sveta mati božja, pomagaj mi!" Rekši se deklica zopet spusti v lahek tek. Pa pot je bila opolzla, sem ter tja celo blatna. Zato je je stopinja večkrat zastala in čim dalje je bila, tem bolj je jela pešati. Videlo se je, da nežna nožica ni bila vajena dolzega pota. Tudi se je pri najmanjšem šumu plaho o-zrla in lice je selej še bolj za-bledelo. Že precej pota je bila naredila. Megla se je vedno bolj zgošče-vala, tako da je komaj za dva koraka videla pred seboj. Tudi vešče, ki so nad močvirjem čudovito plesaje deklico spremljale s svojo čarobno svetlobo in katerih poprej z neko grozo še gledati ni mogla, zginile so zdaj v gosti megli. Naposled ni mogla več ni koraka storiti. Usede se na jarek in zdihne molitvico do Marije Device, da bi le še ena uro mogla hoditi, da bi prišla do kake-1 ga stanovanja. In kakor bi se; čutila1 nekako okrepčano, skloni se zopet pokoncu in tiplje z nogami dalje. Komaj dvajsetkrat je stopila in že se ji je zdelo, da hodi dve uri. Mrzel pot ji oblije hrbet in hotela se je uleči na tla in čakati dobre ali slabe usode. V tem hipu zagleda brlečo luč iz megle. Videlo se je, da je prav blizu. Stala je vedno na enem mestu. Morala je tu kaka hiša stati in upanje, da so tukaj dobri ljudje, ki jo bodo sprejeli in morda še — preganjalcev oteli, dalo ji je znova moči, da je rinila naprej. Kmalu je bilo razločiti obrisje male samotne koče, . ki ni stala daleč od pota. i Okence na sprednji strani je bilo tako visoko, da ni mogla videti, kdo je v hišici, dasi je ne-: ki ravs slišala. S;?ela se je kvišku , in potrkala. Toda šele, ko se je l lastnik prepričal, da je zunaj > ženski proseč glas, prišel je na . duri in odrinil zapah. [ V borno izbico stopivši je deklica videla razen mladega, vi-. soko in močno zraščenega člo-1 veka, ki ji je odprl, samo še staro ženico, katera je brez vsega ^ dela sedela na nizki, pol podrti 1 postelji. t "Prosim vaju v imenu križa-. nega boga, imejte me čez noč. i Jaz sem uboga preganjana žen-3 ska brez varuha in brez pomo- 1 či," prosila je deklica. Stara žena in sin njen sta ču-J doma gledala nenavadno berači- 2 co, ki je imela, kakor je bilo vi-7 deti, zlate zapestnike in drago-1 ceno obleko pod starim moškim plaščem. "Andrejko!" — dejala je čez i nekaj časa starka svojemu si-. nu — "poprašaj to lepo gospi-. co, ali ni s kakega grada, in a-! ko hoče, da jo domu spremiš." Andrejko, atletičen sin stare žene, pak je strme in z odprtimi ! ustmi debelo gledal lepo deklico. . Kaj takega svoj živ dan ni še vi-_ del in zdelo se mu je, kakor bi se mu sanjalo. 1 "Čez noč bi rada bila pri nas, mati!" pravi sin. "Šleva! Kje bo pa spala, spre-v mi jo domu, strah je je. Mene i je bilo tudi strah, ko je bil tvoj oče še tako mlad, ko si ti zdaj. Kje bo spala pri nas? Gospoda ima mehke postelje. Midva ni-mava nič takega. Na klopi ali ' na slami je pretrdo." 3 Pa dekličina lepota in njene prošnje so mladega gospodarja toliko omečile, da je materi prigovarjal in na vso mogočnost u-gibal, kako bi se potnici postre- 1 glo, da bo dobro. Ali ko je deklica na njuno vprašanje po vrhu razložila, da ni iz nobenega gradu v okolici doma, ampak iz mesta, da je bila ujetnica hudobnih t ljudi na Turjaku, prestrašilo je 5 to starko zopet tako, da je še 3 bolj odbijala, rekši: "Gospodje iz Turjaka so hudi gospodje. ! COAL — PREMOG s Pri nas lahko naročite najboljši premog in drva. Dobra postrežba KOREN in CHAP1C 14705 SARANAC ROAD ~ MUlberry 3575 - HIŠO ZA ENO DRUŽINO 1 se proda * Vse moderno in v dobrem 5 stanju; dvojna garaža. — Sprejme se hranilno vlogo International posojilnice, dolar za dolar. [ Poizve se na . | 15428 Waterloo Rd. J KEnmore 0164 Če zvedo, da sva midva Vam .i pomagala uiti jim, hišo nama ] požgo, kravo iz hleva izvlečejo < in naju po svetu poženo. Kakor < pravite, so Vam morda že zdaj i na sledu in bog sam nas varuj, ko bi Vas tukaj zalotili." "Dva naj le prideta ali pa trije," — odgovori sin. — "Jutri j ne bodo imeli kam kosila devati, jaz bom vsakega razparal, kdor bo stopil na naš prag, mati!" Tako je bilo naposled ukrenje-no, da tujka ostane. Ali komaj sta ji mati in sin za silo postlala, ko se zasliši zunaj klopotanje konjskih kopit in precej potem je nekdo na vrata nabijal in svetilnica je sijala skozi okno v kočo. . Andrejko je hotel sekiro izza , trama sneti, pa mati, ki se je bala zanj bolj ko za hčer druge : neznane matere, branila mu je na vse kriplje. Tudi deklica, ki , se je bila za prvega pol v nesve- . sti bleda usedla na začrnelo klop stopila je zdaj med mladeniča in duri ter dejala: "Poslušaj mater, pomagati mi ne moreš. Naj mi bog pomaga, tebi pa naj bo dobro za tvojo blagosrčnost." "Le pustite me in videli boste, koliko se jih bojim. Vi se pa skrijte tja pod klop, jaz Vas zagrnem. Kdor bo hotel kaj vohati po hiši, temu ubijem glavo in bog mi greh odpusti." Starka je medtem pri poslednjem oknu malo glavo ven pomolila. Bodisi da je bilo pre-temno ali da ni že dobro videla, izmed treh mož, ki so pred hišo stali, zapazila je v naglici samo enega, ki je s svetilnico v roki na vrata trkal. "En sam je, morda ga zlepo odpraviš, Andrejko! Ali varuj se ga in nič žalega mu ne stori," pravi mati. "Vi ste neumna žena, mati," reče sin in obenem z nekakim čudnim glasom zarohni skozi o-kence ter sekiro pokaže. V hipu je bil pri drugem okencu moški obraz videti, ki je v kočo gledal. Videla ga je samo deklica, pa zavpila je naglas. Koj potem je pristopila k mlademu domačinu ter dejala: "Stoj, pomagati mi ne moreš, to vem. Ali večo dobroto, kakor ko bi me zastonj branil, storiš mi, če to-le pismo neseš v mesto in oddaš kupcu Simonu Grniščaku. Reci, da mu to pošlje hči mestnega sodnika." Četrt ure pozneje so trije jezdeci drevili od koče proti južni strani, odkoder je bila prišla u-boga jetnica. Prvi je imel pred seboj na konju nesvestno deklico, bil je Cirijani. VII. Meščanje ljubljanski niso vedeli, kam je sodnik nanagloma izginil. Zakaj dasiravno se je bil hitro glas zagnal, da ga je deželni poglavar zaprl, raznesli so vendar poglavarjevi ljudje kmalu drugo novico, ki je pravila, da je mož sam pobegnil, samo-da bi se glavarju odtegnil, ki je imel piko nanj; da, celo poglavar sam je očitno govoril, da ne ve zanj, da bi ga pa hotel kaznovati zaradi prikrivanja pobojnika njegovega hlapca. Ta poslednja novica se je nekaterim tolikanj verjetnejša zdela,' ker tudi hčere ni bilo v mestu. Res da se je vedelo, da je Cirijani, ki je bil poslednji čas pri Auerspergovih, deklico odpeljal. Ali vedelo se je tudi, da je bil ta Italijan poprej z mestnim sodnikom znan, da ga v zadnjih časih ni več videti pri poglavarju in tako so sklenili nekateri, da je bilo to odpeljevanje samo prevara sodnikova, ki je. potem sam laglje umaknil se. Drugi pa, ki so glavarja natančneje poznali, sodili so, da v vsej tej reči vendarle več tiči, kakor se je videlo. Med temi je bil tudi Simon Grniščak. Večkrat je ta mož skušal nekaj ve-Ijavnejših svojih vrstnikov napraviti, da bi naravnost in očito stopili pred poglavarja in ga obdolžili. Pa kakor vselej, tako so bili tudi tačas ljudje oprezni in strašljivi. Dasi mu jih je veliko pritrdilo, da bi bilo to dobro in prav, bali so se vendar vsak zase, menili so, da jim primanjkuje dokazov, in so ukrenili, da naj se reč še odloži, dokler od te ali one strani luč ne posveti. Da so to vsi želeli, to je gotovo. Glavar ni namreč nikakor pokazal želje, meščanom se prikupiti, temuč od dne do dne so ga sovražili bolj, ker je neusmiljeno najmanjše vzroke porabil, da je, kakor Ietopisec pravi: "divjal med mešoani ljubljanskimi s smrtjo in pobojem." POSEBNOSTI ZA TA TEDEN Solatno olje, galona___65c Meso za juho, od prs _ 8V2C Teletina za ajmoht___8%c Čista mast_____________8J/2C Zmleto meso__________ Jetra _______________&l/2c Srca ________ _______8V2c i Pork Shoulder, mali _ 12*/2C ! Okusne Wieners______15c Round Steak ____________15c ' Veal Cfcops —________15c Sirloin Steak________17c I Suhe mesene klobase___ 17c KRIZMAN'S CASH MARKETS I 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71 St. ' HEn. 1021 HEn. 3924 I KAJ SE JE V i ZGODILO I i iti ft ! N o vice o dogodkih H [ doma in po svetu do- §| bi+e dnevno v ■ m I Enakopravnosti | I 6231 ST. CLAIR AVE. | ( HEnderson 5811 jj ■! ■• 111 ? B J* ■ t I ■ ■tKla>tM!a>ialiatMf*»iMiI|i«Iiai«littMraitfl(r!MN ITSTi. «bT» lTiTi»I nail |MM nominirajte rj WHITE SL /Jk «■ ' ZA SENATORJA Wk uS'-aH ZDRUŽENIH DRŽAV« S8& JfVH "Moje postopanje kot governer v soglasju z na*0 m jf^ JHD administracijo izza 4. marca, 1933, bi moralo biti M^l^m ilk sraPfflSjB volj velik dokaz moje simpatije z načeli, rianašajoč' se tako na relif kot na povratek boljših razmer, jih je ustvaril predsednik Roosevelt" — Iz govora » MMBHIMHBMM^^^^mI vernerja White, v Zanesville, 10. julija 1934) Mož liberalnih in progresivnih načel, mož, ki je kot governer uspešno vodj Ohio skozi resne čase, GEORGE WHITE, bo prinesel v U. S. senat dozor^ izkušnjo in lojalnost, na katero mora predsednik računati v prihodnjem gresu. George White je pravi prijatelj tujezemcev Pod njegovo vlado je bilo več tujezemcev sprejetih v službe v raznih državnih departmentih kot kdaj prej Zaradi tega George White zasluži vašo podporo. Volite za GEORGE WHITE za senatorja Združenih držav Demokratske primarne volitve, v TOREK, 14. AVGUSTA ZA SENATORJA ZDRUŽENIH DRŽAV_^^ Xl GEORGE WHITE ________________________.................... H.aaiaiaaiBM ■ ■ iMiiaiBiiLikmilliailllHIIIlMIIIIBHIIiailllB iinaiuiiiiiiaiiiiB liiBllliaill«lllinillHlllllllMllil*L>!l!i!^iJ^ To pa tem. laglje, ker mesto ni imelo samostojnega sodnika in | si ga še izvoliti ni upalo. Naenkrat pak so se reči spreobrnile na toliko, da so vsaj nekateri dobili skazano to, kar se jim je pred najbolj verjetno zde-lo. Kupec Simon Grniščak je namreč neko jutro dobil malo pisemce, katero mu je mlad kmet prinesel. Hitro je spoznal, da so to črke znane roke — hčere; mestnega sodnika. Pisano je bilo samo malo besedi in nerazločno, ker je bil listič star in raz-valjan, vendar je Simon razbral besede: "Moj oče je v poglavarjevi hiši v ječi. Mene kakor ujetnico drže na Turjaku. Pomagajte očetu, odpustite mi mojo nekdanjo nehvaležnost; če se še kedaj vrnejo časi prejšnjim enaki, ne bo za očetom človeka na svetu, kateremu bi bila več dolžna in več storiti pripravljena ko Vam." Zdaj je imel kupec dokaz v roki in nemudoma se je lotil dela. , Še tisti dan je vedelo vse mesto, da mestni sodnik Sumerek ni [ pobegnil, temveč da ga ima po- j glavar zaprtega. Meščanje so bili srditi. Tam pa tam se jih je zbiralo po gručah in posvetova-lo, kako bi se dalo pomagati. Poglavarjevi ljudje so zapazili, Balincarji pozor . Balincarska tekma pri Jakob • Suselnu, na 1301 E. 54 St., se bo . vršila v soboto, 18. avgusta ne > pa na 11. kot je bilo poročano v . oglasu zadnjo soboto. Stanovanje j iščeta mlada zakonca z enim o-trokom in sicer v Collinwoodu ali Nottinghamu. Kdor ima kaj primernega naj pokliče med 4. in 6. uro zvečer KEnmore 4883 j M. : Ukinite 'poletne prehlade, vroči-c co in zgodnji Hay Fever" z Vse posledice teh neprijetnih prehladov se hitro olajša z mojim predpisom po večletni prak-c si in izkušnji. Mi zajamčimo c uspeh v vsakemu slučaju ali pa c vrnemo denar. c Imamo zdravila tudi v majh-c nih količinah za poizkus po 50c. Olajšanje v teku 30 minut. c E. A. HISS c 7102 St. Clair Avenue : da je večina meščanov oboroženih, da vsi nekako potuhnjeno in temno gledajo. Tudi pretenja in rotenja je bilo slišati. Vendar celo popoldne je bilo še vse tiho. Čakali so meščanje, kaj bodo povedali prvaki njihovi, ki so šli k poglavarju. Ko so pa ti prišli in povedali, da Auersperg taji, da je častite može skoro zgrdo odgnal, bil je upor gotov in se je začel s tem, i da so rokodelci in kmetje zapodili nekaj glavarjevih hlapcev. S krikom in. vikom so se zbiral pred mestno hišo z raznovr*' nim orožjem. Od trenotka ® trenotka, je druhal naravi hrum in hrup je bil vedno ved Naposled se cela truma vzdig6' proti poglavarjevi hiši. (Dalje prihodnjič) ®^ Oglašajte v — "Enakopravnosti _________ ** DOBRI NAKUPI POHIŠTVA ZA SREDO, ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO $9.75 Coil posteljne vzmeti J^J g C) 90 Coils v vsaki vzmeti $10.50 Bombažni modroci 36 75 Velikosti za vsako posteljo $18.50 Studio Couches, se jih $12 98 lahko spremeni v posteljo End mize, zgotovljene z orehovine 3SC Moderno pohištvo za spal- j Prihranite si j nice, jedilnice in družabne j 25 °Io ! sobe je na tej razprodaji. i 50 The Krichman & Perusek Furniture Co. 15428-32 WATERLOO ROAD blizu E. 156 St. KEnmore 0164^ v *• Iz vseh krajih sirom Clevelanda se glasijo porod" ta o naraščajočem primanjkljaju primernih sta* novanj. KUPITE SEDAJ! 1248-50 E. 81 St., blizu Superior Ave. 2 družinska hiša., 5 sob in kopalnica vsako stanovanje. Pogoji : Bančna finan- J^EJ^OO 1247 E. 100 St., od »Superior Ave., 2 družinska liiša^ H sob vsako stanovanje; garaža za 2 avta. Po- j....™"...™"" $5000 i----—— 732 E. 128 St. -1 stanovanja, 5 sob ln kopalnim vsako stanovanje, posamezna corkota vse v dobrem stanju, garaža.. Pogoji: tTonn Bančna financa ________*p i oUU i : 18107 St Clair Ave. 7 sob, lot 83x :>25. l'ogoji: $1300 takoj, ostalo $37 mesečno vključivšl i^gQQ 1564 Spring Garden Ave. Lakew«^ 5 spalnic, parna gorkota. dwjj* garaža* vse -v dobrem stanju. . ji: Takoj $1500, ostalo CCQflfl po 6%. bančna vknjižba. — ----- • 3211 Barber Ave. od West 25 2 družinska hiša. H sob spodaj, sobe zgoraj, nizki davki. «'" | THE CITY & SUBURBAN CO. 306-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & Hur<"» MAin 1645 ^