Štev.78.,Leto I.	ŠPITAL	NA	DRAVI	Petek	29.novembra 1946.
DIIPJM ITALIJANSKO-JUGOSLOV&NSU 6AIG0V0RJ SLAfcO. NAPREDUJEJO
RIM... Novi italijanski zunanji mini stez Pietro Nenzii je na včerajšnji seji ministrskega sveta podal poročilo o direktnih razgovorih med Italijo in Jugoslavijo. Priznal je, da razgovori slabo napredujejo in da se italijanskemu pooblaščencu, poslaniku Quaronniju, ki se v Ne\v Torku že dvakrat sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Simičem, še ni posrečilo preiti niti preko začetne stopnje. Nenni je izjavil, da brez privolitve ministrskega sveta ne mara dati Quaronniju navodil za kake koncesije.
30?W..YQRK, Svet četvorice je včeraj razpravljal o gospodarskih klavzulah mirovnih pogodb z balkanskimi državami. Ministri -so se zedinili v mnogih točkah. Nerešeno pa je ostalo vprašanje cen romunskega bencina. Byrnes je ugotovil, da dobavlja sedaj Romunija Rusiji bencin po tako smešno nizki ceni, da stoje radi tega anglo-ameriške ske družbe pred pol er.:	Pri
razpravi o plovM na Donavi je Molotov odstopil od svojegtf do-R&djujJegp. stališča in pristal na načelo svobodne plovbe. K tej točki je predlagal Byrne s, da se načelo svobodne plovbe vnese v mirovne pogodbe. Molotov se je protivil proti takojšnjemu sprejetju tega predloga. Prosil je, da se mu da čas, da. ga prouči. Svet četvorice se ne coj zopet se o trne.
NEW,IpRk. V političnem odboru je bilo na. dnevnim redu vprašanje razorožitve, iolotov je k svojemu prvotnemu ...v gu o splošni razorožitvi dodal še zahtevo, da sc uvede v tem pogledu stroga aro dna ’ konti Zahteval je, da se prepove up> raba afomske energije v vojne namene. Britanski zastopnik ■ Shcrcross je ponovno potrdil britanske željo po razorožitvi.
Izjavil pa je. da Velika Britanija ni pripravljena, da. bi se enostransko razorožila, med tem ko bi se druge pile oboroževale.
NEW,. JORE. Dane s se sestane Varnostni svet, da prouči pravila procedure za sprejem novih elanov
v	Organizacijo Združenih narodov. Danes bo6o pnnovno-^vzeli v pretres prošnje Albanije, Mongolije, i’r anr*i^ruani j e, Irske in Portugalske za spi e,jem v ZN.
PARIZ... Včeraj -se je prvič se-stala novoizvoljena francoska ustavodajna skupščina. Uvodoma je najstarejši poslanec, ki je po parlamentarnih običajih predsedoval se ji j prečital ostavko dosedanje- Bidaultove koalicijske Vlade. Bidaultova vlada je bila pozvana, da ostane v funkciji do izvolitve predsednika republike, ki bo v januarju. Dotlej se bodo strankina vodstva posvetovala o sestavi nove vlade, Vlada tako i-me nova neg a "Demokratskega bloka"-ki jo hočejo poklicati v živije^ nje komunisti, nima mnogo izgle-"< dov, ker ji nasprotujejo poleg desni uv	kalov	tudi
ljudski republikanci /MRP/.
ATESTE« Poročajo, da sc včeraj vi-”:ii’ie Čete potisnile upornike iz dveh obmejnih vasi. V borbah je 'padel 1 oficir in 12 orožnikov . Borbe se nadaljv. \ jo.
Stran 292.,št.73. TABORIŠČNIK Petek 29. novemb.1946.
 msmmz Kmm..........................................................
Iz New Yorka prihaja poročilo,da je te dni tam imela svoj veliki narodni kongres "Zveza krščanske mladine",ki je obravnavala važna vprašanja,ki se jih mora v teh odločilnih časih lotiti krščanska mladina. V tom smislu so bili sprejeti važni sklepi.
Med drugim je na kongresu bila sprejeta tudi resolucija,naslovljena na delegata Združenih držav na glavni skupščini Združenih narodov’- senatorja Austina, V resoluciji zbrana mladina prosi senatorja, naj na skupščini Združenih narodov predlaga,naj se po organih UNO izpelje poštena in nepristranska preiskava o obdol-žitvah in dejanjih, zaradi katerih je bil pred zagrebškim sodiš -čem obsojen zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Predsednik kongresa pa je senatorju Austinu pisal še posebno pismo,kjer mu predlaga,naj bi	UNO uvedla	preiskav® tudi o vsem	drugem,kar	zade-
vi	je ravnanje s	katoličani	v Jugoslaviji.	*
ZMZA V ITALIJI
Notranja kriza,ki je v italijanski politiki že dalj časa bila skrita.je po zadnjih volitvah v velikih italijanskih mestih postala očita* Nasprotstvo med krščansko demokracijo in komunisti _ je veak dan bolj glasno,zlasti se to opaža,odkar je	Togliatti brez
vednosti svojih	zaveznikov	šel v Belgrad pogajat	se s Titom	glede
Trsta, Krščanska demokracija se brani,da bi zdaj sodelovala z levičarji v upravi rimske občino* Na drugi strani pa so desničarske stranke začele gonjo zoper socialista N enni j a,ki mu očitajo,da se je s fašističnimi metodami hotel dokopati do oblasti. Prav tako desničarske stranke^-ao-ci a listom očitajo,da so v glasnih vprašanjih med seboj.needini in da so tudi med njimi in komunisti velika nesoglasja.
Tudi v italijanski socialistični stranki je zdaj poetala odkrita kriza. Glavni tajnik te stranke Saragat,ki je voditelj pro-‘tikomunističnega krila ter nasprotnik Nennijev,je zdaj v strankinem glasilu "Avanti" odkrito napadel delovanje zunanjega ministra Nenni j a,ki ga tudi osebno zdeluje«, Saragat je zdaj predsednik u -stavodajalne skupščino«
Glavni tajnik krš-č-anaJcc"demokracije Attilio Piccioni je v Milanu imel zb or o vanje-;. kjer je nagi a šal s "Komunistična stranka je sprotn., izpod&oT*srnaIa vse ukrepe,ki jih je bila vlada sklenila."
Vatq. je z vso odločnostjo nastopil zoper porajajoče se desničarsko /zbiranje ter dejal,da krščanska demokracija nikakor ni voljna past ati kaka sredinska stranka,ki bi kot nekak most vezala desnico in levico, Krščanska demokracija ima svoj program in svojo smer, ki je neodvisna prav tako od levice kakor od desnice.
Dolga politična zveza s komunisti je krščanski demokraciji brez dvoma močno skoaavala,zaradi česar se je zdaj skuša otresti,
iMALl C7?kSŠlJ Z^men^am žensfee čevlje., št .37 za ženske Čevlje št,38-39 višoke ✓Zglasiti v bar, 6/soba 5,
Brivci delajo v novem delu •taborišča v bar. 27 in 38,
Brivec.. v. jipveml.c],e,lu....tab.Qri-ŠČ.a. bar.28 obvešča vse svoje o-biskovalee,-da striže samo med tednom,v soboto pa samo brije.
Jgu:Jl tfem nalivno poro,Pošten najdiv“Ij naj ga odda v baraki 6/19 proti dobri nagradi a-li v naši upravi,
V..naši upravi ...4pl)ite : Kramolce ve’ "Pravij ice",ni aterij "Sle -hernik", "Naša pot",okrožnico o "Krščanski ureditvi države" in "Nemško-slovenski slovar."
Slrani-i293^^šti.78i.	 Petek	29«novemb,1946.
SLOv-enci v.italii
Iz Italije,kjer so slovenski begunci zbrani v glavnem v dveh taboriščih,prihajajo porodila,da se je večji del taborišča Ssni -gallia št. 7,ki je starejše in manjše,preselil v Barletto severno od Barija. V tem novem taborišču v Barletti,ki so ga zapustili Poljaki,bodo poslej nastanjeni ti slovenski begunci♦ V Senigalliji je ostalo Še novo taborišče št. 9 in pa manjši del starega.Do srede tega meseca še ni bilo jasno,kaj bo s temi'taborišči.
Malo za tem je prišlo v Senigallijo iz Rima poročilo,da se bivanju beguncev v Italiji bliža konec. Kakor hitro bo namreč podpisana mirovna pogodba z Italijo,bo italijanska oblast zahtevala, naj se iz Italije odstranijo vsi begunci. 3 mesece po podpisani mirovni pogodbi, bedo Italijo fcapuetile tudi zavezniške čete. le mali deli bodo ostali pod zavezniško upravo, da bodo po teh progah zahodni zavezniki mogli imeti zvezo z Nemčijo in Avstrijo.Ker je zda$ v Italiji najmanj 100.000 beguncev in je prehrana v Italiji vedno težja,je naravno,da se Italija želi iznebiti teh želodcev, da ostane več za njeno prebivalstvo,ki je po dotoku pregnanih Italijanov iz prejšnjih italijanskih kolonij zdaj itak močno narastlo.
Zato so zdaj slovenski begunci v Italiji postavljeni pred izbiro: ali naj se vrnejo domov,ali pa naj se izseli j v južno Ameriko ,zlasti v Argentino, Te južnoameriške države so zdaj pripravljene prevzeti begunce in tudi prevozni stroški so zagotovi j eni♦ Kakor vele poročila,se jih je že veliko odločilo za Ameriko,nekaj pa tudi za domov. 1'oročila vele,da bodo tisti,ki bi se ne hoteli izseliti ali se ne vrniti domov,vendarle lahko ostali v Italiji, in sicer f>od zaščito zavezniških oddelkov v tistih Jerajih,kjer bodo ti od -delki nastanjeni. Sicer bi jih italijanska vlada poslala v posebna taborišča na Liparskih otokih. Tej odločitvi so zdaj podvrženi tudi tisti begunci, ki so sicer v Italiji že zaposleni in se sami preživljajo.
Nevarno je obolel špitališki župnik g, Anton Pogačnik,ki je
•svoje c a s e ž e'iz Taboris č a Monigo odšel na zdravljenje v Areo v južne Tirole, Zdaj ga priporočajo znanci v molitev.
5.?.l?.9>?..i9.če...Sgnegallij,o sta 15. in 16. nov. obiskala zastopnika jugoslovanske vlade fflumbic Vinko in Engel Josip * Imela sta dva sestanka, k j er sta begunce nagovarjala k vrnitvi. Predsednik tabo -rišča je begunce pozval, naj se dostojno vedejo in mirno poslušajo.
NOVIC€ IZ DOMOVI Ne
Y...3.Q.dXXQ... je odpotovalo 20 slovenskih zdravnikov in 50 drugih zdravstvenih strokovnjakov,ki bodo tam zatirali pegasti legar,kateri tam razsaja.
Sovo...mejatno ..podjet je "MEPROM" za prevajanje'''blaga' so''ustanovili v Ljubijani.Doslej ima 7 avtomo -bilov?mehanično delavnico in svoje garaže.
Danski ..pisatel^_ Andersen Nexoe je obiskal Ljubijano,kjer je bil gost Josipa Vidmarj a,na Bledu pa gost predsednika vlade Marinka.Na to je odpotoval proti jugu ter se
iz Belgrada skozi Slovaško vrnil domov, .
Slednjo ..farmacevtsko šolo so ustanovili v Ljubljani ter je e-naka višji gimnaziji.Kdor dovrši to šolp,postane lahko lekarnar -ski pomočnik ali pa lahko nadaljuje svoje študije na farmacevtski fakulteti.
Umrli... so ; v Ljubljani dijak VI. Nazor; v ""čel ju Vinko Levičnik, prof. v pok. in Julijana Gorjup; v Mozirju Martin France,po s.,na Laverci pa žel,čuvaj \nkon Alojz. ///
s.trgn .2.9.4..,., št.?.7.8, TABORIŠČNI K Petek 29, novemb,1946,
iffii M Mn
Torka poročajo}da 30 Dntansici zunanji
Iz
llevv
vin ob svojem "bivanju, v New
britanski v ameriškem
minister Be *• zunanjem mini strs -
tvu sprožil misely naj bi se grške zasedbe udeležila tudi Amerika, da bi tako Anglija delila svojo odgovornost za dogodke na Grškem.
vGlavni namen Velike. Britanije je ta,da bi pridobila Združene državo, naj se udeleže del pri izboljševanju gospodarskega stanja na Grškem in oboroževanja grških čet» Vendar se Velika Britanija slej ko prej drži svojega prvotnega sklepa,da bo svoje čete držala na Grškem le toliko časa,dokler bo neobhodno potrebno. Čim prej oi rada^svojih. 30»000 mož umaknila iz Grčije.,Angleška vlada upa,da_ bo grška vlada sama kos položaju. Vendar pa si ne prikriva bojazni,da bi utegnila nastopiti potreba,ko bo moralo angleškim četam na G-ršlcem izdati drugačno povelj e 7 če bo sila.. Doslej imajo namreč ^angleški vojaki na Grškem tako povelje,na j bodo pasivni v teh bojih. Ge bodo nemiri trajali in se razširiliiybodo angleški vojaki dobili drugačno povelje.
i-SftChini
■rvoiHjCjLi
? druž en e., .dr ž a;v e... amer ijke grozo poljski vladi,.'a jo bodo pritis -nile z gospodarskimi ukrepi, če se ne bo držala potsdamskih dogovo -• rov,po katerih je obvezana izvesti svobodne volitve.
a...Afrika bo zdaj spet vpeljala sladkor na nakaznice nakar bodo nakaznice vpeljali uudi z a sirovo maslo,milo,meso in.čaj«
100.«.000....Nemcev , je Hitler dal
pomoriti. i:isfo""dni",¥6 je""bil' nanj
ižvrš-en ponesrečeni atentat dne 20, julija 1944»
Pr ernog ar sk a. s t av k a v Arneriki bo nad vse močno vplivala na Iti; lijo. Če ne bo ameriškega premoga bo zastala vsa italijanska indu -strijnakar bi komunisti od tega imeli največ j o korist.
Sov;)otslca zveza gradi ob Črnem nor ju blizu lulce" "Suksum s pomočjo nemških fizikov in tetini),ov velikanske tovarne za izdelavo atomske energijo,
Vatikanski radio, je poročal
/e era j popoldn«
. aa
je sv«Stolioa
preko jugoslovanske misijo pri Vatikanu že večkrat :i ntervenirala pri jugoslovanski vladi za izpu ■-otitev italijanskih internirancev, ki so sc nahajali v taboriščih v Borovniai in pri Sv, Vidu,
Sivj 1 j e, kr ojači ;še nekaj buico-vega oglja za likalnik se dobi v
b ar a ki 2 * A, Er š t e ..
P.?P].Q.b.il.i..^.o.c.i..j.:'.i...v...Juv.;q slavi j i zadene po Titovem povelju tiste leta 1923 rojene vojake,ki so se v Titovi osvobodilni vojski borili od druge polovice leta 1944.
Dr, Ant e Pave 1 i c s o b a j e skr ir v a nekje'''v'" Italiji. Tako poroča ista socialistična Neue Zeit.ki je včeraj poročala,ds se skriva v Gradcu,
Brazilija... j e pri pr avl j ena vzeti več sto tisoč beguncev,je napovedal član brazilske komi -sije,ki se zdaj iz Nemčije vrača domov
Mer i š k o v o j n o br o d p v j e, ki se zdaj mudi v turških vodah,jo v torek odplulo i;:; Smirne proti Marmarisivj užni Tur či j i,
Monarhistična zarota v Ita -liji. iz Rima poroSaJo'‘,'da’"'je"jo-licija v Genovi aretirala 45 ljudi,ki so baje pripadali k skupini monarhi st i enih z arotni-kov,kateri so hoteli umoriti sedanjega predsednika italijanske republike de Nicola,
Vsi oni,ki imajo doma skodele iz taboriščne menze ali ku -hinj c,naj jih takoj vrnej o,ker bo sicer uprava radi pomanlt&nja i-ooode prisiljena menzo zapreti.
///